primorski uTr'p
| ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO	Piran-Izola-Koper |	D">
DROCA
Droga Portorož, Živilska industrija d. d..
Obala 2Z 6320 Portorož
NOVEMBER 2000 leto 6 številka 81 cena 120 SIT/Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
Banka Koper
Bo Občina Piran morala prodati del svojega premoženja?
Stran 4
Ig;
zavarovalnica Triglav, d.d.
Območna enota Koper
Prve selitve v novi TPC Lucija
Skupaj z novo zgradbo TPC Lucija II, ki jo sedaj končujejo, bo v Luciji že okrog 250 poslovnih prostorov, veliko preveč. Trgovina Blisk 30 M-Degro bo tam odprla svoja vrata že konec novembra, banka in avtobusna postaja januraja prihodnje leto. Na makadamskem platoju pred Bine barom bo namesto sedanjega parkirišča zelenica.
V novem delu Trgovsko poslovnega centra je 84 poslovnih prostorov, skupaj z apartmaji, in garažo, kar bi moralo biti nared že septembra. Zunanja ureditvena dela še niso končana. Trenutno urejajo tudi zelenico pred Blue Barom, tik pred vhodom v novo veliko trgovino s tehničnim blagom Blisk 30 družbe M-Degro, ki bo začela obratovati konec novembra. Agencijo Banke Koper iz Lucije in upravni del banke v Piranu (vodstvo in komercialne službe) bodo preselili januarja prihodnje leto, nam je povedal izvršni direktor Banke Koper d.d. Dario Valentič. Prostore sedanje banke (agencije) v Luciji bodo prodali. Kot nam je povedal Ljubo Bertok, predstojnik Urada za gospodarske dejavnosti Občine Piran, bo nova piranska centralna avtobusna postaja z devetimi peroni zaživela verjetno že januarja prihodnje leto. Vse je odvisno od zunanje ureditve javnih površin. Ne ve se še, če bo upravljalec še naprej I&I. Za avtobuse bo veljal nov prometni režim- enosmerna cesta; na avtobusno postajo bodo vozili iz smeri s križišča pri Blue baru, izstop pa bo pri sedanji Agenciji za plačilni promet v smeri Pirana.
Zlatoporočenci iz Pirana in Kopra
V Piranu sta si po petdesetih letih skupnega življenja ponovno rekla svoj DA Cecilija in Vinko Betoni, v Kopru pa Jože in Tončka Sedmak.
40 let Fakultete za pomorstvo in promet
1960 - 2000
V petek, 17. novembra 20(10 ob 17.00 uri bo v portoroškem Avditoriju slovesno! ob 40. obletnici Fakultete za pomorstvo in promet Portorož, ki deluje v okviru Univerze v Ljubljani. Kot so nam povedali na Dekanatu, dekan prof. dr. Stojan Petelin, bodo na proslavi obletnice promovirali pet pr\ih magistrov prometnih ved. Na Fakulteti za pomorstvo in promet (vsi visokošolski strokovni programi) danes študira okrog 2000 rednih in izrednih študentov. Fakulteta je pomemben temelj za bodoču univerzo na Primorskem. Ob obletnici so izdali tudi zbornik. Pričakujejo visoke goste.
fo fr in PfončJca ifedmaJc
Slavljenca Jože in Tončka Sedmak sta se poročila 11. 11. 1950, svoj ponovni DA sta si izrekla pred županom Mestne občine Koper Dinom Pucerjem v Kopru, 11. 11. 2000. Jože je bil rojen 29. 3. 1928 v Koritnicah pri Knežaku, Tončka pa seje rodila 26.8. 1929 v Knežaku kot hči devet - članske družine. Jože in Tončka, sta bila v najhujših časih naše polpretekle zgodovine aktivna in sta tudi okusila vse tegobe takratnega življenja. Jože je kot 16- letni deček v moral v zapor v Coroneo v Trstu, najhujše gorje pa je preživel v taborišču Dachau. Jože se še danes spominja kako je pred petdesetimi leti, ko je bil zadolžen za zbiranje mladine na Pivškem in v Brkinih, v krajevnem urdau Knežak spoznal mlado prikupno dekle Tončko Marinčič. Leta 1951 se jima je rodila prva hčerka Mirka, leta 1954 pa druga hčerka Zdenka.
Ing. Jože je ponosen na cenjeno nagrado 15. maj Občine Koper in in orden dela s srebrnim vencem. Tudi danes je aktiven. Uspešno vodi stranko DeSUS Koper in že drugo mandatno obdobje deluje kot član Sveta Mestne občine Koper.
Cecilija in "Vin/co Meloni
Slavljenca Cecilija in Vinko Detoni sta sklenila zakonsko zvezo 11. 11. 1950 v Piranu, za zlatoporočenca pa ju je v piranski občinski poročni sobi ob matičarki Zvezdani kraševec svečano razglasila županja Vojka Štular v soboto, 18. 11. 2000. Vinko Detoni je leta 1947 kot 22-letni fant prišel iz Opatjega sela v Piran kot vojaški godbenik. Cecilija, po domače Cilka, je sodelovala v udarniškem delu na Pošti in je za nagrado dobila dopust v Portorožu. Usoda je hotela, da sta se tega leta spoznala prav v Portorožu. Zaljubila sta se in kot mlada človeka, polna želja po boljšem in lepšem življenju začela graditi svojo bodočnost. Vinko Detoni je je bil učitelj tolkal. Poučeval je v glasbeni šoli v Kopru, Izoli in Piranu. Bobnarsko skupino je vodli 17 let in mažoretno 10 let. Let 1952 se jima je rodil prvi sin Darko, drugi sin Marjan pa čez dve leti in sicer leta 1954.
FOTO: QUICLAB
VABI K SODELOVANJU vse, ki jih zanima delo pri prodaji osebnih zavarovanj
OD VAS PRIČAKUJEMO:
-	najmanj srednješolsko izobrazbo
-	veselje do dela z ljudmi
-	samoiniciativnost in iznajdljivost
PONUJAMO VAM:
-	ustvarjalno delovno okolje
-	strokovno izobraževanje
-	stimulativne zaslužke
-	samostojno in dinamično delo
-	možnost redne zaposlitve
Vaše pisne prijave pričakujemo do 30. novembra 2000 na naslov:
Zavarovalnica Triglav, d.d., OE Koper, ^Pristaniška 8, 6000 Koper
EXPRESS OPTIKA
Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500
TERME® PALAČE
Portorož Portorose Slovenijo
Mesec LEPOTE v Termah Palače
V mesecu novembru vam nudimo STORITVE LEPOTNEGA CENTRA (nego obraza, masko in masažo obraza, pedikuro, manikuro, pressoterapijo, elektrogym, elektrolipolizo) z 10% popustom in posebno ugodnostjo vsakih 10 lepotnih storitev nudimo FANGO MARE MASKO obraza brezplačno
V tem mesecu nudimo še masažo multi jet, škotski tuš, thalaxion
z 10% popustom
Vse terapije lahko gosti koristijo tudi v popoldanskih in večernih urah. Dobrodošli v Termah Palače.
Informacije in rezervacije; tel. (05) 696 5011,696 5012
17. seja Občinskega sveta Piran (četrtek, 16. novembra 2000)
Še nič o velikem občinskem dolgu, pač pa o prenehanju mandata članu OS, mag. Josipu Ruglju, vprašanju prostorskih sestavin za dostopno cesto v obrtni coni v Luciji, o lokaciji za gražno hišo pri bencinski črpalki pred mestom, zazidalnem načrtu v obrtni coni Lucija za potrebe M-Degroja, o mestnem in primestnem prometu, povišanju cen plina in daljinskega ogresan ja.itd.
Foto color laboratory
Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880
IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME
&
Konec dolge zgodbe?
Sodišče obsodilo bivšega direktorja portoroške Igralnice
Nekdanjega direktorja portoroške Igralnice Ernesta Dobravca so v četrtek (2. novembra) na Okrožnem sodišču v Kopru obsodili na leto in pol zapora. Claudiu Cardinaliju osem mesecev in izgon iz Slovenije
Sodba še ni pravnomočna, saj se obtoženca lahko pritožita na višje sodišče.
Dobravca, ki že nekaj časa ne dela več v portoroški Igralnici (po izbruhu afere in prihodu iz pripora je bil svetovalec novega direktorja), so kot prvoobtoženega obsodili na leto in osem mesecev zapora, Claudia Cardinalia, kije skupaj s Pierom Marinom Martinijem (zoper slednjega je obtožnica že zastarala), opravljal posojilno službo v Igralnici Portorož, pa na osem mesecev zapora in štiriletni izgon iz Slovenije.
V izreku sodbe ja zapisano, da je prvobtoženi Ernest Dobrav po oceni sodišča kriv, ker je pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da bi drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, izrabil svoj položaj in od 17. januarja 1994 do septembra 1995 dal izplačati 32 računov v višini 46 milijonov slovenskih tolaijev za delo, ki ni bilo opravljeno - za stroške reklame in akvizicijc gostov. Ob tem bi se morali vprašati kako se ocenjujejo učinki reklame in ali je bilo na ta račun v igralnici več gostov kot prej?
Nadalje naj bi bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, daje Claudio Cardinali v portoroški Igralnici opravljal posojilno službo ter za to delo od gostov oziroma igralcev dobival do 5 % provizije, od Igralnice pa 5 % provizije, v tem primem na podlagi izstavljenih računov za reklame in akvizicijo. Verodostojnosti teh računov scvada niso mogli dokazati. Cardinali je napravil hudo napako, ker svoje dejavnosti v Sloveniji ni prijavil davčnim organom. Sodišče je, kot vse kaže, tudi ugotovilo, daje Claudio Cardinali (z vednostjo Ernesta Dobravca) torej delal na Črno.
Za sodišče ni bilo dvoma, daje direkotor Casinoja agentom pomagal do protipravne premoženjske koristi, pri čemer je treba vseeno poudariti, da si Ernest Dobravc pri vsem tem ni prilaščal nobenega denarja ter da je Igralnica od vsega tega v končni fazi imela korist! To naj bi bila celo olajševalna okoliščina pri izreku zanimive sodbe, na katero se bodo obtoženi zagotovo pritožili.
Pravniki o morju
Slovenski pravniki so na letošnjem 21. srečanju v Portorožu prvič resneje spregovorili o problemu razmejitve teritorialnih morij med Hrvaško in Slovenijo. Premalo predpisov s področja pomorskega prava.
Magister pravnih znanosti, prof. Andrej Pirš (Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož) je v svojem referatu z naslovom Pravo kot kažipot za pomorsko usmerjenost Slovenije zapisal, da gre pri razmejitvi teritorialnih morij med Hrvaško in Slovenijo za pomembno povezanost med določitvijo kopenske in morske meje. Problem je dobro znan. Predlog našega pomorskega zakonika rešuje ta problem zelo preprosto, saj pravi, da je meja slovenskega teritorialnega morja tam, kjer to določujejo mednarodni sporazumi (z Italijo in Hrvaško). Izključno ekonomsko cono mora država razglasiti, da pridobi suverene pravice v tem pasu. Zanimivo je, da niti Hrvaška niti Italija tega še nista storili. Italiji to očitno ustreza, saj lahko njihovi ribiči lovijo do meje hrvaškega teritorialnega morja. Hrvaška pa verjetno tega ni storila iz političnih razlogov, saj bi s tem ukrepom onemogočila ribolov italijanskim ribičem v precejšnjem delu Jadrana, kjer sedaj vsa leta lovijo, in Komisija za ribištvo EU verjetno ne bi z navdušenjem pozdravila hrvaškega ukrepa. Verjetno pa bi v prihodnosti kljub temu prišlo do razglasitve obeh izključenih ekonomskih con, kar pa za slovenske ribiče pomeni, da v Jadranu ne bo več odprtega morja, komaj šele v Sredozemskem morju (približno 5000 km2 med Malto, Severno Afriko in Grčijo). Ostala jim bo torej le naša majhna lužica teritorialnega morja ali oceanske širjave, ali pa, da jim Hrvaška v skladu z 62., 69. in 70. členom Konvencije ZN dopusti ulov ustreznega dela živih bogastev te cone, ki jih sama ne izkoristi (kar je seveda malo verjetno).
Znan je tudi problem prehod ladij v koprsko pristanišče skozi hrvaško ali italijansko teritorialno morje. Po Konvenciji ZN imajo ladje pravico do neškodljivega prehoda (členi 17-32 Konvencije ZN). Problem je v tem, da lahko obalna straža pregleda ladjo, ki pluje v neškodljivem prehodu, če utemeljeno sumi, da ladja krši konvencijska določila (na primer glede carinskih, fiskalnih, zdravstvenih ali
imigracijskih predpisov) oziroma predpise obalne države.
Slovenija mora vztrajati
Zato bi morala Slovenija vztrajati, da tako Hrvaška kot Italija z mednarodnim sporazumom priznata ladjam, namenjenim v slovenska pristanišča, pravice, določene v Konvenciji ZN glede tranzitnega prehoda (členi 3744). Bistvena razlika med tema dvema vrstama prehoda je, da se tranzitni prehod ne sme niti zaustaviti niti ovirati. Vsa ta nasprotja pa bi bila odpravljena v trenutku, ko bi tako Slovenija kot Hrvaška postali članici Evropske unije.
Mag.Andrej Pirš je med drugim tud zapisal, daje Republika Slovenija pc osamosvojitvi sprejela zelo male predpisov s področja pomorskega prav: in še to predvsem izvedbene predpise ki se tičejo članov posadke. Veljata št Zakon o lukah in Zakon o varnost pomorske in notranje plovbe, ki sta bik sprejeta kot republiška zakona SRS. Predlog novega pomorskega zakonika je bil izdelan že leta 1994, vendar je prišel le do druge obravnave. Vlada RS je k predlogu vložila 112 dopolnil, večina jih je lingvistične oziroma redakcijske narave, novost sta le uvrstitev določil c luški prekladalni dejavnosti v pomorski zakonik in uskladitev opravljanja kabotaže s predpisi evropske unije s tem, da opravljanje te dejavnosti ni več rezervirano izključno za slovenske fizične in in pravne osebe.
Predlog Pomorskega zakonika upošteva najnovejše konvencije pomorskega prava in je prav gotovo eno najboljših splošnih pravnih aktov našega pravnega sistema. Popolnega zakona se tako in tako ne da napisati, zato bi ponovil vprašanje uglednega hrvaškega strokovnjaka na tem področju, prof. Predraga Stankoviča: "Zakaj Slovenci vendar že ne sprejmete tega zakona?" Poleg zakonika pa bi bilo nujno ratificirati še vse tiste mednarodne konvencije, ki so bile predloge za izdelavo predloga zakonika.
Breda Krajnc
Pavel Godnič
Nisem za delitev na leve in desne
Pavel Godnič iz Lucije, predsednik občinske organizacije DeSUS Piran je bil eden izmed zares številnih (14) kandidatov za poslanca iz volilnega okraja Piran. Rezultati so znani. V piranski občini je zbral dovolj glasov le dr. Dimitrij Rupel (LDS). Stranka DeSUS v volilnih okrajih na Obali tokrat ni dobila svojega poslanca. Na ravni Slovenije ima v primerjavi s prejšnjim mandatom enega poslanca manj, a je kot kaže z uspehom kljub temu zadovoljna. Bo pa verjetno predstavljala pomemben člen v vladni
koaliciji dr. Janeza Drnovška.
Kaj menite o tako imenovani poraženi desnici?
“Sedanja vlada sije sama kriva za neuspeh, saj si je zelo hitro, v svojem kratkem vladanju, zapravila ugled. Tako je ta politična struktura iz sorazmerja sil v letu 1996 padla na nekaj več kot 1/3 sedežev v parlamentu. Želim si seveda, da v parlamentu ne bi bilo strankarskega glasovanja, ampak da bi bile vse dločitve sprejete karseda enotno, v korist Slovenije in njenih državljanov. Poslancem želim plodno in državotvorno delo”.
Kaj mislite o Zagožnovi stranki SLS+SKD?
“Mislim, da si ta stranka ni zaslužila tolikšnega poraza. Prav ona, in z njo dr. Zagožen, se je izpostavila in omogočila zakonite volitve 2000. Vidim eno dobro stran očiščene stranke SLS+SKD, namreč s tem se je rešila članov skrajne desnice in bo v bodoče lahko prava sredinska stranka. V kolikor pride do zamenjave sedanjega predsednika bo stranka napravila kapitalno napako in si ne bo opomogla niti čez štiri leta”.
Včasih slišimo, da se v Demokratični stranki upokojencev borite le za boljše pokojnine. Kakšno je vaše mnenje o potrebi vaše stranke?
“DeSUS je več kot potrebna stranka - tudi v parlamentu, kar smo že večkrat dokazali. Zakaj? V divji preobrazbi države so delavci in upokojenci ostali brez pravic in dohodkov. Denar, ki se sedaj nahaja v zasebnih rokah je naš denar. Kdo je obnovil Slovenijo, kdo je ustvaril kar so podedovali 1991 leta oziroma kupili sedanji delodajalci za miloščino? Mi sedanji upokojenci in tudi tisti, ki prihajajo za nami. Zamašili so nam usta z certifikati, kar se je izjalovilo. Naše plače so bile nizke zato, ker smo gradili infrastrukturo, bolnišnice, vodovode, zdravstvene domove...Poleg teh dajatev so bili še referendumi, na katerih smo se zavestno odločali o graditvi tega ali onega, s čimer smo si dovolili zmanjševati naše plače. Delovne sobote zastonj, stečaji, zopet postavitev podjetja...Namesto 13. plače smo dobivali le 9 plač. In sedaj smo mi upokojenci breme Države, za nakatere odpisani starci? Društva ne morajo vplivati na zakonodajo, stranke pa lahko. Prav zaradi tega smo v parlamentu. In dokler ne pridemo na sedanjo raven kapitalizma na Zahodu, ki je sicer še vedno krut, ampak mnogo boljši kot naš, je naša stranka nujno potrebna”.
Volitve so za nami. Zanima nas vaš pogled na volilno kampanjo?
“Hvala za priložnost, ki mi jo nudite, da izrazim svoje mišljenje in se hkrati lahko zahvalim vsem volivkam in volivcem, ki so volili DeSUS, neposredno pa mene.
Volilna kampanija je precej naporna in tudi draga, uspeh pa je lahko vprašljiv. V tej volilni kampanji je bilo tudi nekaj političnih floskul, kar ni pošteno. DeSUS je bil iz te igre izvzet, razen nekaj prikritih namigovanj, kar kaže da smo dobro in pošteno delovali”.
Kako ocenjujete izid volitev. Ste računali, da se bosta zgodila dva močna politična bloka?
“Izid volitev ocenjujem kot zelo uspešen, saj je srednja levica občutno zmagala nad desnico. Osebno pa sem tudi zadovoljen z uspehom DeSUS-a v državi in občini, saj smo v občinskem merilu dosegli peto mesto drugi volilni enoti pa četrto mesto. Vesel sem, da je stranka mladih Slovenije presegla 4% volilni prag in je prisotna v parlamentu. Tako sedaj po mnenju nekaterih imamo dve koristni stranki, ena se bo borila za mlade, druga pa za stare. Vem da SMS in niti DeSUS nista tako ozka, kot tisti, ki daje take izjave. DeSUS je že z dosedanjim delom dokazal, da ni stranka koristnikov, ampak stranka, ki brani svoje pravice, in pravice sedanjih delavcev, ki so v položaju kot delavci iz tridesetih let. Vsi imajo možnost štrajka. Mnogi delavci si tega ne upajo, ker se bojijo, da bi zgubili še tisto malo mezdo, ki jo dobivajo, včasih tudi z več mesečno zamudo. SMS pa bo še dokazala, da ima pred seboj Slovenijo in seveda tudi svojo bodočnost. Pozitivno ocenjujem tudi zamenjavo v parlamentu saj seje menjalo več kot polovica poslancev in novi so neposredno izvoljeni v svojih okrajih.
V principu ničem za delitev na leve in desne. Zame je zgodovina že napisana, na žalost tudi s prelito krvjo Slovencev”.
Vojko Čeligoj
Poslanec Demokratične stranke upokojencev Slovenije iz Ilirske Bistrice.
Učitelj, upokojenec, rojen 19. 7. 1938 na Topolcu. Izhaja iz delavske družine.
Vojko Čeligoj ni prebegnil v drugo stranko kot so nekateri mediji poročali, ampak ostaja zvest svoji stranki DeSUS. Stranka DeSUS je bila kljub vsemu uspešna saj ima tudi podpredsednika DZ.
Piranska
“skupina
stabilnih”
Začel bom z letom 1997, ko je bila 19.marca na 16. seji LAS Piran (Lokalna akcijska skupina za preprečevanje tvegane in škodljive rabe drog), pod 3. točko dnevnega reda obravnavana kot aktualna problematika podana ideja o ustanovitvi Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od drog v občini Piran. Bil sem prisoten in zastopal stališča, da je tako imenovani B Center v Piranu potreben. Predvsem zaradi vse večjega števila zasvojenih s heroinom in dejstva, daje Koper, kjer se nahaja A Center preveč oddaljen, poleg tega pa zaradi velikega števila uporabnikov metadonskega programa ne zagotavlja posameznikom dovolj časa, kar je izredo pomembno. Tako je Piran 1.septembra 1997 dobil B Center, za katerega menim, daje upravičil potrebo po ustanovitvi. Od prvega dne pa do danes v Centru opravlja naloge zdravnika in svetovalca Dr.Peter Bossman, kateri je bil prvi v občini, ki se je začel ukvarjati s problemom zasvojenosti. Za njegovo delo lahko izrečem le pohvalne besede. Nekega dne mi je Dr.Bossman omenil, da bo v piranskem B Centru začela delovati skupina pod vodstvom dipl.psihologinje Natalije Družina, katero mi je predstavil in predlagal, da bi bilo koristno, če bi sodeloval v skupini. “Skupino stabilnih” naj bi sestavljali uporabniki vzdrževalnega metadonskega programa, kateri so s časom dosegli določeno zrelost in opustili občasne stike s heroinom. Po pravici povedano sem si najprej mislil, da ne potrebujem teh skupinskih srečanj. A kmalu me je ideja zainteresirala. Zavedal sem se, da mi lahko koristi in morda tudi komu pomagam, kajti pred leti smo samoiniciativno ustanovili samopomočno skupino in dosegli nekaj uspehov. Poleg tega meje pritegnila psihologinja Natalija, ki je prijetna, izobražena, zavzeta in nedvomno pozitivna oseba. Skratka idealna za to pomembno in zahtevno nalogo. Letos 13.julija smo začeli s “Skupino stabilnih” in že od prvega srečanja mi je bila všeč atmosfera, način dela, čutil sem, da je “feeling” dober. Poleg psihologinje Natalije sodeluje in pomaga še višja medicinska sestra Barbara, katera je v piranskem “B” Centru že od ustanovitve in zasluži pohvalo, kajti ni lahko dan za dnem imeti opravka z določenimi uporabniki programa, ki so milo rečeno tečni. Naša skupina je pestro sestavljena. Starost članov je je od 20 pa do 40 let, zastopanost nežnejšega spola je trenutno v manjšini. Tudi glede izobrazbe oz. zaposlitve je pisano, od stalno zaposlenih, da dela “na črno”, priložnostnih del in iskalcev zaposlitve. Tu si med seboj pomagamo, posredujemo informacije. Srečanja potekajo organizirano, a hkrati zabavno in poučno. Na začetku razpravljamo o preteklem tednu, kako smo ga preživeli. V primeru, daje kdo imel kakšen problem ali težave, se mu posvetimo in s skupnimi močmi in idejami skušamo pomagati. Poleg tega izpolnjujemo razne vprašalnike, katerih namen je bolje spoznati sami sebe, odkriti napake in pomankljivosti, da živimo sedanjost lepše, ter se pripravimo za uspešno prihodnost. Seveda namenimo čas tudi preteklosti, saj je prav ta razlog naših zablod, katerih ne smemo ponoviti a tudi pozabiti ne. Za uspeh skupine ima nedvomno največ zaslug način dela psihologinje Natalije. Nekateri bolj vase zaprti so sc zelo hitro sprostili in odprli. Zdi se mi, da vsi komaj čakamo na četrtek, ko se dobimo. Radi bi obogatili našo dejavnost z izleti, obiski prireditev in razstav. Voljo imamo in to je le začetek, o naši skupini boste še slišali.
Lep pozdrav vsem v imenu “Skupine stabilnih” Piran in sporočilo mladim, daje življenje čudovito, Če ga znaš živeti. Veliko bolj čudovito, kot pa droga.
Petja Kužel
■ w
primorski utp
Zaprli so Kava bar v Portorožu
Znani bife “Kapelca” oziroma s pravim imenom Kava bar, nasproti mesnice in agencije Maona v Portorožu (do nedavnega last Jestvine d.d. iz Kopra) je 15. oktobra 2000 zaprl svoja vrata.
Na sliki: Natakarici Anica Štcrpin in Darja Zudič na poslovilnem večeru s svojimi zvestimi gosti
Enajstega oktobra so zabeležili 25-letnico delovanja, dva dni pozneje sta zaposleni delavki v bifeju; Anica Šterpin in Darja Zudič še uspeli prirediti poslovilni večer za svoje zveste goste, 15. oktobra 2000 pa so vrata “kapelce” (in marketa) dokončno zaprli. Novi lastnik Jestvine M-Degro se je za ta korak odločil menda iz razlogov, ker bi si dva marketa v neposredni bližini, pa čeprav oba njegova, delala konkurenco, oziroma bi eden bil nujno tudi v izgubi. Ne vemo kako je bilo doslej, ko sta marketa delovala vsak pod različno streho. Ni tudi povsem razumljivo zakaj so morali prodati menda kar donosen bife? Če drži informacija, bomo poslej v Portorožu imeli še enega zlatarja? Sicer pa se temu mondenemu turističnemu kraju z novo strategijo pišejo bogati, zlati časi in le kdo bi si belil glavo s poceni bifeji v katere radi zahajajo domačini. Darjo Zudič so premestili na delovno mesto v Bife M-Degro v Luciji, Anico Šterpin pa v Semedelo.
Ravnatelji OŠ in vrtcev o svojem delu
Ministrstvo za šolstvo in šport - Sektor za predšolsko vzgojo je 24. in 25. oktobra v Kongresnem centru Bernardin pripravilo strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev vrtcev s široko zasnovanim programom posveta. Na posvetu sta sodelovali tudi ravnateljica vrtca Morje Lucija Zdenka Fatorič in ravnateljica italijanskega vrtca La Coccinella Laura Gioachin Slama (na sliki).

