POSTNI GLASNIK
Stanovsko in strokovno giasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	Rokopise na uredništvo »Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik H.	V Ljubljani, dne 1.	novembra 1922.	21. številka.
Poročilo o beogradskem kongresu.
Naša Zveza je poslala na kongres v Beo* grad predsednika Urbančiča, ki nam je poslal točno poročilo o prcdkonferenci in konferenci. Nekaj delegatov, med temi tudi naš predsednik, ostane v Beogradu do konca.
1.	Predkonferenca.
Predkonferenca delegatov se je vršila v soboto popoldne, da se v glav« nili obrisih določijo in obravnajo točke, o katerih naj kongres razpravlja. Pred* sednik centralnega saveza, dr. M. Jova* novič je otvoril predkonferenco in na* znanil sklep odbora, da imajo na kon* gresu pravico glasovanja le one organi* zaci j e, ki so v Savezu včlanjene, vse dru* ge pa imajo samo posvetovalni glas in se smatrajo kot gosti. Delegati so se s tem sklepom strinjali. Tomo Jovanovič, predsednik Saveza poštnih uslužbencev, je izjavil, da je prav, da je na ta kongres vabljen tudi Savez drž. uslužb. v Zagre* fcu, četudi ni Član centr. Saveza. Delega* ti te organizacije bodo imeli na kongre* su vse pravice članstva, če prijavijo .vstop v Savez.
Prof. Katunarič (Split) je poudarjal, da ne sme v naših vrstah vladati politika in da se moramo trdno skleniti.
Lilek (Ljubljana). Državni usluž* benci bodo dobili svoje pravice brez partizanstva. Po izjavi poslanca Reis* nerja ne bo v zakonodajnem odboru odpora, nevarnost je le zaradi vladne krize, ki lahko vsak dan nastopi. Če se je kriza zaradi slavnosti na Kumanovem, zaradi slavnosti obletnice v Pragi in drugih vzrokov do danes zavlekla, mora se tudi zaradi pragmatike zavleči. Pripo* roča, da gre odposlanstvo h kralju in ga prosi, da ne bo prej krize, preden niso naša najnujnejša vprašanja rešena. Ve* lika krivica se je napravila nižjim usluž* bencem z maksimiranjem in moramo v prvi vrsti zahtevati, da se ta krivica popravi. (Splošno odobravanje.) Pra* gmatika ne bo prinesla materijalnega uspeha. Trajno rešeni materijalnih skrbi bi bili, če bodo bazirali naši prejemki na zlatem denarju. Predlaga, da se na kon? gresu obravnava o pragmatiki, o maksi* tniranju in zvišanju doklad in enkrat* nem nabavnem prispevku.
Katunarič (Split). Čul sem na raznih shodih ministre in poslance. Vsi so po* udarjali, da je naš položaj nevzdržljiv, da je to velika nevarnost za državo sa* imo, a do sedaj je ostalo pri stari mize? riji. Treba je, ca stavimo take resolucije, da se vlada našim vprašanjem ne bo jnogla izogniti. Predlaga, naj bo prva Jtočka na sporedu kongresa maksimira* nje doklad. Zahteva doklade po indeksu, 'da bi se automatično prilagale cenam.
Stari upokojenci naj se po novi pragma* tiki prepenzijonirajo.
Iz Beograda ne smemo prej, preden ne dosežemo povoljnih uspehov.
Lilek (Ljubljana) izvaja: Država smo mi, vlada so pa oni, ki so dobili oblast, da vladajo. Dolžni so, da tako vladajo, da bo država srečna. Če se tako ne vlada, izjavljam, da je taka vlada nezmožna in nesposobna. Kar se tiče upokojencev, se bodo vsi, ki so bili do
1.	januarja 1919. upokojeni, na novo upokojili na podlagi novega zakona. Oni, ki so bili kesneje na lastno prošnjo upokojeni, se ne bodo prevedli, če ne bodo z zdravniškim spričevalom ponov* no dokazali, da so res za državno službo nesposobni. Veliko namreč jih je šlo v pokoj, da so vstopili v privatne službe.
Vdove in sirote državnih nameščen* cev se ne bodo mogle prevesti po novi pragmatiki, ker bi bilo to tehnično ne* izvedljivo. Sedanja pokojnina se jim zviša za 100 odstotkov.
Delegat iz Dalmacije zahteva, da se vse službovanje, odsluženo v neukaz* ni dobi, n. pr. aspirantsko, všteje v pen* zijo od dneva vstopa v službo.