~v

Poslovalnica TPC Lucija,
tel./fax: 066/773-296
>*•
Poslovalnica Koper, Pristaniška i,
tel.:066/278-600, fax: 066/276-788
*	IZDELAVA BARVNIH FOTOGRAFU PO NAPREDNEM APS SISTEMU
*	ZASTOPSTVO IN PRODAJA ROČNIH UR BREIL
^ Čestitamo za praznik občine Piran, 15. oktober ^
z-------------------------------	-	'	\
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
primorski urp
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, TclVFa*: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140,
E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel & fax: 05 6677 0185, GSM 041/697-725
Tehnično urejanje: Informa Portorož
Tisk: Tiskarna VEK Koper
List izhaja sredi meseca, cena za izvod je 120 SIT
Ustanovitelj in izdajatelj:
mt&IItfin)®
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 05 677 0185, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Podružnica Lucija, Obala 125, tel.: 6777 140 Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna Št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 %.
Zlati grb Občine Piran
Letos ga je prejela Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran
Najvišje občinsko priznanje, Zlati grb občine Piran je znak pozornosti in hkrati tudi zahvala za uspešno delo Zveze kulturnih društev (ZKD)
Karol Pahor Piran ob 25. obletnici obstoja in povezovanja amaterske kulture v občini.
Zlati grb Občine Piran je na slovesnosti ob obletnici ZKD 22. oktobra 2000 v Gledališču Tartini predsedniku Benjaminu Makovcu slovesno izročila Županja Občine Piran, Vojka Štular. O delu in uspešni poti ZKD Karol Pahor sta govorila predsednik Benjamin Makovec, ki je med drugim omenil tudi gorečo željo, da bi zveza društev le dobila ustrezne prostore za svoje delovanje. O delu in zveze društev je govorila tudi predsednica komisije za podeljevanje priznanj, občinska svetnica LDS dr. Milena Oblak Juh, pozdravne besede zvezi društev in njenemu predsedniku Benjaminu Makovcu pa je izrekla tudi županja Vojka Štular.
Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran je naslednica kulturno umemiškega društva Karol Pahor Piran. KUD Karol Pahor so zaradi novega zakona o društvih pred tremi leti preimenovali v ZKD Karol Pahor Piran. Zveza pod svojim okriljem združuje skorajda vse amaterske skupine in posameznike v piranski občini.
Pred 25. leti je deset kulturnih zanesenjakov; Marjana Lenassi,
Mihael Cener, Leander Pegan, Mikloš Nadasi, Umberto Radojkovič,
Stanka Vilhar, Stasja Mehora, Adolf Krašna, Nada Jelinčič in Edita Pegan odločilo, da ustanovi organizacijo, ki bo povezovala vsa zduženja na področju amaterske kulture.
Za formalni datum ustanovitve kulturno umetniškega društva Karol Pahor Piran so določili 8. februar 1975, kar ima tudi simbolični pomen. Društvo so poimenovali po tržaškemu rodoljubu Karolu Pahorju, ki je znan tudi kot avtor partizanskih pesmi. V društvo so se tedaj vključile vse dejavne kulturne skupine. Sprva so bile le štiri: pihalni orkester, vokalni oktet, baletna in folklorna skupina. Danes v okviru ZKD Karol Pahor deluje okrog 40 aktivnih skupin.
V KUD Karol Pahor se je v 25 letih delovanja izmenjalo osem predsednikov: Franc Toni, Karlo Marsel, Bogdan Tome, Marino Mahnič, Ivan Bažec, Anton Terpin, Julijana Delgiusto in Benjamin Makovec, sedaj predsednik društva.
Številni mladi nastopajoči so udeležencem proslave pričarali lep in nepozaben večer, čisto nazadnje pa je lepo zaigral tudi piranski mladinski pihalni orkester, ki ga vodi Benjamin Makovec.
Zlati boben
Gala zaključno prireditev bi vrnili v Avditorij
Letošnji 7. oglaševalski festival nove Evrope Zlati boben 2000 (2. do 6. 10. 2000) je bil zares v vsakem pogledu gala in postaja tudi vse bolj mednarodni dogodek, a še vedno z mešanim geografskim poreklom. V konkurenci
festivala je tekmovalo rekordnih 1365 del iz 27 držav, kar je precej več kot lani. Slovesna otvoritev festivala in otvoritev tiskanih del je bila 2. oktobra 2000 zvečer v Gledališču Tartini, kjer sta otvoritveni trak družno prerezala predsednik organizacijskega odbora Jure Apih in županja Občine Piran Vojka Štular. Razstava plakatov je tudi v galeriji Gasspar in Pečaričevi galeriji. Sicer pa se je festival dogajal v vseh treh obalnih mestih. V Kopru so prvič (v organizaciji Primorskih novic) pripravili razstavo 260 najboljših oglasov iz obdobja 60. let, avtorja Claesa Bergquista iz Švedske, z
naslovom Kreativna revolucija. Županja Izole Breda Pečan je udeležencem Zlatega bobna priredila ribji piknik. Slovesna podelitev nagrad Zlatega
bobna in gala zabava je bila v dvorani Bonifika v Kopru, kjer za take prireditve ni idealen prostor. Predsednik republike Milan Kučan, ki seje tudi tokrat udeležil slavnostne zaključne prireditve, je avtorju najboljšega evropskega gesla 2000 osebno izročil EuroPen 2000.
Jure Apih je na novinarski konferenci za lokalne medije v Avditoriju (2. 6.) na vprašanje Primorskega utripa, ali bi gala zaključni večer Zlatega bobna vrnili nazaj v Avditorij dejal, da bi to z veseljem storili, če bi bili dani ustezni pogoji.
MALI OGLASI
Rogla, Zreče in Terme
Oddam vikend in nove apartmaje, ugodno.
Tel.: 035 760 332 Gsm: 041/218 237
Celovito urejanje okolice, vrtov, zelenic, žive meje, grmovnic, barvanje ograj, Žlebov in drugo . Naročila tel. 041-789-413
Celovito urejanje in vzdrževanje okolice, vrtov, zelenic,žive meje, grmovnic, barvanje ograj, žlebov in drugo . Informacije in naročila na telefon 066 - 527- 828 od 08 ,00 do 12,00 in od 14,00 dol8,00 ure
Podjetje za proizvodnjo in prodajo tesnil išče zastopnika na področju Primorske. Tel.: (062) 782 136
Iščem finančne vlagatelje - posojilo - v donosni posel. Resne ponudbe na tel. št. 031/823-187 in 02/829 - 0- 488.
Vedeževalka Luca vam odgovori na vsa vprašanja s pomočjo kart in intuicije. Zaupajte vprašanje in odgovor dobite po pošti. Eno vprašanje je 1.000,00 SIT + poštnina.
S-MC d.o.o., p.p. 1, 2319 Poljčane
Zeliščar Rizvič Moč narave - Škrlati balzam Za gastritis, atrozo, vensko trombozo, osteoporozo, prostato in hemeroide.
Kapljice, krema, čaji NON STOP ^Tei: o41/886 345
AA®DRI
Nova oglaševalska revija
TAP - “F” d.o.o. Ljubljana, Ulica Pohorskega o bataljona 34, 1113 Ljubljana
Podj«tj« 20 trgovanje na debelo, drobno in agencijske posle
Objavljamo prosto delovno mesto v naši poslovni enoti PORTOROŽ, Liminjanska 78, Lucija
- samostojnega komercialista - vodjo poslovne enote
na področju komerciale ali
-	srednješolska izobrazba in 10 let delovnih izkušenj na področju komerciale
-	aktivno oz. pasivno znanje angleškega oz. italijanskega jezika
-	znanje računalništva
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov podjetja.
Kandidati bodo obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri.
(Lucija, 16. 11. 2000)
Pogoji:
- višješolska izobrazba, 5 let delovnih izkušenj

Konec dolge zgodbe
Portoroški turizem tudi formalno organiziran
Na 2. skupščini piranske lokalne turistične organizacije so končno le izvolili nadzorni svet
Za registracijo Turistične organizacije Portorož ni več nobenih formalnih zadržkov. Po enoletnem zapletenem in na trenutke tudi nervoznem
usklajevanju različnih stališč in interesov, kako naj bo organiziran turizem v največji slovenski turistični občini Piran, predvsem pa kdo lahko postane član nadzornega sveta -pomembnega organa lokalne turistične organizacije, oziroma koliko glasov v skupščini naj bi imela posamezna skupina, so na 2. skupščini 17. oktobra 2000 v prostorih Avditorija Portorož vendarle prišli do pozitivnih zaključkov. Za predsednika skupščine Turistične organizacije Portorož, g.i.z občine Piran je bil soglasno izvoljen Miran Gaspari, direktor Krka-Zdravilišča Strunjan. Nato so na skupščini uskladili besedilo že pred časom sprejete pogodbe o ustanovitvi Lokalne turistične organizacije kot gospodarskega interesnega združenja z odredbo in navodili Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem ter vladne službe za zakonodajo. V obrazložitvi piše, da gospodarska interesna združenja, ki so bila ustanovljena že pred sprejemom Zakona o pospeševanju turizma, lahko nadaljujejo z delom v taki obliki. Namreč v gospodarskem interesnem združenju ne more biti prisilnega članstva (Zakon o pospeševanju turizma oziroma
kasnejša odredba ministra pa to določa), torej tudi ne materialne odgovornosti posameznega člana za delo združenja.
Že pred skupščino se je dalo nekako zaznati, da bodo turistični “delegati” vendarle presegli lastne okvire in ovire ter prižgali zeleno luč za nemoteno delovanje svoje organizacije, kar seje tudi zgodilo. Sestava nadzornega sveta je bila kar nekaj časa sporna, saj je malo gospodarstvo začutilo, da pri relativno velikem kolaču (84 milijonov tolarjev sredstev) ne bo imelo željenega vpliva. Samozvani odbor za ustanovitev TO Portorož je zahteval, da v nadzorni svet pride tudi predstavnik sobodajalcev, poleg tega pa so se nekateri bali tudi prevelikega vpliva javnega sektorja -občine, čeprav je zakon hotel v resnici doseči prav to, saj so skoraj v večini primerov po Sloveniji ustanovili lokalne turistične organizacije v obliki javnih zavodov, ustanoviteljice pa so lokalne skupnosti. V piranski občini niso ubrali takšne poti in so ostali pri obliki gospodarskega interesnega združenja.
Član skupščine Joško Joras je na koncu predlagal ustanovitev programskega odbora -operativnega telesa, ki bo v pomoč direktorju pri snovanju letnih programov dela združenja.
Njegov predlog je bil sprejet.
11-članski nadzorni svet
Na 2. redni skupščini Turistične organizacije Portorož, g.i.z. občine Piran so 17. 10. 2000 v portoroškem Avditoriju izvolili nadzorni svet. En član je vedno župan občine, v piranskem primeru županja Vojka Štular, ostalih 10 članov pa so izvolili na skupščini s tajnim glasovanjem. Predlagatelji so bili Občina Piran, člani, ki so bili ustanovitelji TO Portorož in turistična društva. Vprašanja kdo naj bo član nadzornega sveta so usklajevali na najrazličnejših sestankih, zadnji je bil pri županji 14 dni pred skupščino, na katerem so nekako dopolnili področja in sicer dodali so sobodajalstvo. Njihova predstavnica je Lidija Perc iz Lucije. Iz štirih glavnih skupin je nastalo deset področij, ki so bila navedena tudi na glasovnici. Na seznamu sta bila po dva kandidata, da so volivci lahko izbirali.
Člani nadzornega sveta so:
Županja Občine Piran Vojka Štular, hkrati predsednica nadzornega sveta.
Pavel Lovrečič (zastopa gostinstvo-restavracije), Andrej Babnik (agencije), Franjo Žele (promet in pomorske dejavnosti), Lidija Perc (sobodajalstvo), Marjan Jeretič (turizem, trgovina in obrt), Irena Vrhovnik (kmetijstvo, hortikultura), Marino Antolovič (gostinstvo, hoteli), Miran Gaspari (gostinstvo, hoteli), Aldo Babič (igre na srečo, marina), Nataša Umek (turistična društva v občini Piran).
Sklepi skupščine so zabeleženi v obliki notarskega zapisa - na seji je bil prisoten notar Dravo Ferligoj iz Kopra.
Direktor turistične organizacije Portorož, g.i.z. občine Piran je Ivan Silič.
Franc Krajnc
V Piranu so predstavili publikacijo Dolina reke Dragonje
Učenci Osnovne šole Vinzenzo de Castro Piran in italijanske Osnovne šole Buje so v torek, 3. oktobra v veliki sejni dvorani občinske palače Piran predstavili publikacijo v italijanščini La valle del fiume Dragogna (Dolina reke Dragonje), v avli pa so pripravili tudi zanimvo razstavo. O prizadevanjih učencev je spregovorila Marisa Rogič, ravnateljica OŠ Vinzenzo de Castro, mlade ustvarjalce pa sta pozdravila tudi Arden Sirotič ravnatelj iz Buj in županja Občine Piran Vojka Štular. V publikaciji najdemo zapise o dolini reke Dragonje, zapise o gospodarskem življenju v času Kaštelirjev, geografski pregled območja, prikaz flore in favne. Predstavili so tudi Padno, Novo vas, Krkavče, Koštabono, Pomjan, Kaštel, Momjan in druge značilne kraje ter običaje na tem območju. Ob koncu 19. stoletja je bilo aktivnih v Slovenski Istri okrog 100 mlinov na vodo. Zanimiveje tudi prebrati kako so nekoč tukaj ljudje živeli, kako so se prehranjevali, pogovarjali v narečju, zabavali in oblačili. To in še marsikaj boste našli v publikaciji Dolina reke Dragonje. Skupaj z mednarodnimi inštitucijami si prizadevajo, da bi to naravno območje ob reki Dragonji bolj spoštovali in cenili ter tudi ustrezno zaščitili.
Bo Občina Piran morala prodati del svojega premoženja?
Plačilo: Letos 150 milijonov glavnice, 600 milijonov z narastajočimi obrestmi pa v štirih letih. Uresničila se je napoved našega časopisa v prejšnji številki, da Občina Piran, kljub visokemu dolgu Splošni bolnišnici Izola, ne bo šla v stečaj, še manj pa da bi umirala na obroke, kot smo že lahko prebrali v alarmantnih naslovih znanega tiskanega primorskega medija.
Povsem na dlani in nesporno pa je, da bo Občina Piran dolg v višini okrog 760 milijonov tolarjev v dogovorjenem roku morala pravnati ter da sedaj vneto išče najbolj primerno inačico rešitve tega, zanjo vsekakor neprijetnega, a rešljivega problema. Za zdaj se še ne ve kako uspešen je bil pogovor županje Vojke Štular v prostorih Občine 6.11.2000 s predstavniki Ministrstva za finance, lokalne samouprave in Splošne bolnišnice Izola. Vsekakor pa imamo občutek, da zadeve tečejo kot po maslu ter da Občine sploh ne pretresajo razni članki o bankrotu, saj bo plačilo dolga tako ali drugače zmogla. Lahko pa se celo zgodi, da bo uspela v revizijskem postopku.
In kaj, če ne uspe?
Občinski svet Piran bo po vsem tem kar se je zgodilo, morda že v četrtek, 16. novembra (gre le za modra ugibanja, ker tako resna zadeva sploh ni na dnevnem redu), moral opraviti rebalans proračuna, temeljito prevetriti premoženjsko bilanco občine in sc odločiti o prodaji vsaj enega izmed občinskih objektov, saj bo le tako lahko preprečil zastoj načrtovanih investicijskih aktivnosti. Nismo pa čisto prepričani, da mu bo uspelo najti grešnika za dejanja v preteklosti. Tudi nismo prepričani, če bo Občina smela tovrstno kupnino porabiti za te namene.
Občina Piran je premoženjsko bogata in odločitev o prodaji vendarle ne bo tako težka. Le ugibamo lahko kaj bo predlagala županja Vojka Štular? V ožji izbor za prodajo lahko pridejo objekti, ki občini v glavnem že nekaj let več odnašajo kot prinašajo. Omenjeni so bili KKC Avditorij (deloma obremenjen s hipoteko), stari Palače hotel v Portorožu (z zapleteno, skoraj nerazrešljivo dolgoročno 99- letno najemno pogodbo), letališka zgradba v Sečovljah (o njeni morebitni odtujitvi bo zagotovo svoje rekla tudi država) in še najbolj “čist” objekt - palača Travesini v Piranu, ki jo bo sicer težko prodati.' Zanjo se zelo zanima Glasbena šola Piran, vendar ta nima sredstev. Sicer pa Občina pričakuje skorajšno rešitev svojega zahtevka iz hipotekarnega naslova v zvezi s komunalnim prispevkom Metropolove garaže. Gre kar za 200 proračunskih milijonov.
Občina bi se tako lahko, brez večje sramote, še manj pa gospodarske škode, elegantno izmuznila iz težav, s kupnino poplačala dolg in se hkrati tudi rešila bodočih proračunskih bremen.
Starih grehov prejšnjih občinskih odličnežev pa žal s tem še ni konec (Fiesa?). Pogajanja županje Vojke Štular s predsatvniki Splošne bolnišnice Izola o bolj prijaznem načinu izterjave dolga oziroma rokih plačila so bila sicer zelo trda in kot vse kaže v danih okoliščinah, uspešna.
Franc Krajnc
■ TW»'
primorski u¥p
Mestna občina Koper
Predstavili so številne razvojne projekte
tiJJ
Nova pridobitev v Portorožu
KOPER - Direktorica občinske uprave Mestne občine Koper Astrid Prašnikar je na seji Mestnega občinskega sveta (26. 10.) predstavila vrsto občinskih projektov s ciljem napraviti njihovo upravo in službe še bolj učinkovite.
Ko govorimo o reorganizaciji, posodobitvi dela, izboljšanju učinkovitosti v občinski upravi, ne moremo mimo tega, daje - vsaj v večjih občinah - mogoče izvesti zahtevnejše, specifične, enkratne naloge uspešno le s pomočjo projektov oziroma v večini primerov tudi kakovostne strokovne projektne skupine.
V	Mestni občini Koper potekajo številni razvojni projekti, prvo informacijo o tem pa so podali na seji občinskega sveta v četrtek, 26. oktobra v dvorani Mestnega gledališča v Kopru.
Pri nekaterih projektih je razvojna komponenta veliko bolj poudarjena, pri drugih gre za vmesne oblike med razvojnim projektom in nadstandardnim programom. Projekti so največkrat splošni in je po njihovem zaključku potrebno rezultate šele implementirati, nekateri pa so konkretni in opredeljeni. Prav tako se projekti med seboj razlikujejo tudi v investicijskem delu, ki pri nekaterih pomeni pretežni del projekta -n.pr.projekt Pretorska palača, pri drugih pa investicija ni pomembnejša, temveč so projekti predvsem vsebinske narave - projekt Koper 2000.
Pri posameznih projektih, ki se seveda vklapljajo v skupni razvojni projekt Koper 2020, so navedeni nosilni uradi, kljub temu da je delo pri večini projektov kombinirano, v posameznih primerih je vključena celo celotna uprava (npr.obnova starega mestnega jedra) in institucije zunaj nje.
V	okviru urada za okolje in prostor so pripravili projekt Ravnanje z odpadki v Mestni občini Koper v prehodnem obdobju, projekt Krajinski park Dragonja - park za življenje, Prenova starega mestnega jedra Kopra, Program varstva okolja za območje Slovenske Istre ter razvojne študije - Razvojni projekt Koper 2000, Razvojni programi podeželja - projekti CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnova vasi) ter inicialni razvojni načrt IRN, načrti izvedbe Vinske ceste, rekreacijske kolesarske poti itd. V fazi izvedbe sta rojekt CRPOV - za Osp in Lopar ter inicialni načrt za Krkavče, Puče, Koštabono in Brič. Uredili so že dostopne poti do Osapske stene, osrednji prostor v Ospu in etnološki muzej v Loparju.
Še nekaj nejasnosti
Tako imenovani regionalni razvojni projekti oziroma aktivnosti v tem okviru, dogovori med občinami Koper, Izola in Piran so sicer stekli, vendar še vedno ni povsem jasno, ali
bodo te občine nekoč organizirane v okviru pokrajine ali kako drugače. Tudi še ni povsem jasno, katere pristojnosti bi država prenesla na pokrajino. Koprska občina tudi že vrsto let sodeluje v programu PHARE CBC (čezmejno sodelovanje).
Zastavili so si tudi strategijo razvoja malega gospodarstva, čezmejnega sodelovanja na področju javnih služb, projekt Oleum nostrum (skupni projekt treh občin Izole, Pirana in Kopra) skupaj s partnerji iz Italije in Korzike ter projekt sistema za obdelavo odpadnih voda za območje Obale (ISPA).
V	načrtuje tudi samostojni projekt občine Koper za ureditev Ankaranskega polotoka, v okviru programa PHARE pa tudi pomemben projekt obnove Pretorske palače, ki je v zaključni fazi. Gre za prenovo enega izmed najpomembnejših objektov kulturne dediščine Kopra. S pomočjo finančnih sredstev EU bo objekt v pritličju pridobil javne prostore za primarne mestne funkcije Kopra in občine (županstvo), za katere je bila ta palača od vedno tudi namenjena. Govori se tudi o predlogu, da bi v Pretorski palači v Kopru lahko domoval tudi rektorat bodoče Primorske univerze.
Projekt reforme javnih financ
V	okviru urada za finance in gospodarstva so pripravili tudi projekt reforme javnih financ in javnega računovodstva, kar naj bi bilo v skladu s smernicami Evropske unije. Na tem področju jih čaka še veliko dela, zlasti bi bilo treba uvesti službo ali urad, ki bo spremljal in tudi nadziral naložbe iz proračunskih sredstev. Tu so še kmetijstvo, malo gospodarstvo in projekt promocije in pospeševanja turizma in drugo. Sicer pa so svetniki že na omenjeni seji (v prvem branju) sprejeli odlok o ustanovitvi Turistične oganizacije Koper kot občinskega zavoda.
Socialno varstvo
V	okviru urada za družbene dejavnosti so pripravili razvojne načrte delovanja Službe za pomoč na domu, razvojni projekt - Dnevni delovno terapevtski center Barčica, razvojni projekt - Center za pomoč na domu Koper, razvojni projekt -Stanovanjska skupina, projekt za izvajanje programa socialne rehabilitacije zasvojenih, sofinanciranje projekta Ulična preventiva, nakup varovanih stanovanj, projekt Društva Ozara
Nekaj premikov je predvidenih tudi na področju zdravstvenega varstva -sofinanciranje nadstandarda dežurne službe in nadstandarda službe nujne medicinske pomoči itd. Na področju otroškega varstva je zanimiv projekt “zdrav vrtec” in projekt “korak za korakom”.
Franc Krajnc
Prvi turistični infomat - medij za hiter dostop do informacij v turističnem kraju
V Portorožu, v neposredni bližini stavbe Krajevne skupnosti, so 25. oktobra 2000 na pokritem platoju dotrajane in nefunkcionalne vremenske hišice odprli in predstavili obiskovalcem novo in sodobno pridobitev tega turističnega kraja - prvi turistični infomat.
Naprava je nameščena na javnem mestu, na njej pa je mogoče koristiti storitve svetovnega spleta. Infomat opozarja na pomembno točko vira informacij, ki so zanimive za prebivalce in obiskovalce Portoroža. V prenešenem smislu naj bi infomat predstavljal “rešilni pas”, tako za obiskovalce, ki iščejo potrebne informacije v turističnem kraju, kot tudi za ponudnike storitev, ki “iščejo” svoje odjemalce. To naj bi bil nekakšen svetilnik, ki v dana šnjem morju informacij popotnika usmerja k pravemu cilju, je napisala arhitektka Doris Dekleva, ki je zasnovala tudi bivšo vremensko hišico.
Zamisel oziroma ideja seje porodila predsednici TD Portorož Andreji Humar-Fatorič, ko je na sejemski predstavitvi vzpostavila stike s podjetjem Logina IT d.o.o. iz Ljubljane. Ta firma ima v Sloveniji zaščiteno blagovno znamko info-matov. Med drugim so postavljali tudi mrežo infomatov za nove zdravstvene kartice. Podjetje v Sloveniji vzdržuje že preko 400 informacijskih terminalov, od tega 300 terminalov za podporo zdravstvenim karticam Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Nekaj jih imajo tudi na letališčih, obmejnih servisih ipd. Za podjetje Logina IT je bila ta investicija iziv, ker jim je TD ponudilo zasnovo nove vrste ponudbe- se pravi turističnega infomata, ki ga nameravjo razširiti tudi v druge kraje.
Podjetje Logina IT je investirala vso potrebno strojno in programsko opremo, vključno z ohišjem infomata, ki ga je zasnovala Doris Dekleva, univ. dipl. inž. arh. iz Sečovelj.
Ohranili pa so zunanji obod in sredinsko kamnito posodo za olje s kamnito ploščo, na robovih katere so vpisana imena glavnih mest s stranmi neba, kar služi sedaj kot podstavek infomata. V TD Portorož pa so poskrbeli za ureditev platoja vremenske hišice z nadgradnjo električne napeljave, razsvetljavo ter telefonsko linijo z ISDN priključkom ter se obvezali vzdrževati, čistiti in varovati objekt. Investicija je bila vredna okrog 4 milijone SIT.
Svečane otvoritve se je poleg nekaj članov TD Portorož in nekaj radovednih občanov udeležila tudi županja Vojka Štular, ki je imela čast prerezati otvoritveni trak.
Županja je povedala, daje infomat pravzaprav novi način poslovanja, iskanja informacij sodobnemu turistu. Namreč gosti, ki prihajajo v naše kraje se iz leta v leto spreminjajo in postajajo samostojnejši, imajo drugačne navade in si želijo sami poiskati razne destinacije, zato
je prav, da jim ugodimo z raznimi takimi novostmi, kot je infomat, kateri jim pomaga pri pridobivanju informacij o kolju. To je nov način komuniciranja v naši turistični ponudbi in hkrati velika pridobitev ne samo za Portorož, ampak tudi za celotno piransko občino. Županja se je predsednici TD Portorož Andreji Humar-Fatorič za njeno prizadevanje tudi javno zahvalila.
Kaj omogoča infomat:
Delovanje infomata, ki je v svetu že zelo znana stvar, nam je podrobneje predstavil Damjan Štrucelj, direktor podjetja Logina IT Ljubljana. Ekran je občutljiv na dotik in z dotikom se lahko sprehajamo po turističnih informacijah, prikličemo domače strani ponudnikov, ogledamo si vremenske podatke, lahko pa pošljemo tudi elektronsko razglednico.
S pomočjo infomata, ki ima lahko več funkcij, se lahko obiskovalci v določenem kraju hitreje orientirajo, brskajo po turistični ponudbi in sicer najdejo tudi različne koristne informacije. Infomati so prirejeni tudi za pošiljanje elektronskih
razglednic.
Prek infomata lahko obiskovalci pošiljejo svojim prijateljem pozdrave, ter fotografijo, ki jo na licu mesta posname kamera v infomatu in jo iz Portoroža preko E-maila pošlje na željen naslov. Na vsaki E-raz-glednici, ki jo dobi nekdo od prijatelja na svoj mail je elektronska povezava na spletne strani portoroških hotelov, restavracij, turističnih društev itd. Prvo elektronsko pošto oziroma prvi elektronski pozdrav je poslala županja Vojka Stular na Ptuj.
Turistični infomat v Portorožu bo na ekranu, tudi glede na namembnost objekta vremenske hišice, zagotavljal tudi vremenske podatke.
Na infomatu si lahko izberete kraj in jezik, katerega boste obiskali. Na infomatu si lahko ogledate karto ali panoramsko sliko Portoroža, Lucije, Seče, Pirana, Strunjana in karje v zaledju občine Piran, v slovenskem, italijanskem, nemškem, angleškem, hrvaškem, ruskem in madžarskem jeziku.
Breda Krajnc
Luka Koper
Blagovni tokovi bodo še naraščali
Poslovni rezultati Luke Koper d.d., doseženi v osmih mesecih letošnjega leta, so kar ugodni. Pretovorili so 6,4 milijona ton raznega blaga, karje 12 % nad načrtovanim. Prihodki iz poslovanja znašajo 8,34 milijarde slovenskih tolarjev in so v okviru načrtovanih. V času januar-avgust 2000 je bil dosežen čisti dobiček v višini 2,2 milijarde tolarjev ali 26 % več kot v enekem času lani. V Luki Koper vedno bolj razmišljajo o pristaniškem sistemu, ki bo uspešno konkuriral severno evropskim lukam.
V Luki Koper menijo, daje v severnem Jadranu nesmiselno govoriti o tem ali onem pristanišču , terminalu ali pomolu, temveč bi morali bolj razmišljati o pristaniškem sistemu, ki bo lahko konkuriral severno evropskim pristaniščem. K temu jih navajajo najpomembnejše spremembe, saj se pričakuje polna preobremenjenost posameznih kopenskih transportnih poti. Blagovni tokovi bodo predvidoma Še naraščali, obenem pa bodo pritisk naravovarstvenikov in prostorske omejitve onemogočali premo-sorazmerno povečanje transportnega omrežja. Pričakovati je, da transportne poti do severnoevropskih pristanišč ne bodo zmogle sprejeti celotne predvidene rasti prometa. To pa po njihovem mnenju nedvomno predstavlja pomembno priložnost za severnojadranska pri-
stanišča, saj je pričakovati, da sc bo del tovorov z območja severne Italije, Avstrije, Madžarske in celo Češke, Slovaške pa tudi Slovenije, ponovnno usmeril od Severa v Jadranska pristanišča.
Kot najpomembnejši projekt vlaganja kopensko infrastrukturo, ki se pričakuje na južni transportni poti in odpira nove možnosti na hitro razvijajočih se vzhodno-evropskih tržiščih je 5. koridor od Barcelone do Kijeva. Na dlani je tudi umestitev slovenskega železniškega sistema s posodobitvijo in izgradnjo infrastrukture: II. železniški tir Koper -Divača. Vprašanje pa je kdaj bo za ta projekt, ki ga ocenjujejo na okrog 90 milijard tolarjev, tudi zares uresničen. Če bi zgradili drugi železniški tir bi Luka Koper lahko kar za nekaj odstotkov povečala promet. Določene razvojne rezerve so še tudi v boljšem izkoriščanju in učinkovitosti železniškega transporta, ki naj bi jih prinesla privatizacija	in
prestrukturiranje slovesnkih državnih železnic.
Kljub temu, da mesto Koper velja za mlado pristanišče, seje Luka Koper doslej dobro uveljavila na domačem in mednarodnem tržišču. Veliko pove tudi podatek, da skoraj 85 % vsega tovornega prometa na slovenskih železnicah naroča prav to podjetje.
Franc Krajnc
■ ^
primorski uVp
Letošnp pira^nik Obeine Piran (IS, oktober) Je Mii kair fengsat ® prireditvami
Najbolj množično obiskane in tiste, ki so se ljudem vtisnile v spomin, so bile položitev temeljnega kamna za novo osnovno šolo v Sečovljah, osrednja prireditev ob Mendarodncm letu kulture miru v Avditoriju, koncert združenih pevskih zborov Primorske v Avditoriju, predstavitev knjižice o Giuseppu Tartiniju v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu, komemoracija padlim partizanskim pomorščakom na Trgu prekomorskih brigad v Portorožu in družabno srečanje v Portorožu ob rezanju in pokušnji velike mortadele ter proslava ob 25. obletnici ZKD Karol Pahor Piran in podelitev Zlatega grba tej pomembni društveni organizaciji. Proslave - otvoritve stalne zbirke Oskarja Kogoja v občinski mestni palači in slovesnega odprtja prenovljenega Gledališča Tartini (v soboto, 14. oktobra) se je udeležil tudi predsednik republike Milan Kučan, ki se je zvečer na poti iz občinske palače do Tartinijevo gledališče sprehodil po Tartinijevem trgu in si ogledal nastopajoče mažoretke in folklorno skupino. V avli občinske palače so predsedniku postregli tudi z okusnimi Tartinijevimi čokoladnimi kroglicami, ki ne zaostajajo veliko za znanimi Mozartovimi.
Izvolite v prenovljeno Gledališče Tartini
Milan Kučan
Otvoritev obnovljenega Tartinijevega gledališča štejem za enega pomembnejših dogodkov v slovenski državi, ne le v Piranu.
Poslopje, eden od kulturnih spomenikov, ki je dolga leta hiral, podobno kot tudi sam Piran, je znova oživel, kot oživlja tudi mesto. Praznovanje zato razumem kot simbolno in povsem stvarno potrditev, da se Slovenija na pravi način vrača k svojim pozitivnim tradicijam.
Spoštuje jih, iz njih jemlje najboljše, na njih se opira, ko si določa svojo pot naprej. Svojo preteklost spoštuje, vendar ni nekritično zazrta v^njo. Trdno stoji na temeljih, ki sojih ustvarjali naši predniki, zato bo lahko tudi dovolj premišljeno in samozavestno, z identiteto modernega slovenstva in moderne nacionaalne in državljanske republike vstopala v čas, ko v odprtem, tekmovalnem svetu največ veljajo znanje ideje in globoke duhovne korenine trdne in demokratične narodne in državne skupnosti.
Piran je z obnovljenim Tartinijevim gledališčem prispodoba takšnega slovenstva. V dobrem in tudi še premalo
dobrem. V dobrem, ker mesto ceni svojo bogato, sredozemsko, evropsko, slovensko in italijansko kulturno preteklost, ki se v njem prepletajo. Ustvarjenega ne ločuje po narodnosti ali po dobrih ali hudih časih za mesto, temveč po vrednosti, po lepoti, po pomenu in tesnejših vrednotah za mesto, danes in v prihodnosti. V dobrem, ker ima zamisli, kako napolniti obnovljeno gledališče z moderno vsebino za vse generacije. V dobrem, ker bo obnovljeno Tartinijevo gledališče sestavni del, upajmo skorajšnje ponudbe Pirana za razvoj svetovljanskega turizma, takšnega, ki ga mesto zasluži in tudi že zmore, ki mu prinaša ne le dohodek, marveč tudi znanje, nove poglede in srečanja z ljudmi, ki v znanosti, politiki in tudi umetnosti predstavljajo novi časi,
iskanje soglasja o ključnih vprašanjih, ki smo jim dolžni dobrih odgovorov, če želimo biti uspešni. To bomo, če bomo odlični v vseh svojih dejanjih in ravnanjih. Temeljni dober odgovor je zato odličen. Do nje pa vodijo pogosto strme in neoznačene poti. Vendar smo nekatere tudi že dobro začrtali. Slovenija že dlje časa posveča veliko pozornost znanju. Če posebni politični interesi nekaterih vodilnih skupin slovenske politične elite ne bodo kvarili dobro zastavljenih poti k znanju, bodo nove generacije naših otrok kos izzivom modernega sveta. To smo jim tudi dolžni, ker je to najboljša popotnica v življenje odraslih. To smo dolžni tudi Sloveniji, če naj bo življenje v njej prijazno in zanesljivo.
Za varno in uspešno prihodnost Slovenije pa
Na prireditvi je zapela tudi Anika, Lahko noč Piran.
kateri so naši nacionalni in državni interesi v razmerah in v časih, ki prihajajo. Če bo tako deloval Piran, bo vsak dan bolj uspešen. Vem, da tako skuša ravnati. Če bo tako ravnala vsa Slovenija, gre prijazni prihodnosti naproti in žarči s svojimi rešitvami tudi v širši evropski prostor. Piran pa bi tako lahko postal vzorec kulturne in politične širine, ki bi se moral uveljaviti tudi onstran državne meje, kjer sobivajo deli slovenske narodnostne skupnosti z večinskim italijanskim življem in kjer se ustvarjalna razmerja še vedno niso utrdila kot stalnica. Piran ima tak potencial z
informacijsko dobo brez umetnih meja med civilizacijami in kulturami.
A je obnavljanje Tartinijevega gledališča, njegova naporna pot do slavja, tudi prispodoba, kako v slovenstvu in državnosti še vse preveč obotavljivo, tudi prepirljivo iščemo svojo trdno nacionalno in državljansko identiteto za prihodnje čase. V mislih imam predvsem vstrajno
o r a m o izpolniti še dva ključna pogoja. Vsakomur naj gre pravica do življenske priložnosti zase in za svoje, ker je to pravico do človeškega dostojanstva in je hkrati skupna korist. Skupaj pa moramo tudi premisliti, v vsakem kraju zase in hkrati za državno skupnost, enako in še bolj v vsakem mestu, tudi v Piranu, in seveda v državi kot naši človeški, socialni, gospodarski in kulturni skupnosti, kaj nam je vsem skupno,
mednarodnimi strokovnimi srečanji. S portoroškim Zlatim Bobnom in Idea campusom je nase opozoril številne velikane sodobne strokovne misli in najbolj lucidne ustvarjalce idej v Evropi. Naj ima tudi z obnovljenim gledališčem takšno ambicijo.
Čestitam vsem, ki ste pomagali, da je Tartinijevo gledališče obnovljeno. Pirančanom in vsem obiskovalcem želim, da bi bilo napolnjeno z dobrimi programi in bi v njem doživeli veliko lepega.
Predsednik Kučan je odšel zadovoljen iz Pirana. Od njega se je poslovil predstojnik Urada Županje Atilio Radojkovič.
•' fL. H