Tomo Jovanovič (Beograd). V vladi so ljudje, ki so bili prej državni name* ščenci, a žal so pozabili na nas. Treba nam je skleniti, kaj storimo, da se zakon o pragmatiki udejstvi, kako vlado do rešitve tega vprašanja prisilimo.
Čukovič (Sarajevo). S pragmatike se naš materijelni položaj ne zboljša. Isto* tako nam ne bo pomagano z 2 do 3 di* nar ji na dan, za kolikor nam vlada na* merava doklade zvišati. Zahtevamo, da se določi eksistenčni minimum. Država mora dobiti tudi dohodke. Izenačiti se morajo davki v vsi kraljevini in zvišati se morajo direktni davki.
Parlament tega do sedaj glede na volilce ni storil. Poslanci se boje, da izgube popularnost.
Da se nam prejemki zvišajo, bo prd* teklo še dokaj časa. Za momentano po* moč moramo dobiti enkratni nabavni prispevek. Priporoča, da zagrozimo po* slancem z volilnimi kroglicami. 150.000 nas je. Od teh gotovo 100.000 volilcev. Vsakdo lahko pridobi svojega brata, prijatelje, nekateri cele občine.
Dr. Zelenik (Ptuj). Naša država je bogata in bi nam lahko dala, kar zahte* varno. Vprašanje je, kaj storimo, če vlada ne ugodi našim zahtevam. Ali bo* mo štrajkali? Vlada v tem oziru uporabi zakon o zaščiti države. Štrajkali ne bo* mo, kaj pa storimo? S štrajkom bi bila škoda za državo mnogo manjša, kakor pa nehotna pasivna resistenca, ker za* radi slabe prehrane, velikih skrbi in po* stranskih poslov, vedno slabše opravlja* mo službo, kar bo počasi državo ugo* nobilo.
Lilek. Če uvede država 1 dinar dav* ka na alkoholne pijače, bo dovolj kritja za naše prejemke. Iz reforme direktnega davka ne bo dovolj kritja in bo težko dobiti v parlamentu večino, ker je ta reforma nepopularna.
Tomo Jovanovič: Če bi imeli mi dovolj fonda, bi lahko štrajkali ne glede na zakon o zaščiti države, ki je bil ustvarjen za izvajanje proti antidržav* nim elementom, ki hočejo prevrat v državi, česar pa mi nočemo. Pri volitvah se oddolžimo ljudem, ki so z nami ali proti nam.
Života Brankovič, zastopnik nižjih uslužbencev v Beogradu. — Opisuje brezupni položaj nižjih uslužbencev. Vsi predlogi za izboljšanje so ostali na pa* pirju brez vsakega uspeha. Država naj se izjavi, ali nas potrebuje ali ne. Če nas potrebuje, naj nas plača tako, da bomo mogli živeti, če nas pa ne potrebuje, pa poj demo.
Predlaga, da se na kongresu v prvi vrsti obravnava maksimiranje in odpra* va določbe o 5odstotnem direktnem davku.
Benedičič, delegat maksimirancev. Navaja konkretne slučaje, ki so posle* dica maksimiranja.
Zahteva, da se maksimiranje ukine in se jim povrne vse, kar se jim je vzelo. Če nezakonska mati umori otroka, je kaznovana, kaj se naj potem zgodi z onimi krivci, ki so zakrivili, da naši otroci v masah umirajo. Predkonferenca je soglasno sklenila, da se na kongresu obravnavajo tele točke:
1.	) Zakon o pragmatiki;
2.	) maksimiranje;
3.	) enkratni nabavni prispevek;
4.	) zvišanje draginjskih doklad;
5.	) potnine;
6.	) vprašanje upokojencev, vdov
in sirot in	\
7.	) o vojni odškodnini po vojni prh zadetim državnim uslužbencem.
Na prcdkonferenci je vladalo po* polno soglasje med delegati in so se vsi govorniki krepko zavzeli v prilog nižjih uslužbencev.
2.	Kongres.
Iz prav vseh delov države se je zbralo do 400 delegatov.
Kongres je obravnaval v glavnem vse točke, ki jih je določila predkonferenca. Prišlo je tudi do burnih prizorov, ker so hoteli nekateri zavoziti na politično polje, a so morali utihniti, ker jih je ves zbor energično zavrnil in zahteval, da se ti elementi odstranijo.
Kongres je otvoril predsednik dr. M. Jovanovič. Pozdravi vse in se zahvaljuje za impozantno udeležbo. Na kongresu 1. in 2. oktobra smo ustvarili temelj našemu skupnemu delu in upam, da smo se danes našli x skupni hišk
Preden je prešel na dnevni red, je podal besedo Katunariču, delegatu iz Splita, ki je predlagal, da se pošlje kralju sledeči pozdrav:
Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru!