Tudi na Tartinijevem trgu je bilo veselo
Nastopile so mažoretke, zaplesala je folklorna skupina, otroci pa so predsednika Milana Kučana pričakali z balončki.
Foto: FK - Primorski utrip
Miro Kocjan
Pomorščaki se ne gremo radi skrivalnic
POPRTOROŽ - Že pred desetimi leti, ko smo v Sloveniji začeli graditi pluralno demokratično državo, smo storili kapitalno napako. Preprosto, hote ali iz politične naivnosti, smo zanemarili dejstvo, da je bila Slovenija antifašistična in partizanska republika.
Na sliki: Komemoracija pred spomenikom padlih partizanskih pomorščakov v Portorožu.
FOTO: FK-Primorski utrip
Sicer majhen, toda dragocen del zavezniške protifašistične koalicije, kjer je še danes ključna vizitkarta za vstop v Evropsko unijo, je na komemoraciji padlim partizanskim pomorščakom na Trgu prekomorskih brigad v Portorožu v petek, 13. oktobra 2000 dejal slavnostni govornik Miro Kocjan. Spominska slovesnost s polaganjem venca k spomeniku partizanskih pomorščakov v Portorožu je bila organizirana v okviru praznika Občine Piran.
Venec k spomeniku je položila občinska delegacija.
“Pozdravljamo ta praznik, ki je povezan z ustanovitvijo obalnega partizanskega pomorskega odreda in je zato tudi praznik vseh slovenskih partizanskih pomorščakov. Bili so sestavni del narodno osvobodilne vojne, toda partizanske pomorščake je odlikovala še vrsta posebnosti. Tisoč mož, ki so se bojevali v Istri in Slovenskem primorju ter v mornariških prekomorskih enotah, je predstavljalo edini in edinstven primer organiziranega partizanskega pomorskega osvobodilnega bojevanja v svetu, ki je hkrati zajelo še deset in deset vrlih slovenskih pomorščakov, ki so pluli na zavezniških bojnih plovilih. To so bili ljudje, ki jih je navdajal patriotizem, združen z naravnimi, civilizacijskimi težnjami za socialno spodobnejše življenje. Bili pa so zvečine tudi izredni strokovnjaki. Žal je na primer malo znano, daje vodil komunikacijski oddelek na sloviti Marconijevi raziskovalni ladji Elettra, ki bo kmalu za stalno domovala v Trstu, Slovenec Miran Ostan iz Bovca. Odšel je iz tuje vojske in se priključil partizanom. In še in še. Primerov je veliko. Slovensko partizansko pomorstvo so prežemale kvalitete, ki sodijo na zavidljivo visoko raven. In ni šlo
samo za bojevniške, marveč tudi za človeške vrline. Z nami Slovennci so se bojevali tudi Italijani, Hrvati in še marsikdo. Morda zgodovinski drobec; da se je po določilu Glavnega štaba Slovenije operativno področje tukajšnjega mornariškega odreda raztezalo od Trsta vse do Timskega kanala, pozneje pa do Savudrije, seveda sporazumno z dejavniki, ki so se bojevali v teh krajih. Na morju in na obali je bilo od septembra 1943 do konca vojne, to je do prvih dni maja leta 1945, nad 40 zahtevnih in uspešno izpeljanih pomorskih partizanskih akcij. Tedanji mornarji pa so se odrezali še s številnimi drugimi podvigi.
Današnja slovenska vojska na morju je zvest nadaljevalec napotil slovenske partizanske mornarice. In nikakor ne gre pozabiti, da smo maja 1970 v Marezigah nad Koprom, v prisotnosti tedanjega predsednika Izvršnega sveta Slovenije in našega poslanca Staneta Kavčiča, ki je navdihnil slovensko politično pomlad, razglasili ustanovitev prvega odreda teritorialne obrambe Slovenije, ki so ga sestavljali slovenski mornarji in mornarke. O junaškem prispevku enot teritorialne obrambe v bojih za osvoboditev Slovenije leta 1990 pa že tako utemeljeno piše novejša zgodovina”.
Miran Kocjan je v nadaljevanju svojega slavnostnega govora dejal, da še vedno nismo izostrili pogledov na morje, ki je res samo tu, vendar “zaobjema” vso državo. Tega, da smo pomorska država se še ne zavedamo povsod, tudi - in zlasti - v naši predstavniški in izvršni oblasti ne. Navedel je pasiven odnos države do Splošne plovbe, koprsko Luko pogosto primitivno izkoriščajo, država “navdušeno” podpira predlog za izgradnjo drugega železniškega tira Koper - Divača, še vedno nimamo pomorskega zakonika...
Obala je nedvomno slovenski dragulj, vendar z njim ne ravnamo kot si zasluži.
Za nas pa je tudi nujno soočenje s tem, kar se dogaja z Avnojskimi sklepi in decentralizacijo države, ki noče steči. AVNOJ, pristanek na nekakšno razšiščevanje je nevarno za naš obstoj in prihodnost, saj se njegove razsežnosti lahko naglo razširijo na sklepe, ki so nam še kako blizu. AVNOJ ni le temelj naše državotvornosti, marveč tudi neizpodbitno zgodovinsko dejstvo, v katero so vgrajeni Mirovna pogodba, Londonski sporazum in Osimo. Haiderjeva stališča, pa naj bodo še tako marioentska, so evropsko nevarna. Mi pa se obotavljamo, nočemo jasno povedati, da ne sodimo v nacitašističm splet, ki ima v Evropi žal že več kot 200 organizacij in postojank, je dejal Miro Kocjan.
Zmeraj bolj glasna so desničarska gesla in celo psevdo-teze o neutemeljenosti našega narodno osvobodilnega boja. Gre v bistvu za stališče, da so Primorci menda storili zgodovinsko napako, ko so se začeli že takoj po prvi svetovni vojni bojevati proti fašizmu. Noro!
Miro Kocjan se je dotaknil tudi trenutnih aktualnih političnih in gospodarskih problemov v Sloveniji; centralizacije oblasti in privatizacije. Kapilarni problem je luknjičasta privatizacija z njenimi izpeljankami, kar je povečalo in zaostrilo socialne razlike. Ustvarila je peščico bogatašev in potisnila na rob standardnega brezna kar velike množice ljudi. Kapitalistične silnice naj delujejo, vendar ne nenadzorovano. V imenu demokracije smo nedemokratično omogočili nastanek in rast procesa s skrajno desničarskimi in sumljivimi smermi, ki jih je civilizacija vsestransko obsodila, je dejal Miro Kocjan.
Ko bom državljan Evropske unije...
1.	) Takrat si bom smel poiskati delo v katerikoli državi unije, saj je s pogodbo diskriminacija pri zaposlovanju na podlagi nacionalnosti, razen v primeru javnih služb, prepovedana.
2.	) V primeru, če mi uspe, da dobim zaposlitev v drugi članici, moja socialna varnost ne bo oškodovana, ker tako narekuje pogodba o koordinaciji socialnih politik.
3.	) Še več, kot državljanu EU mi bo omogočeno, da kjerkoli v prostoru EU opravljam tudi dejavnost kot samozaposleni oziroma ustanovitelj podjetja ter, da mi boodo tam, kjer že bom, priznali tudi mojo diplomo oziroma spričevalo.
4.	) Morda se mi bo celo posrečilo, da bom izvoljen v Evropski parlamet.
saj bom smel voliti in biti voljen.
5.	) V “notranjem” prostoru EU se bom sprehajal prosto, brez mejnih kontrol, saj o tem ne nazadnje govorita že davno (1957) podpisana Rimska pogodba, s katero je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost, tu sta še Schengenski sporazum in Amsterdamska pogodba.
6.	) Ker notranji trg EU zagotavlja prost pretok blaga, storitev, kapitala in oseb, bom seveda poskušal izvleči iz tega še kaj več. Samo ne vem kdaj, kajti več kot je komisarjev več je novih datumov kdaj bo moja domovina Slovenija zares postala polnopravna članica EU.
7.	) Moja plača bo seveda evropska in prejemal jo bom v evrih.
NM
Franc Krajnc
Program sejmov v Ljubljani v novembru in decembru
Češka Republika - vaš partner
14.	- 17.11.
3.	samostojna razstava čeških podjetij
Saš
21.-26.11.
1.salon avto - moto športa in spremljajočih dejavnosti
Sejem šport in rekreacija
4.	- 10.12.
31.slovenski sejem opreme za zimske in letne športe, rekreacijo ter turistične ponudbe športnih središč doma in v tujini, z mednarodno udeležbo
Sejem veseli december
15.	- 30.12. prodajni sejem
Povsod žalne komemoracije
Ob dnevu mrtvih, L novembru so se ljudje povsod spomnili na umrle in žrtve vojnega nasilja. Tako je bila komemoracija že v petek, 27. oktobra tudi pred spominsko ploščo padlim partizanov v Luciji in pred spomenikom padlih v Sečovljah, kjer je občinski svetnik Ivan Dekleva spregovoril v imenu Zveze združenj borcev narodno osvobodilne vojne. “Kdor ne spoštuje svojih pokojnih, tudi sam ni spoštovanja vreden”, je dejal. Dan mrtvih, L november je pravšnji čas, ko se vsaj enkrat letno spominimo tudi na naše junake, ki so osvobajali zasužnjeno domovino in žrtvovali svoja življenja. Zavedni ljudje so vedno stopili v bran in v boj proti zatiranju, raznarodovanju, proti fašizmu in nacizmu. Šli so v spopad, včasih golih rok, z mnogo bolje oboroženim okupatorjem - in zmagali. Prav zato smo jim hvaležni, je dejal Ivan Dekleva. Vence je položila delagacija zveze borcev.
Komemoracija tudi v Luciji
Dijaka Matej in Ružiča iz Srednje pomorske šole v Portorožu sta na spominski slovesnosti pred spominsko ploščo v stolpiču Obala 105, pred zbranimi borci in učenci iz OŠ Lucija, prečkala besedilo avtorice Sonje Frančič-De Rosa.
“Če bi še živeli, bi nam zagotovo svoja dokaj mlada življenja, da bi nove sporočili svojo veliko željo živeti v miru, generacije lahko živele v srečno in graditi dobre medsebojne najdragocenejšem, to je v svobodni odnose”.	domovini. Mi, mladi, lahko slišimo o
Ob dnevu mrtvih se z lepo mislijo časih, ko so morali naši predniki tako ustavljamo ob grobovih naših dragih, ki mnogo žrtvovali, da lahko dandanes kot jih ni več med nami. Nas mlade pretresa pripadniki majhnega naroda svobodno gledanje na preteklost, ki je bila grozna, živimo in govorimo v maternem jeziku, kar dokazujejo spomeniki in obeležja Morda tega povsem niti razumeti ne padlih in pobitih.	moremo. Čutimo pa, da smo še posebej ob
V naših srcih obujamo spomine nanje in takih dnevih, kot je današnji, s toplo na vse tisto, kar so kot štafetno palico hvaležnostjo v mislih z njimi in tudi z predali v roke sedanjim generacijam. Iz obljubo, da bomo s svojim delom bogatili z roda v rod nas vodi pot, pravi narodni novimi pridobitvami, kot pravi naš pesnik pregovor. Mladi sedanjega časa nada- Simon Gregorčič: ”Za vse je svet dovolj Ijujemo vse, kar so ustvarile generacije bogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z pred nami in kar je naredilo življenje bratom brat s prav srčnimi merili !” takšno, kot ga živimo v sedanjosti. Te dni se še posebej spominjamo vseh Dograjujemo ga po svojih potrebah, po dragih, ki so mladi zapustili svoj dom in svojih predstavah, predvsem pa po željah, družino, se borili, toda nikoli se niso več da bi bil danes lepši in boljši, kot je bil vrnili. Prižgimo jim svetlo lučko spomina včeraj, in jutri svetlejši, kot je danes. S na vse, kar so nam pomenili in kar ostaja hvaležnostjo v srcih se spominjamo vsega, nepozabno v naših srcih, kar so nam ustvarili tisti,ki so živeli pred Z globoko hvaležnostjo naj se v vas nami. To so najprej naši najbljižji, starši, razcveta trdna obljuba, da bomo mladi in ljudje istega rodu, pa tudi mnogi, ki so starejši sedanje generacije zvesto svoje življenje vgradili v boljši, bolj izpolnjevali njihovo oporoko o boljšem, pravičen in bolj napreden svet. Če bi še bolj pravičnem in za vse srečnejšem živeli in če bi še bili med nami, bi nam življenju.
gotovo sporočili svojo veliko željo, da bi Vse vaše želje niso izpolnjene, ker vojne še lahko v miru in zadovoljstvu živeli v divjajo, razbijajo tople človeške odnose in svetu, ki z velikimi koraki stopa v le čas bo pokazal, da te žrtve niso bile tehnično razvitost 21. stoletja.	zaman in da bodo našli način reševanja
Prag do te hiše so nam zgradili naši težkih zadev med narodi, predniki. Predvsem tisti, ki so žrtvovali	Slava njihovemu spominu!
V Tomosu so slavili
Na proslavi 45. obletnice prvega mopeda iz Kopra, ki je bila v petek, 10. novembra v Tomosovi tovarni, je govoril predsednik Republike Slovenije Milan Kučan
Na proslavi so se zbrali številni predstavniki gospodarskega in političnega življenja, med njimi tudi županji Breda Pečan in Vojka Stular ter župan Dino Pucer, ki je pozdravil Tomosove delavce. Tomosovi delavci so za kakšno uro ugasnili stroje in skupaj z množico gostov proslavili svečani trenutek.
Z veseljem sem sprejel povabilo, je na začetku svojega govora dejal predsednik Milan Kučan. “Tomos in njegov začetek sta v moji zavesti in zavesti moje generacije pred skoraj pol stoletja simbolizirala prepričanje, da postaja Slovenija razvita industrijska družba z dobro in zanesljivo prihodnostjo. Spominja me na to, kako se je pred pol stoletja Slovenija odločila, da z luko in Tomosom postavi trdne temelje gospodarskega razvoja in prihodnosti svoje majhne, a v velikih političnih spopadih povojnega časa dokončno priborjene obale. Slišali smo, kako je Tomosov moped vozil skozi zgodovino. So bili časi, ko je drvel, ko je tovarna dosegala odlične rezultate, bila pa so tudi obdobja, ko je upočasnil vožnjo in se skorajda znašel v tehničnem muzeju”.
Tomos velja za eno izmed prvih socialističnih tovarn na obali, ki je nudila kruh tudi do 3500 delavcem. To je bila tovarna, ki je takoj po delitvi sveta na dva bloka, želela biti tekmica sosednji kapitalistični industrij in je pri tem tudi večkrat opešala. Res je, da je zaposlovala mnogo tukajšnjih prebivalcev, res pa je tudi, daje Tomos v preteklosti neprestano črpal družbene (občinske) rezerve in razne sklade ter tudi se tako obdržal na nogah. V zadnjem desetletju je nekoliko razpadel, a seje pomlajen v manjši obliki in širini, ponovno dvignil.
“Vendar je osnovni izdelek - vedno zani Tomosov moped, bil produkt ljudi, ki so ga znali izdelati, tehnično in tehnološko posodabljati, ga inovirati in razvijati, narediti iz njega blagovno znamko in ga že pred desetletji uspešno prodajati na tujem. Nesporno, moped je bil in je še vedno ponos Tomosovih delavcev, vodstva podjetja, Kopra, Slovenije in takratne Jugoslavije. Tomosova zgodba pripoveduje tudi o življenju Primorske po njeni vrnitvi v matično državo slovenskega naroda v tistih zanosih, upanj in pričakovanj, ki
so potrdili dokončnost konca fašističnega nasilja nad Primorci in naznanjali čas svobode, človeškega dostojanstva in ustvarjalnosti. Pripoveduje tudi o novejšem času razvojnega prestrukturiranja slovenskega gospodarstva in večjega umeščanja slovenskih podjetij na razvita evropska in prekomorska tržišča. Dejstvo je, da Tomosov moped danes vozi tudi v Šanghaju.
So podjetja, ki so uspešno prebrodila razvojno krizo, med njimi je tudi Tomos. Njihov trg je ves svet, na njem merijo svojo razvojno potenco in sposobnost svojega menedžmenta kot je to sedanji holding Hidria.
Tomos očitno ima ljudi, ki so sposobni moped ponovno postaviti na cesto, to pot na informacijsko cesto tretjega tisočletja in ga voziti do uresničitve zastavljenih razvojnih ciljev po standardih ISO 9001 in verjamem, da kmalu tudi po ISO 14000. In to je ob 45-letnici njegovega življenja najbolj razveseljivo spoznanje in razlog za naš skupni optimizem”. Udeležence je pozdravil tudi župan Mestne občine Koper Dino Pucer. Na proslavi so predstavili tudi prototip novega Tomosovega mopeda Renival, ki bo na tržišču veljal okrog 200 tisoč tolarjev, predsedniku Milanu Kučanu pa so izročili monografijo z naslovom Zgodba o mopedu.
V Tomosovi tovarni proizvedejo letno okrog 25.000 mopedov, večino jih izvozijo. Predsednik poslovodnega odbora Goran Petek je na proslavi ob 45-letnici Tomosa dejal, da podjetje že za prihodnje leto načrtuje 10 milijard tolarjev celotnega prihodka.
Uspeh Hotelov Palače na 47. GTZ Slovenije
Priznanja in odličja za kakovost in uspešnost
47.gostinsko-turistični zbor Slovenije, ki ga vsako leto organizira GZS -Združenje za gostinstvo in turizem je potekal od 17. do 18. oktobra 2000 v Kranjski Gori.
Gostinsko-turistični zbor je vsako leto idealna priložnost za izpopolnjevanje, izobraževanje ter spoznavanje novih trendov stroke, izmenjavo mnenj na podlagi dragocenih izkušenj in drobnih idej znotraj gostinstva in turizma. Hoteli Palače d.d. so prejeli pomembno priznanje in zlato plaketo za prispevek k uspešnemu razvoju obmorskega turizma, njihov sodelavec Miran Stiplošek, vodja hotelov in Term v Hotelih Palače prav tako priznanje in zlato plaketo za uvedbo sodobnih tehnologij in pristopov v poslovanje družbe. V Kranjski Gori so potekala tudi tekmovanja, kjer so njihovi sodelavci osvojili tri zlate medalje, in sicer Vlado Tomič v pripravi jedi pred gostom, Milka De Lai in Radomir Džakič v tekmovanju priprave mešanih pijač. Osvojili so tudi množico srebrnih in bronastih odličij v ekipnem tekmovanju kuhanja in postrežbe menija, na tekmovanju receptorjev, sobaric, barmenov, v točenju piva, pripravi jedi pred gostom. Zaključne prireditve s svečano podelitvijo priznanj in medalj se je udeležila tudi županija občine Piran, Vojka Štular.
Hoteli Palače so ponovno dokazali, da se zavedajo pomena turizma v vseh svojih razsežnostih gospodarske dejevnosti, dejavnosti prihodnosti, kije industrija; vendar ne katerakoli. Turizem je industrija gostoljubnosti! Gostoljubnost in kvalitetna storitev za njih pomeni zadovoljnega gosta, zadovoljen gost pa njihov poslovni uspeh in pot do poslovne odločitve.
Odšli so zadovoljni
Nemški turisti blizu Dresdna, ki so prebivali v Grand hotelu Palače v Portorožu so nam ob odhodu zaupali, da so bili s storitvami in predsem gostoljubnostjo tamkajšnjega strežnega osebja zelo zadovoljni in se bodo verjetno še vrnili.
Zaskrbljeni pogajalci so prišli kar k županji
Pogajanja sicer niso bila transparentna, so pa bila zanimiva
1
Županja Občine Piran odlično meče žogo v koš, najbolje obira oljke, sedaj pa seje izkazalo, daje tudi dobra pogajalka. Z lekarniško preciznostjo in strpnostjo uspešno rešuje eno največjih finančnih preglavic piranske občine v zadnjih nekaj desetletjih. Občino je rešila (medijsko) napovedanega bankrota, nato ji je morala vliti še nekaj kapljic življenjske tekočine, da ne bi morala umirati na obroke. Ob številnih ugibanjih je res predvsem to, daje občina tožbo izgubila in bo morala dolg plačati, ne glede na morebitno pritožbo. Splošni bolnišnici Izola bo morala poravnati celoten dolg okrog 760 milijonov tolarjev. Vseskozi pa je vendarle bila velika uganka kako nasititi volka, da bo koza ostala cela in prav ta operacija naj bi županji kar uspevala. Za primer se sedaj že zelo zanimajo tudi piranski občinski svetniki, ki so za novico izvedeli iz časopisov, vendar še vedno ne vedo komu bi verjeli. No, skrivnosti takorekoč ni več. Iz časopisa so lahko tudi izvedeli, da bo Občina plačala 150 milijonov glavnice še letos (rebalans proračuna bodo sprejemali oni) preostale milijone pa v štirih letih in sicer tako, da realna vrednost neplačanega dolga ne bo padala. Pogajanja županje z visokimi predstavniki ministrstev in zdravstva v občinski palači pretekli teden so bila tako tajna, da je le Primorskemu utripu uspelo ujeti v objektiv zaskrbljene pogajalce, kako so prihajali k županji.
Pred ratifikacijo sporazuma s Hrvaško še vrsta vprašanj
Je pripravljen sporazum s Hrvaško protiustaven?
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju še čaka na ratifikacijo v slovenskem parlamentu. Medtem so se ža pojavila številna bistvena vprašanja, na katera še ni odgovorov. Kaj bo reklo Ustavno sodišče?
Sporazum, ki je bil sestavljen že 28. aprila 1997, ko sta bila zunanja ministra Zoran Thaler (Slovenija) in Mate Granič (Hrvaška) je za nekatere politične dejavnike v Sloveniji še vedno sporen in to že kar v tretjem odstavku 1. člena: “Obmejno območje na morju po tem sporazumu je morski prostor pod suverenostjo vsake od pogodbenic, ki leži severno od vzporednika 45 stopinj in 10 minut severne zemljepisne širine ob zahodni obali Istre, od zunanjega teritorialnega morja Republike Hrvaške, kjer se ta vzporednik dotika s kopnim zahodne obale Istre (Grgatov rt Funtana). Obmejno območje na morju za področje obmejnega morskega ribolova je omejeno na teritorialni morji vsake od pogodbenic v okviru obmejnega območja na morju iz tretjega odstavka tega člena”. Tudi zato sporazum s Hrvaško med drugim vse doslej ni našel poti do ratifikacije v slovenskem parlamentu. Kaže, da je sedaj spet aktualen, saj je “reševanje” sporazuma postalo tudi sestavni del koalicijske pogodbe - in če ustavno sodišče ne bo našlo v njem neskladij, ga bo ratificiral tudi slovenski parlament.
Najpogostejša vprašnja oziroma trditve, ki se v zvezi z omenjenim sporazumom pojavljajo so: Celotna upravna oblast na zaselkih južno od Dragonje (Mlini, Škodelin, Bužini) bo skladno s sporazumom upravičeno na hrvaški strani. Sporazum namreč ne deklarira sedanjega pravnega statusa oziroma ne posega v hrvaške nedopustne dosedanje spremembe upravnih pristojnosti. Sporazum ustvarja dodatne konfliktne situacije. Je toliko nedoločen, da državnim organom in prizadetim državljanom ne nudi pravne varnosti. Resje, da člen 59. izrecno govori, da sporazum ne vpliva na določitev meje, v kar pa mnogi strokovnjaki in pravniki, ki spodbijajo določila sporazuma, ne verjamejo. Sporazum je v tem primeru protiustaven, saj posega v dosedanjo suverenost Republike Slovenije.
1.	) Ali je skladno s predlaganim sporazumom mogoče, da hrvaški ribiči lovijo ciplje v slovenskem notranjem morju od Pirana do Ankarana?
2.	) Ali je skladno s predlaganim sporazumom dopustno obdržati gojišče školjk v notranjem morju Republike Slovenije?
1.	) Ali dovolilnice za ribolov v Plovaniji in drugih zaselkih južno od Dragonje izdaja Republika Slovenija ali Republika Hrvaška?
2.	) Ali se Republika Slovenija mednarodno pravno upravičeno sklicuje na svojo suverenost v celotnem Piranskem zalivu?
3.	) Ali določbe sporazuma posegajo v pravico Republike Slovenije, da s svojimi državnimi ladjami nemoteno plovejo v mednarodne vode?
4.	) Ali mednarodni sporazum vpliva na to, kje Republika Hrvaška vrisuje mejo na morju s Slovenijo in glede na to površino hrvaškega teritorialnema morja?
Oljke letos bogate tudi z vodo v morje so spustil
dve označeni želvi
Zahvaljujoč novim nasadom bodo tudi letos v Slovenski Istri pridelali okrog 400 ton oljčnega olja, sicer bi ga bilo okrog 40 % manj. Cena predelave znaša 3500 SIT za sto kg oljk. Cena letošnjega olja v oljarnah se giblje od 2000 do 2400 SIT.
m
E* 2


w


■ kr t /J, -
Jt ''
Kljub relativno ugodnim napovedim mnogi oljkarji s svojim letošnjim pridelkom ne morejo biti zadovoljni. V številnih nasadih je oljka lepo cvetela in vse je že kazalo, da bo pridelek obilen, a žal ni bilo tako. Poletno dolgo hudo sušno obdobje in jesensko obilno deževje je naredilo svoje. Oljčni plodovi se niso mogli razvijati in so ostali drobceni. Oktobrski in novembrski nalivi pa so naravo obrnili na glavo. Jablane in slive so začele cveteti, v oljkah pa se
v prosti prodaji pri kmetu ali na tržnici se bo gibala okrog 2500 SIT za liter. Lansko olje pa je še mogoče dobiti po 1800 SIT. Letošnje oljčno olje iz Slovenske Istre bo tako v primerjavi z enakim v hrvaški Istri dražje za okrog 900 SIT. Izbire cenejšega olja (tako kot v Italiji), pri nas torej ni, čeprav je težko trditi, da je vse pridelano olje pri nas enake kakovosti.
Na letošnjem posvetu na Belvederju z naslovom Mediteransko kmetijstvo
je nabrala voda. Kot nam je povedal Danilo Markočič, predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre (DOSI) na strokovnem posvetu o sredozemkem kmetijstvu in oljkarstvu (9.11.) na Belvederju nad Izolo, ima oljčno olje oljke leccino ponavadi blag nežen okus , brez posebnega izraza. Ko pa so letos 4. novembra stisnili prve oljke te sorte, so lahko ugotovili nekoliko bolj pikanten okus. Konec oktobra so v plodovih oljke leccino namerili od 55 do 58 % vode, v znani istrski belici pa 58 % vode, pri meritvah 6. novembra pa že 60 % vlage. Oljkarji tega spoznanja ne morejo biti veseli, saj plačujejo predelavo glede na oddano težo oljk, izplen pa je relativno manjši.
Enotna cena predelave oljk
V osmih regijskih oljarnah so se dogovorili o enotni ceni predelave oljk: 3500 SIT za 100 kg oddanih oljk. Če boste hoteli kupiti oljčno olje kar v oljarni bo, glede na kakovost, za liter olja treba odšteti od 2000 do 2400 SIT. Zahvaljujoč novim nasadom (650 hektarov) bo letošnja letina na okrog 1000 hektarih oljčnikov približno enaka lanski, torej bi oljkarji prideleli okrog 400 ton kakovostnega oljčnega olja, sicer bi ga bilo od 40 do 45 odstotkov manj. Ne glede na to, bo olje predvidoma dražje. Cena
in oljkarstvo 2000 je sodelovalo več strokovnjakov, med njimi tudi dr. Branka Javornik z Biološke fakultete v Ljubljani, kije govorila o genetiki -uporabi molekularnih markerjev za karakterizacijo oljke. Dr. Tom Levanič je govoril o oljki v Slovenski Istri kot naši kulturni dediščini. Poudaril je, daje treba delati veliko več na vprašanju zaščite geografskega porekla oljke pri nas, vključno z razjasnitvijo dileme o avtohtonosti istrske belice. Ta menda izhaja iz Boljunca pri Trstu. Najastarejše oljke pa najdemo (tudi) v Padni. Obeta se tudi večja vključitev Slovenije v mednarodno kmetijsko politiko, nekaj sredstev pa bi lahko priteklo tudi iz mednarodne banke za razvoj kmetijstva. Viljanka Vesel (KVZ Nova Gorica, Kmetijska svetovalna služba Koper) je govorila o vrednotenju sort v kolekcijskem nasadu slovenske Istre. Iz piranske občine se je posveta udeležila Karmen Forte, ki je tudi sodelovala v razparavi. Udeležence posveta je pozdravila direktorica ZRS Koper in poslanka v DZ dr. Lucija Čok. Ob tej priložnosti je Danilo Markočič Čokovi izročil priložnostno darilo. Za potrebe posveta so tudi zbornik predavanj.
V petek, 10. novembra pa so na Belvederju nad Izolo priredili tradicionalno obiranje oljke županov.
V petek dopoldne so strokovnjaki Medobčinskega zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine Piran (mag. Robert Turk) in piranskega akvarija (Valter Žiža), spustili na svobodo dve morski želvi vrste Kareta Kareta (Caretta caretta).
gibanjih. V južnih deželah z ujetimi želvami žal ne ravnajo tako nežno kot tukaj. Verjetno ste že slišali za odlično želvino juho? Želvici so z ladjo Solinarka v petek odpeljali nekoliko bolj na odprto morje in jih tam spustili v globine. Stari sta bili približno dve leti, večja je tehtala 5 kilogramov, malo manjša, ki je bila tudi precej nemirna, pa 3,7 kilograma. Če bosta imeli srečo in preživeli, lahko dosežeta dolžino tudi do enega metra. Botra ob spustu v morje z ladje
Že šesto obiranje oljk županov
Največ oljk je nabrala piranska županja Vojka Stular
Drušvo oljkarjev Slovenske Istre, Znanstveno raziskovalno središče Koper, Kmetijsko svetovalna služba Koper, KZ Agraria Koper in LABS Izola so letos že šestič zapored organizirali prireditev Obiranje oljk županov. Prireditev na Belvederju seje začela z znastvenim posvetom in predstavitvijo del na področju oljkarstva v letu 2000, na katerem je sodelovalo več strokovnjakov. Oljkarjem v zadnjem času nagaja obilno deževje, kije izsušene plodove napolnilo z vodo in bo zaradi tega izplen olja nižji v primerjevi s prejšnjimi leti. Analize laboratorija LABS Izola kažejo, daje vsebnost oljčnega olja v plodovih Leccino do 14 %, v plodovih Istrske belice pa 18%.
Obalni župani se tudi letos niso izneverili tradiciji in so prišli obirat oljke. Poleg njih se je na Ronku, kjer lepo raste “njihova” oljka sorte Leccino, zbralo tudi nekaj eminentnih gostov, med njimi Charalambos Chistopoules, grški ambasador v Sloveniji in prvi sekretar ambasade Christos Dokomes ter župana Občine Dolina Boris Pangerc in Občine Brda, Franc Mužič s sodelavci. Ob nežnih zvokih narodno zabavnega ansambla Istrski vinogradniki in ob krasnem pogledu na rodna drevesa ter kraljico oljčnika, se je najbolje znašla piranska županja Vojka Štular, ki je v določenem terminu nabrala največ oljk.
Želve so sicer počasne morske živalce in svojo dolgo pot v morju velikokrat končajo nesrečno. Brez zraka pod vodo vzdržijo kakšno uru, potem pa morajo na površje. Če se zapletejo v ribiško mrežo, ali požrejo kakšno polivinilasto
vrečko, ki
so jo
zamenjale meduzo je, z njimi ponavadi konec. So pa tudi primeri, ko želvo razmesari ladijski vijak (propeler). Želve sodijo med zaščitene morske živali in zato ne smejo biti v ujetništvu, je dejal Robert Turk. V Piranu so jih doslej označili in spustili nazaj v morje že 12. Ko jih ribiči prinesejo v akvarij, jih tam pregledajo, po potrebi jim z oklepa odstranijo prisesane parazite (rakce), na plavutke jim pritrdijo posebne številke in spustijo nazaj v morje. Omenjeni dve želvi sta dobili vsaka svojo številko A 2221 oziroma A 2222. Le tako jima bodo lahko sledili in zbirali podatke o njunih
Solinarka jima je bila Mateja Buh iz Škofje Loke (na sliki) Ta vrsta želv izleže jajčeca daleč proč na približno 1500 km oddaljenih peščenih mediteranskih plažah. Po nekakšnem naravnem kompasu se redno vračajo na svoje staro mesto, celo na isto plažo.
Regionalni center za zavarovana območja Sredozemlja je v Tunisu, eden od regionalnih centrov pa je tudi v Piranu. Želvici sta tokrat prišle v dobre roke in sta živahno odplavali. Zanimiv dogodek smo uspeli posneti tudi mi, nekaj posnetkov pa je naredil tudi podvodni potapljač Gregor Butala.
FOTO: FK-JNFORMA
Piran, mestece sanjskih porok
Piran je s svojimi kulturno - zgodovinskimi in arhitektonskimi značilnostmi kot nalašč za sanjske poroke
Oh, kako težko dosežem županovo oljko.
FOTO: FK-Primorski utrip
Je mesto, ki se človeku najbolj vtisne v spomin, saj ga skorajda ni mogoče primerjati z nobenim drugim turističnim mestecem daleč naokoli. V Piranu sc je že doslej poročilo veliko slovenskih parov, a tega ne moremo pripisati kakšni organizirani akciji. Ideja Studia Misson, da bi poskušali v mesto zvabiti poročne pare iz tujine je pohvale vredna. Da bi jo lahko čimbolje uresničili so v petek, 13. oktobra zvečer na Vidalijevi ulici 3 v Piranu odprli Misson Studio, kjer smo lahko že videli tudi nekaj “vzorčnih primerov”(na sliki), po otvoritvi pa so v hotelu Tartini predstavili program “Poročite se v Piranu” in hkratno akcijo Primorskih novic - naj par Primorske. Barbara Misson je dejala, da so k projektu (podobnega uresničujejo tudi že v nekaterih drugih turističnih mestih po Sloveniji) pristopili organizirano in
Kdo bo športnik Pirana 2000?
Spoštovane športnice, dragi športniki in športni delavci!
Vaši uspehi in uspehi vaših klubov so bili povečini tudi letos kronani z različnimi uspehi. Tudi za leto 2000 pripravljamo izbor najboljše posameznice ali posameznika, najboljše ekipe, tudi športno rekreacijske skupine ter ovrednotenje rezultatov dela športnih delavcev oziroma vodij športnih klubov. Na podlagi glasovnic Primorskega utripa in strokovne ocene, bo izbor opravila posebna nevtralna komisija, v kateri bodo predstavniki Občine Piran, Športnega centra Piran in Primorskega utripa.
Uradna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ter nagrad za leto 2000 bo predvidoma v prvi polovici januarja 2001. Datum in kraj prireditve ter podelitve priznanj bo objavljen v decembrski številki Primorskega utripa, na radiu Tartini in v ostalilih obalnih lokalnih medijih.

Glasovnica št. 1
\
Najboljši športnik občine Piran 2000_ Glasujem za___________________________
Najboljšega športnika/športnico_ Najboljšo športno ekipo_________________________
Najboljšo športno - rekreacijsko ekipo_
Perspektivnega mladega športnika/športnico. Zaslužnega športnega delavca/delavko________

Izrežite glasovnico in jo pošljite ali prinesite na naslov: Primorski utrip, Obala 125, Lucija 6320 Portorož (s pripisom na kuverti: “Športnik Pirana 2000”)
Portorož
2. mednarodno veslaško tekmovanje v kuterjih
Prvo mesto je osvojila ekipa veslačev Fakultete za pomorstvo in promet iz Portoroža
Zmagovita ekipa k
Tekmovanje je potekalo v soboto, 21. oktobra v portoroškem zalivu (pod pomorsko šolo; med skladiščem soli in Bernardinom) z dvema šolskima kuterjema. Organizatorja srečanja in tekmovanja sta bila dijaška in študentska organizacija pod okriljem Srednje pomorske šole in Fakultete za pomorstvo in promet ob 40.obletnici Fakultete in piranskem občinskem prazniku. Udeležence je pozdravil tudi dr. Stojan Petelin, dekan Fakultete za pomorstvo in promet.
Šolski kuter je vrsta čolna, ki je namenjen za izobraževanje, vaje in urejanje mornarskih spretnosti, njegovo posadko pa sestavlja 10 veslačev in vodja-krmar. Tekmovanja seje udeležilo 9.ekip iz Slovenije, Hrvaške in Italije in to:
-	Pomorska šola Sebastjan Venier in
-	Pomorska šola Giorgio Cini iz Benetk
-	Pomorska šola iz Trsta
-	Pomorska šola iz Bakra
-	Visoka pomorska šola z Reke
-	Moška in ženska ekipa Fakultete za pomorstvo in promet iz Portoroža
-	Srednja pomorska šola iz Portoroža
-	Morska biološka postaja iz Pirana
Čeprav smo povabili kar 23. domačih ekip vseh, ki delajo in živijo z morjem bil odziv skromen-prijavila in tekmovala je le ekipa Morske biološke postaje iz Pirana.
Proga je bila dolga približno 700 m z obratom na boji na pol poti. Tekmovalo se je z dvemi kuterji istočasno. Pred pričetkom smo opravili žreb in določili 3. skupine. Štiri najboljše ekipe so se uvrstile v polfinale in kasneje dve najboljši v finale. Lepo vreme in mimo morje ter seveda dobra priprava je omogočila lepe in napete tekme in na koncu smo dobili naslednje rezultate:
Prvo mesto: Fakulteta za pomorstvo in promet iz Portoroža


Kako do novih športnih objektov?
Športni center Piran je pripravil vizijo ali bolje rečeno evidenco graditve novih športnih objektov, vendar vsaj za zdaj tam nimajo denarja niti za projekte, kajšele za milijonske vsote za gradnje. Bodo k naložbam pritegnili turistično gospodarstvo?
Dom vodnih športov, olimpijski bazen in atletski stadion naj bi imeli prioriteto, skupna investicija pa naj bi znašala prek milijardo tolarjev.
Dom vodNik špoRtov bo pui koiElskEM koMplEksU BERINARdiN
Na področju kjer je sedaj Jadralni klub Piran Portorož, bi se zgradil Dom vodnih športov, ki bi služil jadranju, veslanju, trnkarjenju in potapljanju. Objekt bi omogočal spravilo opreme, imel ustrezne garderobno-sanitarne površine, večji prostor, ki bi služil kot možnost za klubskega srečanja, teoretični del priprav ali srečanja ob organizaciji regat in tekmovanj, ko vremenske razmere tega ne dopuščajo zunaj. Med drugim pa bi omenjene športne dejavnosti v objektu imele tudi mankajoče klubske pisamice. Ponuditi pa se mora tudi prostorska možnost za prodajo športne opreme.
Pred objektom bi uredili velik manipulativni plato, s katerega se lahko pride na morsko površino (drsina, ponton). V bo varovalni pomol, kar omogoči varovanje območja, obenem pa ponudi možnost nekaj privezov.
Prostorski akt, ki obravnava to področje je Ureditveni načrt Skladišče soli-Bernardin. Akt je bil spejet na občinskem svetu Piran. Velja, in je po njem možno pričeti z delom.
Dom vodnih športov je namenjen že navedenim športnim dejavnostim, z organizacijo šol, izpolnjevan, tekmovanj pa je to dodatna ponudba na trgu, ki je zanimiva tudi za nečlane in turistične goste.
Povezati je treba interese Ministrstva za šolstvo in šport, univerze, Olimpijskega komiteja Slovenije, turističnega	gospodarstva,
gospodarstva in tiste, ki bi jim tipičen in ugledni objekt na motju lahko služil za občasne protokolarne priložnostne prireditve.
Oliivipijski Bazen na osREdNji pkži
Bazen je dimenzij 50 x 21 m in ustreznih globin za plavanje, umetnostno plavanje, vaterpolo ter skok z 1 m in 3 m deske. Imeti mora vso potrebno infrastrukturo, štartne kamne, možnost namestitve prog, merilne naprave, prostor za pripravo tekmovalcev, kakor tudi ostalo, kar zakonodaja narekuje za takšen projekt.
vsemi napravami za atletiko. V sredini bi bila travna površina za nogometno igrišče. Na zahodni strani bi namestili tribune, pod katerimi bi bili vsi potrebni infrastrukturni prostori: garderobe, sanitarije, prostori za spravilo opreme, klubske pisarnice (atletika, nogomet..), prostor za večje sestanke v času teoretičnega usposabljanja itd. Stadion bi bil vizuelno zaokrožen z zatravljenem nasipom do višine cca 1,5 m.
Atletski stadion je s srednjeročnim in dolgoročnim prostorskim planom občine Piran predviden na področju karting - steze v Luciji.
ZunanJe iqRišČE za
koŠARko
Košarka je v velikem razmahu, še posebej na nivoju mlajših kategorij. Sedanji zunanji igrišči (na stadionu in pri Rdečem križu v Luciji) ne omogočata namestitve tribun, oz. v dokončani izvedbi zapiranje objekta čez zimo in usposobitev potrebne infrastrukture. Prostorski plan občine Piran je predvidel možnost ureditve športnih površin vzhodno od lucijske dvorane, vendar ni še razrešena sprememba namembnosti in pri nekaterih parcelah lastništvo.
TenIs iqRišČA za klubski namen v Luciji

v o«	a iv^uiaiva
obstoječo lastninsko strukture podrejena tržnosti. Klub ima poc nekoliko ugodnejšimi pogoji možnos uporabe igrišč, vendar imajo prednos vedno gostje, ki jih tržno pridobijc lastniki. Taka podrejena vloga klubu m omogoča neke kreativno razvojne politike. Potrebovali bi v prvi fazi pe igrišč z infrastrukturnim objektom ir parkiriščem, v končni pa deset.
Na osnovi prostorskega plana občine je ena izmed možnosti vzhodno oc lucijske dvorane, kakor smo že omenil pri zunanjem igrišču za košarko.
TrIm siEzi (PIran, LucijA)
ArlEiski stacHon v Luciji
Atletski stadion naj bi imel 400 m dolgo stezo z osmimi programi ter
Drugo mesto: Pomorska šola S.Venier iz Benetk in Tretje mesto: Visoka pomorska šola z Reke
Pomlajeni ekipi Srednje pomorske šole iz Portoroža je za 1 m oziroma slabo sekundo zgrešila polfinalne borbe, ter se uvrstila na solidno 5. mesto.
Po tekmovanju smo organizirali srečanje, večerjo in podelitev nagrad. Vsi udeleženci so dobili priložnostno majico. Po večerji pa smo organizirali še prijateljsko vlečenje vrvi. Vodje vseh ekip so nam čestitali za dobro organizacijo in izpeljavo celotnega tekmovanja in srečanja.
Bistvo tekmovanja in srečanja je sodelovanje in druženje pomorskih šol in ostalih ter morje brez meja.
Predsednik organizacijskega odbora Kapitan Rok Sorta
Večja koncentracija prebivalstva na območju Pirana in Belega Križa ter Lucije terjata ureditev “naravnega” vadbenega poligona - trim steze, ki predvideva različne “postaje” z določenimi vajami. Stezi bi naj bili speljani po že obstoječih poteh.Trim stezo na področju Lucije naj bi speljali tudi skozi soline.
PokRiio bAliNišČE v PAdNi
Vsa balinišča v občini so nepokrita. V skladu z novimi pravili Balinarske zveze Slovenije pa se bodo v letu 2002 pričela tudi tekmovanja super lige v pokritih objektih.
Balinarski klub Mlinar iz Padne je že pristopil k urejanju dokumentacije za izgradnjo pokritega objekta.
Golf
Na območju piranske občine je potrebno zgraditi igrišče za golf na 18 lukenj, kar pomeni minimalno površino 60 hektarov.
Izbiro lokacije bi naj občinske strokovne službe (Urad za okolje in prostor) poskušale najti skupaj s
projektanti golf igrišč.
Poleg načrtovanih novih objektov je potrebno zagotoviti tudi sredstva za adaptacijo obstoječih športnih objektov.
Telovadnica stadion (nad mestom Piran) ima ravno streho in bi nadgraditev v neki lahki konstrukciji lahko pomenila dodatne možnosti za šport na površini 450 m2.
Nadgraditev obstoječega objekta tlorisno ne pomeni širitve, sočasno pa ni to moteče za nikogar, ker krošnje dreves že segajo čez sedanji venec objekta.
Sedanji nogometni stadion ima travnato igrišče in 60 m tribun, za okrog 500 ljudi. Projekt je že leta 1967 predvideval ob severni strani 100 m stezo s štirimi programi. V podaljšku bi lahko bil skok v daljino. Pri zahodnem golu pa bi bilo zaletišče za met žogice in kopja.
Stadion uporabljajo nogometaši, osnovne šole, srednje šole, visoke in višje šole ter nekateri klubi. Delno se proste kapacitete tržijo, poseben interes je pozimi v času priprav za nogomet.
Tudi odbojka na mivki postaja vse bolj popularna, je tudi olimpijska disciplina. Še posebej je to vezano na plažo. Igrišča na centralni plaži v Portorožu so izjemno zanimiva. Upravljalec plaže v Portorožu je Javno podjetje Okolje Piran, izvajalec odbojke na mivki pa je Volley club Portorož. Ko bi se napravil nek dokončni projekt ureditve plaže in še kakšno športno infrastrukturo, bi bilo tudi za doreči relacijojavno podjetje Okolje-javni zavod Športni center Piran-uporabniki objektov.
KEqljišČE
Pri Taverni v Luciji je kegljišče, ki gaje povozil čas; prostorsko premajhno, tehnično zastarelo, estetsko ne za v Evropo. Dograditi bi bilo potrebno še štiri steze, v skladu z mednarodnimi predpisi ter adaptirati sanitarno garderobne prostore.
Kegljišče bi uporabljal domači klub, občani in gosti Portoroža, saj drugega kegljišča v občini ni. Računati bi bilo na možnost gostovanj različnih klubov, organizacije večjih tekmovanj...
OBaInI IetaIsIg center
Obalni letalski center za svojo dejavnost potrebuje hanger in stezo ter padalski krog. Omenjeni objekti se zemljiško knjižno prenesejo na upravljalca -Športni center Piran, le ta pa jih s pogodbo da v uporabo Obalnemu letalskemu centru.
StreIsLI dom
Strelska dejavnost seje v občini stalno selila in v te namene začasno urejalo različne prostore. To v delovanju društva povzroča velike težave in lahko pripelje sčasoma do propada dejavnosti. Zato je potrebno na primerni lokaciji oz. objektu, katerega uporaba bo lastninsko dolgoročno nesporna, urediti strelišče za vsebine, ki jih predvideva olimpijski program. Lokacija se naj določi z občinskimi strokovnimi službami oz. poišče ustrezen objekt.
Pri vsem načrtovanem pa je zanimivo, da se turistično gospodarstvo vedno nekako izogiba in praviloma ne sodeluje pri snovanju prepotrebnih športnih objektov v občini Piran.
VW
primorski 0^‘p
KK Izola si želi svoje kegljišče
Kegljaški klub Izola obstaja že 40 let. Od ustanovitve tekmuje v raznih republiških in zveznih merilih. Zadnja leta tekmujejo ženske v l.A državni ligi, moški pa 2. državni ligi. Še vedno nimajo svojega kegljišča, zato morajo trenirati v Luciji. Čez dve leti že v Izoli?
Na sliki z leve proti desni; Kozlovič Vlatka, Žigo Marica, Šviligoj Marjana, Lavra Gregorič, Pelhan Peter, Nadja Gregorič, Milost Nataša, Beganovič Marija, Stegovec Zmaga. V ekipo sodita tudi Mlač Magda in Vočkaj Duška, katerih na sliki ni.
To je edini primer v prvi slovenski ligi, ko kegljišče ni v lasti kluba oz. kakšne športne organizacije, nam je povedal Gorazd Gorjup, bivši dolgoletni trener ženske kegljaške ekipe v Izoli, ki je pripeljal ekipo v prvo ligo, v kateri so že peto leto zapored. Kegljišče v Izoli so res začeli graditi že leta 86, a na žalost še do danes ni zgrajeno. Županja Breda Pečan jim vendarle obljublja, da ga bodo v kratkem dobili.
Pridobili so novega investitorja, urejajo papirje, žal pa se je zataknilo
kaže, da bo treba počakati še kašni dve leti.
Trener ženske ekipe je Peter Pelhan, priznani kegljaški strokovnjak, ki je dolga leta vodil tudi mladinsko državno žensko reprezentanco.
Za tekmovanje v omenjenih ligah se pripravljajo 2-krat tedensko in sicer v torek in četrtek. Tekmovalke trenirajo eno uro, tekmbvalci pa po dve uri. Ligaško tekmovanje poteka vsako soboto od septembra do aprila. Glede na
pri spremembah prostorskega plana. To se vleče že dobro leto, vendar vse
potencial oz. kvaliteto igralk se uvrščajo v sredino lige. redno se uvrščajo v državna prvenstva. Njihova igralka Nataša Milost je bila celo kandidat za reprezentanco na zadnjem svetovnem prvenstvu, kije bilo v Celju.
Ligaška tekmovanja so organizrana po vsej Sloveniji. Iz dela Primorske so kar 4 ekipe (med desetimi) v 1 .slovenski ligi. Igralke igrajo 6 x 100 lučajev, kar pomeni 100 lučajev mešano na dveh stezah po 50 lučajev, 25 v polno in 25 na pozicije. Prvih pet lučajev je ogrevalnih, ostalih 100 je tekmovalnih. Tekmo vodijo glavni sodnik in dva zapisnikarja na stezi. Pri ženskah traja tekmovanje 40 minut, pri moških pa 1 uro in 20 minut -in ker je krogla težka 3 kg, sodi kegljaštvo delno med težke atletske športe.
Pred tekmo se igralka približno 15 minut ogreva in šele potem se prične pravo tekmovanje.
Kegljanje je relativno drag šport. Še posebaj za klube, ki nimajo svojega keglijšča. Za uporabo kegljišča v Luciji moramo plačevati najemnino, nam je povedal Gorazd Gorjup. Poleg tega nastajajo stroški tudi za posodobitev, izboljšave in popravila kegljišča, kar mora klub plačati sam.
Do letošnjega leta je bil njihov generalni sponzor Mehano iz Izole. Pogodba je potekla, manjših sponzorjev je več, pravega, večjega pa še iščejo. Velika finančna injekcija je tudi srečolov, ki ga organizirajo vsako leto na izolskem ribiškem prazniku. To jim pomeni 30-50% sredstev za tekmovalno sezono.
Največji problem je pridobivanje mladih za delovanje v klubu oziroma ekipah. Lucija, Portorož in Piran nimajo kegljaške ženske ekipe, zato pozivajo vse, ki jih ta šport zanima, da se vključijo. V času sezone kegljanja se lahko vsak torek oz. četrtek ob 19 uri oglasijo v Luciji na kegljišču pri Nadji Gregorič, ki vas bo seznanila s pravili kluba in načinom dela.
Še o rekordih: Ženski rekord je 481 podrtih kegljev tekmovalke Groblinikove iz Miroteksa Celje. Moški rekord pa je 963 kegljev, ki ga je dosegel Darko Bizjak KK Triglav Kranj. Oba sta slovenska reprezentanta.
To je eden izmed redkih športov, kjer ni pomembna višina.., potrebno je le delo, ki prinese tudi določene rezultate. Kegljanje je šport, ki ga lahko igrate od 7 do 77 leta starosti. Zrelostna doba kegljača je med 35 in 45 letom. Z veseljem pričakujejo nove člane.
Breda Krajnc
Uradni Piran še ni utegnil sprejeti olimpijcev
Jadralca v razredu 470 Margon in Čopi, člana Jachting kluba Portorož, res nista osvojila tako željene medalje v Sydneyu, a kljub temu ostajata piranska športnika št.l.
..	--i
l
v'
Veliko znanja, garanja in vlaganj je potrebnih, da nekdo lahko postane olimpijec. Biti okronan z medaljo je zagotovo naj večja nagrada, vendar če kljub temu ostaneš brez medalje, ob vedenju, da si vložil maksimalni napor, ne more pomeniti vesoljni potop. Prav -in tudi zato, smo predstavniki Športnega centra Piran in Jahtnega kluba Portorož naše olimpijce Čopija in Margona, selektorja Štravsa in Potokarja skupaj z njihovimi najbližjimi pričakali na Brniku ob njihovem povratku iz Avstralije. Izrazili smo jim dobrodošlico, vedoč, da so se maksimalno potrudili.
Na sliki: Prihod olimpijcev Čopa im Margona na brniško letališče.
Zdenko Vozlič
Redno progo v letalskem prometu iz Maribora v Portorož je izrabilo malo potnikov
Leteli so večinoma turisti
Četrtega avgusta letos so na tukajšnjem letališču dočakali prvo čartersko letalo na prvi redni progi v slovenskem notranjem prometu. Aerodroma Maribor in Portorož sta ponudila brezplačne storitve za oskrbo in pristanke letala, ptujsko podjetje Albatros Airlines pa je dalo na voljo svoje turbopropelersko letalo z dvanajstimi sedeži, ameriško cessno grand caravan.
Tako sc je rodila ideja o prvi slovenski redni letalski progi, kije v avgustu povezala v slabi uri štirikrat tedensko Maribor in Portorož. Direktor družbe Albatros Airlines Silvo Sok nam je povedal, da so doslej opravili na tej poti 35 poletov in na njej prepeljali 162 potnikov. Štiri polete tedensko so načrtovali do sredine septembra, a so zaradi pomanjkanja potnikov leteli le še občasno. »S koncem počitnic je
upadel tudi interes za prevoze. Tudi v avgustu, kadar smo imeli le dva ali tri potnike, smo jih (če so se ti strinjali) peljali z manjšim letalom piper saratoga«, nam je povedal direktor Sok.
Med potniki je bilo kar 90 odstotkov tistih, ki so se odpravili na eno-, dvo-_ali tri-dnevni izlet na obalo ali na Štajersko, manj kot so pričakovali pa je bilo poslovnežev in tistih, ki bi to linijo uporabili kot odskočno desko za letalske povezave z Italijo, Avstrijo ali s Hrvaško. »Pričakujem, da bomo drugo leto nadaljevali s poleti že v maju ali najkasneje junija. Potniki, ki so si ta polet privoščili (povratna vozovnica je stala 14.990 tolarjev), so bili s storitvijo zelo zadovoljni. Le premalo jih je bilo«, je ocenil Silvo Sok.
DANICA CMREČNJAK
Balinarski turnir na Belem križu
Na nedeljskem balinarskem turnirju na Belem križu (15.10.) se je pomerilo šest ženskih ekip. Zmagala je Portorož II, tretje pa Prijatelji Portorož I. Tekmovalke je županja Vojka Štular.
Predsednica Balinarskega kluba Prijatelji Portorož gospa Mehle , opravlja to prijetno dožnost že štiri leta. Namreč od takrat, ko so se balinarji ločili od balinark. Povedala nam je, da j ih je bilo na začetku le 6, ampak z leti se je njihova ekipa takorekoč podvojila, saj imajo v klubu že 12 igralk, vseh članov balinarskega kluba pa je 20. Tokratni balinarski turnir so organizirali na Belem križu, njihovo balinišče pa je Bernardinu. Prijazno jim ga je odstopila v uporabo in
skrbništvo družba Hoteli Bernardin.
Tekmujejo v obalni balinarski zvezi -slovenska liga, v kateri je je 5 ženskih ekip.
Balinarskega turnirja na Belem križu se je udeležilo šest ženskih ekip; Prvo mesto je osvojila ženska ekipa iz Balinarskega kluba 4. julij Koper, drugo mesto je pripadlo ekipi BK Prijatelji
Portorož II, tretja je bila ekipa Prijatelji Portorož 1, četrta Jadran Hrpelje-Kozina, peta je bila Triestina, zadnja pa balinarska ekipa Arrigoni Izola. Izredno huda konkurenca je bila v temkovalni disciplini za pokal v bližanju. Najboljša je bila Milka Sosič iz balinarskega kluba Jadran Hrpelje-Kozina. Tekmovanja naj
ekipa 4. julij iz Kopra, drugo mesto je osvojila ekipa Prijatelji
obiskala tudi piranska
na turnirjih. Za seboj imajo nekaj družabnih srečanj. Tekmujejo tudi za upokojence in invalide, za katere so dosegle drugo mesto.
Letos so tekmovale na mednarodnem tekmovanju z moškimi ekipami v Trstu, kjer so v konkurenci 16 ekip dosegle četrto mesto.
Balinarski turnir na Belem križu si je ogledala tudi županja Vojka Štular. Malce je pokramljala z balinarkami in se tudi sama preizkusila v metu krogle.
Balinarke so bile njenega obiska zelo vesele. Od občine Piran je klub prejemal tudi nekaj dotacij. S temi sredstvi so si tekmovalke krile potne strošk, v glavnem pa vse stroške v zvezi s treningi in tekmovanji krijejo same.
Predsednica balinarsekga kluba Prijatelji Portorož gospa Mehlesodeluje v Obalni balinarski zvezi, v državnem merilu pa tudi v sodniški komisiji.
bi se udeležilo 9 ekip, vendar se nekatere zaradi turnirjev v svojem kraju, tukajšnjega turnirja niso mogle udeležiti.Balinarke niso tekmovale za prehodni pokal.
Balinarski klub Prijatelji Portorož se lahko pohvali tudi s kakšnim dosežkom. Ženske so že nekaj let zapored tretje v ligi, dosežejo pa tudi prva in druga mesta
FOTO: FK-Primorski utrip
■ W
primorski uVp
KRONIKA DNEVA IN NOOI * KRONIKA DNEVA IN NOČI * KRONIKA DNEVA IN NOČI
V Kopru so pripravili program varstva pred požarom
Gasilstvo v Mestni občini Koper ima dolgoletno tradicijo, povsem drugo vprašanje pa je ali so sedanje ekipe gasilske brigade dovolj usposobljene za dovolj usposobljene za spopad z ognjenimi zublji ob večjem požaru?
Župan Mestne občine Koper Dino Pucer je razširil dnevni red 9.seje občinskega sveta Mestne občine Koper, sklicane za 26. oktober 2000 s pomembno točko - Požarno varstvo v Mestni občini Koper s predlogi sklepov in dopolnjenim programom varstva pred požarom v Mestni občini Koper. Zadnji dogodki pri gašenju Slavnikovih garaž oziroma skladišč podjetja Dar Koper ter opozorilno pismo Sin-dikata Gasilske brigade Koper, v katerem odkrito opozarjajo na stanje in opremljenost koprskega gasilstva so verjetno tudi pripeljala k resnejši obravnavi tega vprašanja v najvišjem organu Mestne občine Koper.
Zaradi kompleksnosti problematike, so za njeno celovito obravnavo pripravili gradivo, v katerem je prikazan razvoj požarnega varstva na našem ožjem območju, sledi kratka razdelava podlag na katerih je utemeljena sedanja organiziranost gasilske javne službe in konkretna predstavitev izvajalcev gasilske javne službe. Zaključnim ugotovitvam sledi predlog sklepov za dopolnitev programa požarnega varstva v Mestni občini Koper.
Ob uvedbi nove lokalne organiziranosti januarja 1995 so varstvo pred požarom zagotavljali: Gasilska brigada Koper, Obalna gasilska zveza. Gasilske enote v gasilskih društvih in Gasilske enote v podjetjih.
občinama Izolo in Piran, kot uporabnikoma storitev tega zavoda.
Zakonski in podzakonski predpisi:
•	Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;
•	Zakon o varstvu pred požarom;
•	Zakon o gasilstvu;
•	Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Zakon o gasilstvu definira gasilstvo kot obvezno lokalno javno službo, katere trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo lokalne skupnosti in država.
Požarno varstvo je eden osrednjih elementov varstva ljudi pred naravnimi in drugimi nesrečami. Obsega zaščito, reševanje in pomoč ljudem in živalim ter reševanje njihove imovine in naravnega okolja, ne samo ob požarih ampak ob vseh vrstah naravnih in civilizacijskih nesreč. Področje delovanja gasilskih organizacij je po svoji vsebini (reševanje ljudi, živali, premoženja, okolja) zelo občutljivo. Hkrati pa je gasilska javna služba sistem (sestavljen iz poklicne in prostovoljnih gasilskih organizacij), ki se mora hitro prilagajati in biti odziven na vse tehnološko -tehnične in organizacijsko -sistemske spremembe v okolju. To so vzroki, da	je
gasilska problematika (intervencije, učinkovitost, otganiziranost, usposobljenost) predmet obravnave pristojnih državnih organov in organov lokalne skupnosti, gasilskih strokovnih organov, medijev in nenazadnje zainteresirane javnosti. Lokalna skupnost v skladu s svojimi pristojnostmi zagotavlja organiziranost, opremljanje in delovanja gasilstva. V zvezi s tem, v sodelovanju s pristojnimi organi gasilskih organizacij izdela in sprejme predvsem naslednje dokumente: oceno ogroženosti pred požarom, načrt varstva pred požarom, ki zajema načrt zaščite in reševanja ob požarih (sestavni del načrtov zaščite in reševanja), operativni gasilski načrt (je v fazi usklajevanja in bo sprejet najkasneje do konca leta) katerega sestavni del je načrt alarmiranja gasilskih enot. Najvišji dokument, ki opredeljuje organiziranost, opremljenost in razvoj požarnega varstva v občini je občinski program požarnega varstva, ki mora biti skladen z državnim programom in ga sprejema občinski svet. Skladno z navedenim, bodo s sklepi in ugotovitvami ob obravnavi gradiva na občinskem svetu, dopolnili obstoječ načrt požarnega varstva, in ga ponovno celovitega posredovali občinskemu svetu v obravnavo in sprejem.
Aktivnosti obalnih občin po uvedbi nove lokalne organiziranosti
Z novo lokalno samoupravo je prišlo v začetku leta 1995 do prenehanja delovanja Skupnosti obalnih občin, preko katere so občine Izola, Koper in Piran	zagotavljale izvajanje
poklicnega dela požarnega varstva. Hkrati pa je prenehal tudi mandat organom Javnega zavoda za gašenje in reševanje - Gasilski brigadi Koper, katerega ustanovitelj je bila Skupnost obalnih občin.
Zaradi	postopkov sprejemanja
zakonskih in podzakonskih predpisov, je navkljub jasno opredeljeni izključni pristojnosti in odgovornosti občin v
zvezi z organizacijo požarnega varstva na svojem območju, sredstva zagotovljene javne porabe za financiranje poklicne enote za vse tri občine, prejemala Občina Koper. Zato je financiranje Gasilske brigade Koper v prehodnem letu 1995, v celoti potekalo preko Mestne občine Koper. V letu 1996 pa je financiranje požarnega varstva v skladu z merili (katerim naj bi sledila tudi ustrezna organizacija požarnega varstva v posamezni občini), steklo ločeno po občinah.
Prelomnico so pomenili zaključki sestanka županov občin Izole, Kopra in Pirana s strokovnimi sodelavci na Upravi za obrambo Koper, skupno z državnim sekretarjem za obrambo in predstavnikom Uprave RS za zaščito in reševanje, na katerem je bila obravnavana problematika gasilstva na območjih občin Izole, Kopra in Pirana. Na sestanku so bili sprejeti naslednji zaključki:
-	ustanovitelj Gasilske brigade naj bo Mestna občina Koper
-	Mestna občina Koper pripravi predlog dogovora, s katerim bo urejen odnos občine Koper, kot ustanoviteljem Gasilske brigade in
Požarna nevarnost naravnega okolja po podatkih požarne statistike
Povprečno letno okrog 120 požarov. Po gozdnih požarih na prvem mestu.
V	Mestni občini Koper je letno povprečno okoli 120 (v letu 1999 148) požarov na prostem, od tega približno 50 % gozdnih požarov in 50 % ostalih požarov na prostem (požari na njivah, travnikih, vinogradih, smetiščih in manj vrdnih zemljiščih). Od povprečne materialne škode zaradi požarov na prostem, odpade 94 % na gozdne požare in le 6 % na ostale požare na
prostem. Po šte-v i 1 u vseh požarov na prostem, se občina Koper uvršča med sloven-s k i m i občinami na prvo mesto, po višini materialne škode pa šele na
S.mesto.
Občina Koper ima med slovenskimi občinami letno tudi največ gozdnih požarov in največ ostalih požarov na prostem.
Osnovni razlogi za veliko število požarov v naravnem okolju so za nastanek požara ugodni pogoji, kot so vegetacijska sestava, klimatsko-meterološki pogoji, primerna topograija terena ter zelo velik vpliv človeškega faktorja (kurjenje ob spomladanskem in jesenskem čiščenju polj, turistično intenzivno področje, močan cestni in železniški promet).
Občina Koper se je s 36 % poraščenostjo z gozdom uvršča med občine z nižjo poraščenostjo, pa tudi med gozdovi prevladujejo drevesne združbe z nižjo uporabno oziroma ekonomsko vrednostjo in grmičevje. Imajo pa te drevesne združbe zelo močno varovalno funkcijo (zaščita zemljišča pred erozijo, rekreacija, videz krajine, itd.).
V	povprečju pogori letno blizu 300 ha gozda, kar uvršča Mestno občino Koper na prvo mesto med slovenskimi občinami, po izgoreli površini na 10 000 prebivalcev pa na drugo mesto.
BK
Po sledeh požara v koprskem Daru
Kazenska ovadba zoper A.G.
O nesrečnem požaru v Daru (bivše Slavnikove garaže), ki se je zgodil 7.9.2000 smo pisali v prejšnji - 80. številki Primorskega utripa. Na strani kronike smo verjetno kot edini medij v celoti objavili tudi pismo oziroma sporočilu za javnost Dorijana Marsiča, poveljnika in direktorja Gasilske brigade Koper kot odgovor na neupravičene obtožbe direktorja Dara glede uspešnosti oziroma neuspešnosti gašenja požara. Marsič je gospodu direktorju Gregoriču javno zastavil kar nekaj zelo obremenjujočih vprašanj. Spraševal gaje, zakaj so imeli zastarelo električno napeljavo, zakaj niso imeli v objektu javljalca požara, zakaj so imeli v skladiščih z zelo vnetljivim materialom 20 zastarelih gasilskih aparatov, ki bi morali biti obnovljeni že pred leti, zakaj v okolici niso imeli hidrantov, založene cisterne za vodo in podobno.
OKC PU Koper je zapisal, daje bilo ugotovljeno, daje zagorelo v enem izmed skladišč, kjer so skladiščili suho cvetje za aranžiranje daril. Požarje zajel vnetljive snovi in se hitro razširil na ostale dele skladišča. Ob približno 17.00 uri je bil požar lokaliziran s strani Poklicne gasilske brigade Koper in sodelujočih prostovoljnih gasilskih društev obalnega območja.
Na podlagi ugotovitev natančnega ogleda kraja požara in zbranih obvestil je UKP PU Koper na Okrožno državno tožilstvo v Kopru podal kazensko ovadbo zoper A.G., zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po členu 317 Kazenskega zakonika R Slovenije.
RDIIVI GASILSKIMA SINDIKATA
Sindikat Gasilske brigade Koper je obalnim županom ter Inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami poslal poziv, v katerem odgovorne opozarjajo na številne pomankljivosti v zvezi s številčno zasedbo, pripravljenostjo in opremljenostjo gasilske brigade na morebitne večje nesreče. »Zaskrbljeni smo, ker ob vsakem nekoliko večjem posredovanju ugotavljamo, da morajo operativni delavci zavestno kršiti najosnovnejša pravila varnega in zdravega dela, da bi bili kos zahtevnim nalogam, ki smo se jih prisiljeni lotiti v številčno pomanjkljivih ekipah. Posledično opažamo, da se to zanesljivo odraža tudi na psihofizičnem počutju teh ljudi ter njihovem zdravju, da o prenizkem vrednotenju gasilskega dela ne izgubljamo besed«. Sindikat Gasilske brigade Koper poziva vse pristojne in odgovorne na Slovenski obali, da v njihovih organih upoštevajo navedena dejstva ter tako tudi morebitne posledice, ki lahko še nastanejo. »Ne predstavljamo si namreč kako bi na primer izgledalo predvsem začetno reševanje in gašenje ob večjem požaru na katerem od objektov na našem območju, kot so bolnišnica, domovi upokojencev, hoteli, večnadstropne stanovanjske zgradbe itd.« Zal se na srečne okoliščine ne moremo večno zanašati, so dodali k pozivu.
nmm
moMuimi
mmm heroin
Delavci PU Koper - Uprava kriminalistične policije, so v sodelovanju s policisti Policijske postaje Piran 26. 10. 2000, na glavni avtobusni postaji v Kopru prijeli 24-letnega P.D. iz Pirana, ki je imel v posesti okrog 46,5 grama mamila heroin. Mamilo je nabavil v Ljubljani, znaj plačal 220.000 SIT z očitnim namenom, da bi ga prodajal na Obali. S kazensko ovadbo je bil predan sodniku Okrožnega sodišča v Kopru, ki je zoper njega odredil pripor.
IMiTKA NESREČA NAVALITI
V nedeljo, 12.11.2000 ob 01.45 seje na cesti med Valeto in Portorožem zgodila prometna nezgoda s smrtnim izidom. 47- letni Dario Basso iz Trsta je z osebnim avtomobilom Porche
Carera 911 zaradi neprilagojene hitrosti trčil v drevo, odkoder ga je odbilo v naslednjo drevo, katero je vozilo dobesedno objel. Ob tem je iz vozila vrglo motor in voznika, ki je bil na mestu mrtev.
ystaviu s®
ŠILI V STRyhWANy
Dne 5. 11. 2000 ob 20.50 uri je policijska patrulja PP Izola ugotovila kršitev cestno prometnih predpisov voznika osebnega avtomobila Alfa 33 v mestnem jedru Izole. Po ugotovitvi prekrška je patrulja zapeljala za kršiteljem z namenom, da bi ga ustavila. Voznik ni upošteval signalov in se je ustavil šele v Strunjanu, kjer je zapeljal na stransko cesto in ustavil. Takrat pa seje začelo. Kršitelj je kričal na policista, krilil z rokami in ju odrival. Iz vozila je stopil še sovoznik in prijel policista za vrat ter ga odrinil tako, da sta oba padla v jarek. Prvi kršitelj je policista dvakrat udaril v levi predel lica. Policista sta ju obvladala šele z uporabo plinskega pršilca. Sledi kazenska ovadba.
■ w
primorski utp
©NIVA IM M@©1 *
Že drugič vlomili v lucijski kiosk 3DVA
Neznanec je s silo odtrgal varovalno mrežo, zlomil šipo in odnesel kar mu je bilo na dosego roke
V	ljubljanskem trgovskem podjetju 3DVA so zaradi slabih izkušenj, ki jih imajo s tem kioskom ob glavni cesti tik pri marketu M-Degro še posebej poskrbeli za zavarovanje kioska z mrežami, vendar tudi to očitno ni veliko pomagalo.
V	noči s torka na sredo (verjetno 8. 11. zjutraj, ko je najbolj gnnelo) se gaje lotil neznanec. Nedaleč proč je našel kovinski predmetom, ki naj bi ga pozabili odnesti cestarji, upognil in snel varovalno rešetko, nato pa še še z udarcem razbil šipo. Ker se šipa ni sesula (kot je verjetno pričakoval), presenetil pa ga je tudi alarm, se je moral na hitrico zadovoljiti le s tem kar je dosegel z roko. Kot je sporočila policija je iz kioska odnesel le nekaj čokolad, škodo pa bo krila zavarovalnica. Za vlomilcem še poizvedujejo.
Generalni direktor policije Marko Pogorevc je ugodno ocenil realizacijo nalog Policijske uprave Koper v turistični sezoni 2000
Javni red
Letošnjo poletno turistično sezono niso spremljali večji in odmevnejši dogodki, kot so se zvrščali v preteklih poletnih turističnih sezonah, je uvodoma na novinarski konferenci v sredo, 8. novembra v Kopru dejal Emil Čebokli, direktor Policijske uprave Koper. Ocenil je dobro sodelovanje z vsemi dejavniki, ki so zadolženi za to, da bi se turisti pri nas počutili dobro in varno. In tako je tudi bilo. S temi ugotovitvami se je strinjal tudi generelni direktor policije Marko Pogorevc in pohvalil delo policistov.
“Samo spomnimo se lanskoletnega obiska predsednika ZDA Billa Clintona in papeža Janeza Pavla II, kar je vplivalo tudi na izvajanje varnostnih nalog, saj sta se obiska zvrstila neposredno pred oziroma po poletni turistični sezoni. Ne glede na to, tudi letos smo obdobju poletne turistične sezone namenili posebno pozornost in skrb ter zagotavljali varnostne storitve vsem obiskovalcem in domačinom z Obale z namenom varnega in dobrega počutja.
Na podlagi izkušenj iz preteklih poletnih turističnih sezon je bilo realno pričakovati, da se bo varnostna problematika v času poletne turistične sezone 2000 povečala. Za obvladovanje varnostne problematike smo si za letošnjo poletno turistično sezono na PU Koper zastavili nekatere cilje kot so:
•	pod sloganom "človeku prijazna policija" zagotoviti ugodne varnostne razmere na vseh področjih policijskega dela;
•	usklajeno delovanje policije in zunanjih subjektov na temeljih partnerskega sodelovanja;
osebna urejenost policistov, profesionalni in zakoniti postopki ter vljuden in korekten odnos do ljudi in nenazadnje,
•	dobra obveščenost javnosti”.
Za dosego zastavljenih ciljev, so policisti času priprav na poletno turistično sezono namenili veliko pozornost. Na PU Koper so s pripravami za izvajanje nalog v času poletne turistične sezone začeli že v mesecu aprilu, in izdali Načrt aktivnosti PU Koper za čas poletne turistične sezone. Z oblikami kot je sodelovanje, animiranje, predvsem pa partnersko sodelovanje so k izvajanju nalog pritegnili tudi lokalne skupnosti, državne organe, gospodarske in druge subjekte, ki so posredno ali neposredno prisotni pri turistični ponudbi. Vse načrtovane naloge so bile v celoti realizirane. Med trajanjem poletne turistične sezone je Uprava kriminalistične policije GPU odredila tudi pomoč kriminalistov MKS iz drugih policijskih uprav, ki so nudili pomoč ob večjih prireditvah in ob koncih tednov.
Kriminaliteta
Število kaznivih dejanj s področja organizirane kriminalitete seje zmanjšalo za 31 %, tako da varnostne razmere na tem področju ocenjujejo kot razmeroma ugodne, razen na področju premoženjske kriminalitete, kjer je uspešnost preiskanosti nižja od pričakovane. Emil Čebokli je poudaril, da predvsem zaradi povečanja števila manjših tatvin.
V času poletne turistične sezone je policija na območju Policijske uprave Koper evidentirala 1844 zadev ali 10 odstotkov več, kot v poletni turistični sezoni 1999. Pristojnemu državnemu tožilstvu je bilo ovadenih 779 oseb, ki so osumljene storitve 1276 kaznivih dejanj. Med ovadenimi je imelo 345 oseb ob storitvi kaznivega dejanja prebivališče na območju Policijske uprave Koper, 323 oseb na območju drugih policijskih uprav v RS, 111 pa je bilo tujcev. Med ovadenimi je tudi 86 mladoletnikov, ki so osumljeni storitve 71 kaznivih dejanj.
Med poletno turistično sezono je bil javni red in mir zadovoljiv. Obravnavali so 803 kršitev javnega reda in miru ali za 16% manj kršitev, kot v enakem obdobju lani,-ko so obravnavali 959 kršitev. Prav tako so obravnavali za 8 odstotkov manj samih kršiteljev in sicer 727 (lani 789). Kršiteljev, ki so bile v času kršitve pod vplivom alkohola, pa so obravnavali za 38% manj ali 220, kot v enakem obdobju lani, ko je bilo obravnavanih 349 kršiteljev.
Varnost v cestnem prometu
Na cestah območja PU Koper se je med poletno turistično sezono zgodilo skupno 1046 (lani 1107) prometnih nesreč ali 6% manj kot v enakem obdobju lani. 50% manj je bilo prometnih nesreč s smrtnim izidom in 23% več prometnih nesreč s telesnimi poškodbami. Pri teh nesrečah je 5 oseb izgubilo življenje, 75 je bilo hudo in 189 lahko telesno poškodovanih.
Promet potnikov čez državno mejo in ilegalne migracije
V času poletne turistične sezone se je promet potnikov na vseh mejnih prehodih v primerjavi z letom 1999 povečal za 3%, saj je v letošnjem letu državno mejo prestopilo 23.066.267 potnikov, v lanskem letu pa 22.465.249 potnikov. Na državni meji z Republiko Italijo je prestopilo 14.347.714 (lani 14.609.105) potnikov ali 2% manj, predvsem zaradi padca prometa pomikov v obmejnem prometu. Državno mejo z Republiko Hrvaško pa je prestopilo 8.613.924 (7.755.217) potnikov, kar predstavlja porast za 11%. Na pomorskih mejnih prehodih je državno mejo prestopilo 98.365 (95.202) potnikov, kar predstavlja 3% porast, z letali na Letališkem mejnem prehodu Portorož pa je državno mejo prestopilo 6.264 (5.725) potnikov oziroma 9% več.
Operativno obveščanje
Operativno komunikacijski center PU Koper je v času poletne turistične sezone sprejel 4007 interventnih klicev na številko 113. Poleg interventnih klicev so zabeležili tudi 16130 klicev, v katerih so delavci centra ljudem nudili različne informacije.
Zanimivo je tudi, da je v času letošnje poletne turistične sezone v
472, od tega 225 tujih državljanov in 247 državljanov Slovenije.
različnih dogodkih bilo udeleženo 34 % manj turistov Teh je bilo skupno
ŽI P® IS. MJMUTMi
V soboto, 4.11. 2000 ob 9. uri je S.B. iz Izole oropal menjalnico Ilirika na Pristaniški ulici v Kopru (na koprski tržnici), vendar se podviga ni mogel dolgo veseliti. Na glavi je nosil motoristično čelado, pod njo pa si je obraz zakril še z žensko nogavico. Uslužbenki je dejal, da gre za rop in ji zagrozil z injekcijsko iglo, v kateri naj bi bila kri, okužena z virusom HIV. Nato je preskočil nižji del pulta in v plastično vrečko začel trpati denar. Pri tem gaje uslužbenka kar uspešno ovirala, saj je med begom iz menjalnice izgubil večji del nagrabljenega denarja. Zunaj se je vsedel na skuter , ki ga je pustil v bližini in se odpeljal proti Markovcu. Uslužbenka je takoj po ropu obvestila policijo, kopski OKC jc zato lahko kar hitro organiziral blokado cestnih komunikacij v okolici Kopra. Že čez 15 minut je je S. B. pripeljal do policijske patrulje pri izolski bolnišnici. Ko sta ga policista hotela ustaviti jima je hotel pobegniti, pri tem pa je padel in se poškodoval. Najprej sta ga odpeljala v bolnišnico, kjer so mu oskrbeli odrgnine, popoldne pa so ga predali v nadaljnji postopek preiskovalnemu sodniku OS Koper. Pri roparju so našli okrog 60.000 SIT v različnih valutah. Približno enako vsoto pa je že izgubil med begom.
Joras tokrat le uspel
Brez. plačila carine je 31. oktobra čez hrvaški mejni prehod v Sečovljah, na svoj dom Sečovlje št.l, pripeljal v Sloveniji kupljen pomivalni stroj. Zapleti z izobešeno zastavo.
Iz poročila o dogodkih na območju kontrolne točke Sečovlje na dan slovenskega državnega praznika Reformacije (31. 10. 2000), ki so ga podpisali Joško Joras, Danijel Starman (odvetnik), Marko Jakomin in Zvone Škof, lahko razberemo, da ima Joško Joras s stalnim prebivališčem Sečovlje št. 1 (na levem bregu reke Dragonje tik ob kanalu Sv. Odorika) stalne težave pri prostem in neoviranem prehodu prek hrvaške kontrolne točke na svoj dom. Osnovni problem nastane že pri pojmovanju tega, kaj je kontrolna točka in kaj je meja. Za Hrvate je to nesporno mednarodni mejni prehod, torej meja med dvema suverenima državama in temu primemo tudi ukrepajo. Po izjavah vidnih Slovencev (nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel) pa so zaselki Bužini, Škodelin in Mlini na slovenskem ozemlju.
Ko je Joško Joras v petek, 27. oktobra v popoldanskih urah na mejnem prehodu Sečovlje hrvaške carinske organe obvestil, da pelje na svoj dom Sečovlje št. 1 v Sloveniji kupljeni pomivalni stroj, je
carinski organ zahteval plačilo uvozne carine, kar je Joško Joras odklonil z obrazložitvijo, da stroja ne pelje na Hrvaško, temveč na svoj dom, ki je po kriterijih v Republiki Sloveniji. Ponovno jim je povedal, da njegova hiša stoji na parceli št. 4651 k.o. Sečovlje, da ima njegova hiša edini uradni naslov s hišno tablico (številko) Sečovlje št. 1, izdano 28. 1. 1998 s sklepom Geodetske uprave Republike Slovenije - Izpostava Koper. Joško Joras je imel na voljo tri možnosti: da plača carino, ali stroj deponira v njihovem carinskem skladišču, ali ga vrne nazaj v Slovenijo. Iz protesta je noč s petka na soboto prebil v svojem avtomobilu na kontrolni točki (mejnem prehodu). Ker so naslednji dan hrvaški organi poklicali vlečno službo in hoteli odstraniti njegovo vozilo s pomivalnim strojem se je Joras odločil, da se začasno umakne v Lucijo, o dogodku in ravnanju hrvaške carine pa je obvestil poslanca dr. Dimitrija Rupla in slovenske medije. Rupel je sicer prišel naslednji dan, a zadeve ni mogel sporazumno rešiti.
Ponoven poizkus
Dne 31. 10. 2000 se je Joško Joras odločil, da v spremstvu svojega pooblaščenca, odvetnika Danijela Starmana iz Kopra, ponovno poskuša prepeljati svoj pomivalni stroj čez hrvaški mejni prehod domov. Tja sta prispela ob 17. uri. Na kontrolni točki,
kot pravijo mejnemu prehodu, je ponovno obvestil hrvaške carinike, o prevozu stroja na dom v Sečovlje št. 1. Carinik je sevada ponovno zahteval isto - plačilo carine. Odvetnik Starman mu je predložil obvestilo o zastopanju in zahteval uradni zaznamek o obvestilu prevoza blaga. Uradni zaznamek ni bil napravljen. Medtem, ko se je odvetnik pogovarjal s carinikom je Joško Joras že odpeljal pomivalni stroj na svoj dom, ki je le kakšnih 50 m oddaljen od hrvaškega mejnega prehoda.
Za Hrvate sporen napis “Tukaj je Slovenija”
Joško Joras je iz protesta na fasadi svoje hiše (tik ob kanalu Sv. Odorika) izobesil napis “TUKAJ JE SLOVENIJA” ter izobesil tudi slovensko zastavo in zastavo Občine Piran.
Čez približno 30 minut je prišla hrvaška uniformirana policija s kriminalistom in kriminalističnim tehnikom (skupaj 6 mož). Glavni kriminalist z imenom Patrik je zahteval takojšnjo odstranitev napisa in obeh izobešenih zastav. V daljšem pogovoru so mu bili podrobno obrazloženi razlogi za protest. Pojasnjeno mu je bilo, da v Sloveniji letos na dan Reformacije proslavljamo 450 let izdaje prve slovenske knjige (Primož Trubar) in da ima vsak državljan pravico na državni praznik izobesiti lokalno in državno
zastavo. Ker je ta hiša na Slovenskem in ne na Hrvaškem, problemov ne bi smelo biti. Po približno eni uri so sc hrvaški policisti navidezno umaknili. Kot nam je pozneje povedal Joško Joras je kriminalist vzel njegove podatke. Bati se je, da bodo hrvaški obmejni organi ta dogodek prijavili pristojnim sodnim oblastem in da naš borec za mejo spet lahko pričakuje poziv k sodniku za prekrške, kot seje zgodilo letos poleti, ko je hotel brez plačila carine na svoj dom prepeljali 11 litrov mleka.
Ob Dragonji še en incident
Prav v tem času pa se je na levem bregu ustja Dragonje zgodil še en incident -hud poseg v naravni rezervat doline Dragonje, kjer Hrvatje z bagrom končujejo zemeljska dela pri izgradnji ribnika, kar pomeni tudi gospodarsko izkoriščanje naravnega parka. Pri tem se sklicujejo na soglasje slovenskega vodnega gospodarstva. Tako soglasje pa bi imelo pravno podlago le za izvajanje osnovnih vzdrževalnih del ob rečni strugi. Prekoračitev pa je očitna, saj gre za investicijo, ki bo imela za posledico hud nedopusten poseg v naravno, zaščiteno okolje. Nujno je zato takojšnje ukrepanje izvršilne oblasti slovenske države, saj gre za prekoračitev pooblastil državnih uradnikov in za povzročanje nenadomestljive škode, so zapisali v obvestilu za medje.
V Piranu so predstavili knjigo o Tartiniju
V galeriji Hermana Pečariča v Piranu sta Duška Žitko in Slobodan Simič Sime predstavila lično publikacijo o slavnem violinistu Giuseppu Tartiniju. Izdajo publikacije z zanimivimi zaznamki iz življenja in dela violinista v Piranu je finačno podprla tudi Občina Piran.
Violinist Črtomir Šiškovič
Celotni projekt je vodil Slobodan Simič Sime, besedilo je pripravila Duška Žitko, ki je obiskala številne arhive, publikacijo na 103 straneh je zasnoval in oblikoval Iztok Šeme, lektoriral Jože Hočevar, založil pa jo je IKI, Inštitut za komunikacije in informatiko Ljubljana.
Giuseppe Tartini je ena izmed vodilnih osebnosti italijanske violinske šole 18. stoletja, čigar umetnost je še vedno prav tako pomembna kot pred dvema stoletjema. Tartinijeva glasba je ekspresivna, pristna, topla in melodična, in prav to so kakovosti, v katerih je skrit njen čar. Glasba tistega obdobja je po svojem značaju deklamatorska in recitativna, in zdi se, da ji za popolno izražanje misli in občutkov, utelešenih v njej, resnično manjkajo le besede. Tartinijeva izjemna izvirnost razmišljanja, razkošje melodičnega, harmoničnega in ritmičnega osebnega sloga v njegovi Sonati v e-molu, plemenita strast, globoka iliričnost in temperament v Vragovem trilčku kot tudi mehko izražena kakovost ter čistost in neposrednost njegovega Koncerta v d-molu, vse to me znova gane in očara, je o Tartiniju nekoč zapisal David Ojstrah.
“O tako velikem človeku kot je bil Tartini se na da narediti nekaj malega”, je na uvodu predstavitve povedal Slobodan Simič Sime. In res, nastala je prikupna predstavitev z mnogimi, doslej neznanimi, informacijami o delu in življenju Tartinija. Slavni violinist se je rodil v Piranu in je bil 8. aprila 1692 krščen v župni cerkvi Sv. Jurija. Ta datum je bil sprejet kot datum njegovega rojstva. Umrl pa je 16. februarja 1770. Pokopan v Padovi, kjer je preživel najplodnejši del svojega življenja. Bil je strasten sabljač, matematik, predvsem pa odličen virtuoz. Pravijo, da ni sodlil med lepotce. Pirančani so mu v zahvalo sredi mestnega trga, ki je po njemu dobil ime, postavili spomenik. Svečano odkritje spomenika je bilo 2. avgusta 1896. Morda nikoli prej in nikoli pozneje na trgu ni bilo toliko ljudi. Samo z ladjami je naodkritje Tatrinijevega spomenika prišlo več kot 4.600 potnikov. Morda smo se v Sloveniji šele v zadnjih desetih letih nekoliko bolj zavedli, daje Tartini naš, čeprav je Italijan.
Vilinist Črtomir Šiškovič je v knjižici zapisal: “Po mojem mnenju je Tartini bil in ostaja ena največjih osebnosti
svetovne violinske virtuoznosti, njegova dela pa so temelj violinske šole preteklosti in prihodnosti”.
Knjiga nas popelje v njegov svet, svet glasbe, domišljije, nejasne zgodbe in ocene različnih glasbenih strokovnjakov o nejgovem delu in vedenju. Avtorica Duška Žitko pravi, daje Tartinija veliko ljudi poznalo po zgodbi o vražjem trilčku. Tartini je pripovedoval, da se mu je v sanjah prikazal vrag . Tedaj si je zaželel, da bi igral violino kot še nihče. Melodijo je prenesel v note. Tako je nastala ena njegovih najbolj znanih sklad II trillo de giavolo - vragov trilček. Slovenci so se pri prevodu zmotili in stavek oziroma naslov skladbe prevedli v vražji trilček, je povedala Duška Žitko. Zanimiva je tudi pripoved v knjigi o njegovi poroki z Elisabetto Premazore,
Slika iz knjige: Tartinijeve sanje, ilustracija sna Vragov trilček. Upodobitev L. Baillyja iz leta 1824. Sliko hranijo v Glasbenem konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu.
dekletom nižjega stanu, česar ni odobraval niti škof Comaro, saj je mladi Tartini pred poročnim obredom nosil duhovniško oblačilo - talar. Torej je s svojimi dejanji drzno prekoračil tedaj veljavne norme. Dozoreli Tartini je potem spoznal, da je njegov edini pravi poklic- glasba. Tartini je ustvarjal predvsem instrumentalno glasbo. Prevzela gaje violina, zato je večina koncertov in sonat, razen redkih izjem, napisanih za violino.
Tartinijevo ime je treba zaščititi
Glede na to, da se znamenito ime Tartini v zadnejm času že pojavlja na številnih komercialnih artiklih in tudi na nekaterih stavbah ter se tako lahko celo zlorablja, bi bilo najbolj pametno, če bi Občina Piran ime Giuseppe Tartini enostavno zaščitila.

Prof.dr. Janez Bogataj
Kogojeva dela bogatijo prostore mestne palače Piran
Imeti morje, pa naj ga bo še tako malo, je veliko bogatstvo, je na otvoritvi stalne zbirke Oskarja Kogoja v občinski mestni palači v Piranu dejal prof.dr.Janez Bogataj. V njegovih skrivnostnih globinah in plitvinah so sledi časov in kultur. Zato se ob donaciji del Oskarja Kogoja prav v zvezi z morjem odpirajo prispodobe prinašanja. Prispodobnost prinašanja je večstranska in večplastna. Najprej se nam ob Kogojevih delih odpira eno temeljnih vprašanj vsega človeštva sodobnega sveta. To je vprašanje dediščine, sledi časov in kultur. Srečanja z dediščino v njegovem ustvarjanju so pravzaprav srečanja z različnimi dediščinami, sestavinami lokalnih, regionalnih, mediteranskih, daljnih, celo indijskih, avtohtonih vrednot, ki so kot žlahtne naplavine prisotne v posameznih delih. Nekatera sedaj bogatijo prostore piranske mestne palače. Ne bogatijo palače ampak vse, ki na ta kraj, v to okolje in k ljudem v njem in tudi v mesto prihajajo. Dediščina preveva dela v steklenih vitrinah nad horizontalo lapisa lazuli in se prav s slednjim zliva v prispodobo morja. Štirje trdni kamniti stebri nosijo sporočila različnih kultur, naših, vaših, njihovih. Stebre same je Kogoj oblikoval iz navdihov in spoznanj davne prazgodovinske kretske dediščine, torej iz sveta grške antike, ki je zapustila sledove tudi v našem sedanjem kulturnem prostoru. Vsi motivi dediščine, naj bodo iz še tako oddaljenih preteklosti ali le kontinuiteta nekih mlajših razvojnih oblik, skozi Kogojevo ustvarjanje pravzaprav sporočajo tudi pravo razumevanje dediščine kot take. Ne smemo je nikoli razumevati le kot oblike ali strukture določenih ali nekih preteklosti, ampak predvsem kot oblike sedanjosti in sodobnosti, vendar z razsežnostjo časa, zgodovine, sodobnost vsakega obdobja ali generacije je pravzaprav le stična točka ali vez s pretelostmi na eni in oblikami bodočnosti na drugi strani.
Pri nastajanju Kogojevih del in donatorske zbirke so poleg avtorja sodelovali številni posamezniki. Skupinskost ali timskost je ena temeljnih značilnosti in, gledano s slovenskega vidika, tudi posebnosti, izjemnosti Kogojevega ustvarjanja. Vsako njegovo delo in kolekcija v celoti so vpeti v razmerja s številnimi posamezniki, tudi v mednarodnih okvirih. Ali z drugimi besedami, s svojimi deli Kogoj uresničuje in daje gmotno podobo slovenskemu duhovnemu in najširše kulturnemu stičišču, ki je bilo že pred več kot dvesto leti zapisano kot “prstan Evropin”. Pomena te misli se pogosto vse premalo zavedamo, zlasti še, kadar razmišljamo o našem mestu in razpoznavnosti v širšem evropskem in planetarnem svetu. Tudi s tega vidika je Piran zares pravo mesto Kogojeve zbirke. Z večjimi zbirkami njegovih del se ponašajo predvsem v tujini, najbolj obsežno v umetnostnem muzeju v Izraelu, pa tudi v New Torku, Philadelphiji in še kje. Sedaj nam njegova dela prinaša morje še v Slovenijo in sicer v Piran. Dela in pogled v ustvarjanje, ki sodi v pestro in raznoliko paleto oblikovanja, dejavnosti, ustvarjalnosti in pojava, ki ima tudi sam svojo dediščino. Oblikovanje pomeni lahko tudi zavestno ustvarjanje kakovostnega razmerja med človekom in njegovim kulturnim ter naravnim okoljem. Torej ne gre le za oblike ampak za gmotno podobo razmerij, komunikacijskih povezav, vidnih in tudi nevidnih, duhovnih razsežnosti. Prav slednjo, to je duhovno razsežnost, vnaša Kogoj v svoja dela kot bi želel, sodobnemu utripu primemo, z zavestno oblikovalsko potezo in nameni ujeti vse tisto, kar se nalagalo, kar so naplavila morja tisočletij. To pa so tudi razsežnosti energij in moči, torej vse tisto, kar pogosto uhaja našim površinskim dojemanjem in sprejemanjem. Kogojeva donatorska zbirka v Piranu, prva njegova največja zbirka v Sloveniji, nas torej s svojo duhovnostjo spominja, opominja in tudi izziva.
Rože za Matejo Prunk
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je na nedavni zaključni prireditvi ob srečanju Unesco šol v Avditoriju Mateji Prunk iz Portoroža Matiji Prunk izročil šopek rož ter se ji zahvalil za njen uspeh na tekmovanju za uradno znamko Združenih narodov v času olimpijskih iger v Sydneyu. Mateja Prunk, 13-letna učenka iz piranske OŠ Cirila Kosmača je narisala skico o neločjivosti sonca in zemlje - in uspela. Matejoo Prunk je v Sydneyu sprejel tudi predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch.
Univerza za tretje življensko obdobje Piran
Univerza deluje od letošnjega poletja in je namenjena upokojencem in tistim, ki se na upokojitev pripravljajo. Delujejo v obliki društva, sedež ima na Osnovni šoli Lucija. Tam imajo krožke in dejavnosti, ki so navedene v urniku, dopoldne in popoldne. Pogoj za vpis je članstvo v društvu. Letna članarina je 2.500 sit, posamezni krožki pa so še od 2.000 do 2.500 sit mesečno po udeležencu. Potekajo po dve šolski uri vsak teden, po dogovoru pa tudi več časa.
Sola je namenjena kvalitetnemu življenju tudi v kasnejšem obdobju življenja in vseživljenskemu izobraževanju, pa tudi druženju. Ustanovitveni občni zbor je bil 1.6.2000, v začetku oktobra pa so razpisali program in vpis v posamezne dejavnosti. Trenutno imajo 112 članov, po posameznih dejavnostih je vpisanih:
-	za računalništvo, elektronsko pošto in internet 48 članov,
-	za umetnostno zgodovino in kulturno dediščino preko 40 članov,
-	za predavanja o zdravem življenju 20 članov,
-	za italijanščino - začetni tečaj 13 članov,
-	za angleščino - nadaljevalni tečaj 13 članov, na začetnega pa jih čaka 10,
-	za likovni krožek 10 članov,
-	za pohodništvo in planiranje 23 članov,
-	za delavnico zdrave kuhinje 12 članov,
-	za delavnico oblikovanja gline 8 članov.
Torej ima povprečno vsak član po dve dejavnosti. Daleč največ zanimanja je za računalništvo. Program se bo dopolnjeval ali spreminjal glede na interese slušateljev.
Vpisanih je 25 % moških, 75 % žensk, najmlajši je star 29 let, najstarejši 81 let, skoraj polovica jih ima zaključeno višjo ali visoko šolo, 42 članov srednjo. 51 slušateljev je iz Lucije, 34 iz Portoroža, 15 iz Pirana, 3 s Seče, 3 iz Strunjana, po 1 iz Lučana in Divače, 2 iz Izole, 2 iz Kopra.
Študijsko leto poteka predvidoma od začetka oktobra do konca maja kontinuirano enkrat tedensko po dve pedagoški uri. Ob rednem programu krožkov bodo organizirani še ogledi razstav, študijski izleti, pohodi, predavanja, vikend delavnice in družabna srečanja.
Urnik za november:
Angleški jezik- nadaljevalni tečaj, vsako sredo od 9. do 10,30 ure Italijanski jezik- začetni tečaj, vsako sredo od 11,35 do 13,10 ure Likovni krožek- vsak četrtek od 9,30 do 11. ure
Računalniški krožek (vsi računalniški krožki potekajo v računalniški učilnici v OŠ Lucija)
-	nadaljevalni tečaj 1. skupina v ponedeljek ob 9. uri,
-	nadaljevalni tečaj 2. skupina v petek ob 9.uri
-	začetni tečaj L skupina v sredo ob 16, 30 uri
-	začetni tečaj 2.skupina v sredo ob 15.uri
-	začetni tečaj 3. skupina v četrtek ob 9.uri
Delavnica za oblikovanje gline: deluje vsak ponedeljek, občasno tudi ob torkih ob 16.uri po dogovoru. Delavnica”kuhanje za seniorje” bo potekala v vrču v Luciji v soboto 18. 11.2000 od 8. do 12.ure ter 25. 11.00 od 8. do 12.ure.
Predavanje Franca Božjaka o zdravi prehrani in vzrokih in poteku bolezni II. del: bo 16.11.00 ob 17.uri
Pohodništvo: 27.11.00 ob IS.uri- Seča, Ribič, soline (zbirališče je vedno Tavema-kegljišče v Luciji)
Obvestilo:
V decembru, med 13. in 23., bo organizirano prednovoletno srečanje vseh članov društva. Podrobnejše informacije bodo še objavljene. Koordinator srečanja je Jože Lesnik.
Dodatne informacije lahko prejmete tudi po telefonu 031/834-970 ali 05/6770-126.
Fanči Kuhar, predsednica društva
■ w
primorski uvp
Kar dva občinska svetnika slavila Abrahama

Le redkokdaj se zgodi, da bi kar dva občinska svetnika iz iste občine, v skorajda istem času praznovala 50. rojstni dan. Emil Grižon je slavil Abrahama v kulturnem domu v Novi vasi v krogu številnih prijateljev in znancev in ne boste verjeli, da mu je prišel čestitat sam presvetli nadškof, kije z blagoslovljeno vodo morda celo uspel spreobrniti tudi bivšega predsednika IS Slovenije Janeza Zemljariča in prvega župana Franka Fičurja. V krogu svojih domačih in strankarskih kolegov je svoj 50. rojstni dan v kavarni Palma v Luciji slavil tudi neuničljiv borec za mejo in občinski svetnik Joško Joras. Njega škofova vodica ni dosegla, zato bo verjetno še naprej trd pogajalec. Na slavju ni bil sam. Torto mu je pomagal prerezati strankarski kolega - tudi petdesetletnik (sedaj morda že bivši državni sekretar za okolje) Marjan Vezjak.
-----'/
r\
\
Oiecfno i\a čas ga p$es
/
Plesni klub Fredy Izola vabi na vpis v drugi termin začetnih in nadaljevanlnih plesnih tečajev.
Organiziramo osnovne in nadaljevalne plesne programe v latinskoameriških in standardnih plesih za otroke, mladino in odrasle. Seveda pri nas ne manjka vročih kubanskih plesov (Mamba, Merenge, Salsa), jazza, hip-hopa, show plesov, kakor tudi poseben program desetih tekmovalnih plesov. Za naslednji program vabljeni še posebej fatje, toliko lepih deklet vas čaka, POHITITE.
Vpis in informacije: Vsak četrtek med 17.00 in 19.00 uro na sedežu Plesnega kluba Fredv. Gregorčičeva 21, Izola ali pa na tel. 05/ 6419-606 ali 041/ 529-224
Avtor izdelave horoskopa: Štev, 090 -44-2?
/
\
OVEN 21.3.-20.4.
LEV 23.7'. - 22.Q.

Zdravje: vsemu ni treba verjeti dobesedno, vedno morate imeti nekaj rezerve in misliti z lastno glavo. Saj veste, da se marsikdaj veliko doda zraven kar ne drži. Ljubezen: Ne pretiravajte v poveličevanju, rajši realno ocenite, kakšne imate sploh možnosti, da ga osvojite. Denar: Življenje gre naprej. Kljub velikm finančnim težavam ste uspeli prebroditi veliko in mučno krizo.
BIK 21.4.-21.5.
Zdravje: Kolo sreče se neprestano obrača in pokaže vaš dobitek. Kakšen je dobitek boste morali prebrati in razvozlati iz prejetih sporočil.
Ljubezen: Partner bo držal obljubo. Zadnje čase je bil preobremenjen in ni vedel, kje se ga glava drži. Zaupanja vreden človek.
Denar: Vse bo opravjeno tako,da bo najbolje za vse, posebej za vaš žep.
DVOJČKA 22.5.-21.6.
Zdravje:	Zelo veliko
pričakujete od prihodnjih mesecev. Veliki cilji, veliki napori, velike nagrade. Brezkompromisno naprej. Sklepajte pametne kompromise. Ljubezen: Mislite, da imate težavnega partnerja a to ni res. Vi ste težavni in nedostopni. Spremenite se on vse bo dobro.
Denar: Pred seboj imate veliko ovir, ki jih boste rušili kot buldežer. Morda vam bodo dali naziv gospod oziroma gospa buldožer.
HFH
STRJJEG 22.li. -21.12.
Zdravje: Zakaj bi se razburjali, saj ni nobe-& ^ H nega razloga za to. Vaša 5 ALflfl odločitev je mir v sebi in nebes.
Ljubezen: Dobro ste presodili in napravili. Pohvala z najbolj nepričakovane strani.
Denar: Vaša poslovna spretnost vam lahko da še kaj drugega kot poslovni uspeh.
DE VLCA 23.&. - 22.9. KOZOROCj 22.12.-20.1.
Zdravje: Začudeni so bili ob vaši odločitvi. Niso je pričakovali v takšni obliki in tako hitro. Pohiteli ste, sedaj se pa dobro počutite. Ljubezen: Pogum, pogum in še enkrat pogum. Nestrinjanje ne bo prineslo nobene škode.
Denar: Preveč ste trošili. Pokrijete se lahko samo toliko kot je velika odeja in nič več.
m
m
RAK 22.6.-22.7

Zdravje: Poslušajte glas I srca in se ravnajte po svojih ciljih in po svoji volji. Ljubezen: Odločitve vam
s.......-..— ne bodo povzročale težave.
| Še več. Odmislite okolico saj vam ni 1 naklonjena.
j Denar: To kar sejete, to žanjete. Niste sejali j plevela, temveč pravo kakovostno seme. L Pridelek bo obilen.
k'.

Zdravje: Posvetite se skupnim točkam v pogovoru in ne na različnosti, ki vaju razdvaja.
Ljubezen:	Velike
skrivnosti se dogajajo. Potreben je temeljit pogovor in razčistiti nejasnosti in se odpreti navzven. Ne zapirajte se v svojo lupino.
Denar: Partija šaha še ni do konca odigrana. Naslednje poteze so vaše in bodo odločilno vplivale na končni izid igre.
TEHTNICA 23.9. -22.10.
Zdravje: Prijatelj se je 1 odločil, da vam ne bo | dajal dragocenih na-j svetov za vas, ker ste ga razočarali in ujezeli. Opravičite se mu.
Ljubezen: Poskušajte jemati življenje z vesele strani. Tam ko bi šlo drugim na jok, vi kažite resnično veselje doživljanja. Denar: Ne morete si privoščiti poraz prijateljem, kajti v tem trenutku je za vas preveč dragocen, da bi se razšla. Premislite. Denar.
ŠKOKRI JO N 25.io.-2i.li.
Zdravje: Vaše želje so se uresničile. Dobili ste, kar ste želeli.
Ljubezen:	Malo več
razumevanja in poslušanja že premorete kot pokažete navzven. Denar: Sodelavec bo prišel s prav zanimivo idejo na dan in vi ne boste mogli takoj odgovoriti kot je vaš običaj. Razmislek?
. VAS ZANIMA USODA, PRIHODNOST, LJUBEZEN, SLUŽBA ITD^
•	Odgovarja vam po pošti vedeževalka Luca in dinge.	_ •
•	Eno vprašanje l OOO.OOSIT + PTT po povzetju.
• • . . .	STORITVE MITRA J B. s.p.	. . • • *
■.	Poštno ležeče 2310 Slovenska Bistricg . . . ’

IN/čjRTDNA \
mmkdo v
Rezultati žrebanja
Nagrade: 1.nagrado - darilni komplet iz keramike prejme Bogomil Lisjak, Semova 13, Lucija. 2.nagrado - komplet skodelic za kavo Emonec prejme Marija Jerman, Solinarska 14, Portorož, 3. nagrado - letna naročnina na Primorski utrip prejme Uroš Zadel, Cesta na Lenivec 22, Sežana.
Izžrebanca lahko prvo in drugo nagrado dvigneta do 1. decembra 2000 v uredništvu Primorskega utripa, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož. Uroš Zadel posatne brezplačni naročnik z decembrsko L številko 2000.
Čestitamo!
O
TRSTELJ 67 KANAL
tel.: (065) 36-236 - fax: (065) 32-325
Televizija Primerka že štiri leta med nami
Zdravje: Imate povsem drugačno stališče kot vaša okolica in bližnji. Trenutno osamljeni v ideji a ne za dolgo.
Ljubezen: Vaš partner potrbuje tudi včasih več nežnosti, pozornosti in ni robot, tako kot včasih mislite. Prisluhnite mu, hvaležen vam bo.
Denar: Z denatjem ravnajte previdno in varujte se tveganih finančnih operacij. Velika tveganaj, veliki odnosi. Koliko ste pripravljeni tvegati?
VODNAR 21.1.-20.1.
Zdravje: Varujte se jeze in	prenagljenih
nebrzdanih izbruhov. Nepremišljena dejanja bi vam prinesla velike skrbi in bolezen, varujte se prehladov. Ljubezen: Prijetno in razgibano obdobje. Ne bo vam dolgčas.
Denar: Zapleti v službi se bodo umirili in morda boste končno našli pravi način za rešitev pomembne zadeve.
RIBI 19.2.-20.3.
*

Vedeževalka odsovaria
Šifra Tiger
Posli: V mesecu marca se boste odločili za razširitev sodelovanja z manjšo žensko in starejšim parom iz vaše bližine. Posli bodo dobro stekli. Za večjo širitev povezav v samem poslu, o kateri boste razmišljali v drugi polovici leta, bi vam odsvetovala. Postajate samozavesten, odločen in vztrajen. Nič vam ne bo prišlo do žive-ga.Ljubezen: Ne veste pri čem ste. Marca boste prijetno presenečeni nad reagiranjem in odnosom ene mlajše ženske. Zaželjeno je razmišljanje o stalnosti, stabilnosti. Uresničite svoje sanje.Zdravje: Pazite na živce. Ne sekirajte se. Občasne težave s hrbtenico do marca, v drugi polovici leta pa občasne težave z želodcem. Psihični vzrok. Svetujem, spročenost, umirjenost
Šifra Vrtnica
Boste dobili. S pomočjo in posredovanjem starejše, izkušene osebe. Uspeh bo nekako januarja-februarja 2001. Karta nakazuje, da je potrebna večja angažiranost.
Šifra Petek
Karta nakazuje spremembo službe v drugi polovici leta 2001. Delo, ki ga opravljate sedaj za vas ni slabo, v sebi želite spremembe. Prihodnje leto bo za vas posebaj pomembno. Uresničili boste svoje cilje, čeravno ste sedaj bolj zmedeni. Pri zdravju se bolj pazite in se ne preveč izpostaviti. Svetujem vam, da uživate več vitaminov in mineralov. V partnerskih odnosih bo izboljšanje v drugi polovici leta. Več se posvetite sebi in spoznali boste, zakaj prihajate v nesoglasje z ljudmi.
Zdravje:	Zadnje
obdobje je bilo za vas prav stresno in neprijetno. Bliža se umirjeno obdobje, ko se boste lahko umirili, odpočili in nabrali dovolj energije. Sedaj še ni ta čas. Ljubezen: Na pravi poti ste. Pravilno ste se odločili. Le tako naprej.
Denar: Izkoristite priložnost za vidno izboljšanje na finančnem področju. Denar bo.
Nova rubrika VEDEŽEVANJE
Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož.
Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk.
primorski uMp
Brezplačno vam odgovarja vedeževalka LUCA
S - MC d.o.o., Slovenska Bistrica
Vprašanje:
Ime:
Rojstni datum:
Šifra:
r

A
I,vih Tartini Piran©
@ 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085


J
Nerodno predvsem za Ostana
Ali je na
Ljubljanski univerzi res vse zanič?
Magister Ostan, profesor na portoroški Fakulteti za pomorstvo in promet je skoraj pred mesecem dni začel z gladovno stavko, kot pravi “zaradi zatiranja svobode izražanja kritičnega mišljenja na Univerzi v Ljubljani”. Nedavno tega je, kot je znano, pripravil tudi okroglo mizo z naslovom Narodna in gospodarska vloga varovanja zakonitosti v visokem šolstvu. Po okrogli mizi seje peš odpravli v Ljubljano naravnost k rektorju dr. Jožetu Mencigerju. Rektor univerze ga je poskušal pregovoriti naj gladovno ne stavka, saj za to ni nikakršnih utemeljenih razlogov, sicer pa da ga nihčče ne preganja, niti ne kaznuje za njegova, po mnenju nekaterih, na splošno nesmiselna početja. Upajmo, da bo, sicer zelo sposoben profesor ekonimike, sam spoznal, da v takšem načinu mučeniškega protesta z gladovno stavko škoduje predvsem sebi in da v tem torej ni nobenega ekonomskega, še manj pa življenskega smisla.
O
Ko vas sreča sreča...
Le serate che sperate...
S*
l^orforo
Casino Portorož Obala 7 5 a, 6320 Portorož Tel. 066 470-470 ■ Fax 066 470-485 e-mail: casino-portoroz@siol.net
KERAMIČNI IZDELKI ZUPANOV ZE NA OGLED
Pred nedavnim so se v izdelovanja spominkov iz gline v Galeriji Snežiče Krajnc v Izoli pomerili Breda Pečan in Vojka Štular, bivši (in verjetno tudi bodoči) znanji minister dr. Dimitrij Rupel, Matjaž Pečan in novinarka Neva Zajc.
V pripravi spominka iz surove gline je prvo mesto - in s tem po oceni stroge komisije tudi najbolje ocenjeni izdelek, izolski simbol golobico, izdelala županja Breda Pečan, drugo mesto je osvojil njen sin Matjaž Pečan, ki je napravil stonogo, tretje mesto je osvojila županja Vojka Štular, ki je naredila posodo za sol, dr. Dimitrij Rupel pa je iz gline izrezal peterokrako zvezdo in tako osvojil četrto mesto. Neva Zajc se je priključila šele pozneje pri barvanju pečene gline. Tekmovalci so imeli nalogo narisati galeba, ki je bil izdelan v obliki jadrnice. Po oceni komisije je najlepše barve izbrala Neva Zajc, druga je bila Vojka Štular, tretje mesto si delita dr. Dimitrij Rupel in Breda Pečan, četrti pa je bil Matjaž Pečan. Vse te izdelke - in sevade tudi množico drugih, ki so primerni za novoletna darila, si odslej lahko ogledate (in razen županovih seveda) tudi kupite neposredno v Galeriji na Ljubljanski 3 (pri zelenjavni tržnici v Izoli).
Komisija je bila sestavljena iz zelo mladih in tudi malo starejših članov
V Galeriji Snežiče Krajnc, Ljubljanska 3 Izola
<

Obala 114, Lucija Tel.:05 6 770-328 Telefaks: 05 6 770-329
PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO
•v
Želite kupiti ali prodati vredmostn papirje na bprzi?
E "N
"V “2E
Oglasite se v eni od poslovnih enot ali pri naših borznih posreilnikih na sedežu banke, telefon: (03) 665 12 67, (05) 665 14 41.
{C Banka Koper
IkiiiLi koper il.d. Pristaniška tihVa N. (tliOŽ Koper. teL: (05) 666 1282. fa\: (05) 639 74