Kongres vseh uradnikov, služabnikov in upokojencev kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, zbranih danes v Beogradu, srčno pozdravlja v Vas, Veličanstvo, svojega vrhovnega pokrovitelja in zaščitnika z nado, da bo Vaše Veličanstvo vzelo v zaščito naše pravične zahteve, bazirane edino na idealni želji za notranjo ureditev in dobrobit naše mile očetnjave in s Svojim zvišenim in močnim vplivom pomagalo do pozitivne rešitve naših zahtev, tako v vladi, kakor v parlamentu. Vsa srca, stopljena v eno, Vam kličejo: Naj živi Vaše Kraljevsko Veličanstvo in Vaš slavni dom.
Medtem so vstopili delegati iz Hrvatske z dr. Benkovičem na čelu, ki so ga zbrani delegati burno pozdravili.
Oglasi se delegat invalidov: Došli smo, da solidarno z Vami nastopimo za odpomoč. Zakon o invalidih in o pragmatiki do danes še ni rešen, česar je kriva vlada. Razven obljub nismo še ničesar dobili. Vlada se ne sme raziti, dokler ne reši teh dveh zakonov.
Predsednik preide na dnevni red in oriše v glavnih obrisih vse težave pri izdelavi pragmatike. Boji se, da ne pride do rešitve zaradi predstojeće krize v vladi. Treba je, da sklenemo na kak način in kakšna pota se uberejo, da pridemo do cilja.
V podrobno razpravo projekta se ne more spustiti, ker bi trajalo to najmanj 14 dni. Dotakne se le najvažnejših točk. Par delegatov hoče podrobno razpravo in stavljen je predlog, da se izbere komisija, da projekt pregleda. Ker bi to rešitev pragmatike zavleklo in bi bilo le vladi v veselje in izgovor, se je kongres izrekel, da se projekt sprejme, kakršen je, saj so pri tem delu sodelovale organizacije. Srbski uslužbenci so vsi energično zahtevali, da se mora zakon takoj v prvi seji parlamenta sprejeti. Prečam' imajo pragmatiko, oni je nimajo. Nova pragmatika jim bo vsaj prinesla stalnost in neodvisnost od političnega partizanstva.
Obravnavale so se točke o maksimiranju, o enkratnem nabavnem prispevku in o zvišanju draginjskih doklad in je bil ves zbor o vseh točkah ene misli.
Za odpravo maksimiranja doklad je govorilo nad 30 govornikov. Nižji uslužbenci so se zahvaljevali uradnikom, da tako krepko nastopajo za odpravo te določbe. Vsi zborovalci so bili mnenja, da je med I. kategorijo in ostalimi kategorijami prevelika razlika v prejemkih.
Kvalifikacije nameščencev naj se pregledajo, ker imamo take ljudi na uradniških mestih, kamor ne spadajo in to ključavničarje, natakarje, šoferje itd. Ministrstva naj se reducirajo, upokojenci naj se na novo upokoje. Odpravijo naj se dra-ginjski razredi, ker je življenje tako v mestu, kakor na selu enako drago. Na deželi je še dražje, ker je treba otroke v mesto v šolo pošiljati, vožnja do železnice je draga itd.
Draginjske doklade naj bodo za vse enake. Nemoralno je, da se komu očita številnost otrok.
Kongres se je zaključil ob pol 9. zvečer in se je nadaljeval v ponedeljek popoldne ob 3. uri. Dopoldne so šli delegati
k vladi. Če bo odgovor vlade nezadovoljiv, bo kongres sklepal o korakih, ki naj jih napravi, da dosežemo, kar zahtevamo.
Nadaljevanje kongresa.
V ponedeljek dopoldne se je sestavljala resolucija in se je predložila popoldne kongresu v redakcijo in odobrenje.
Resolucija slove takole:
Resolucija državnih činovnika i službenika.
Državni činovnici i službenici, aktivni i penzioneri cele kraljevine, zastupani preko svojih delegata na vanrednom kongresu obdržanem 29. i 30. oktobra 1922. godine u Beogradu, a po pozivu glavnog Saveza drž. činovnika i službenika uzeli su u pretres teško i žalosno stanje drž. čin. i služb, u celoj kraljevini i kon-statovali su ovo:
Usprkos (navzlic) izjava gospodina predsednika kraljevske vlade i predsednika poslanskih klubova u narodnoj skupštini prilikom prošlogodišnog kongresa, da je i njihova vruća želja, da se pitanje drž. činovnika i službenika što pre reši u interesu same države:
I usprkos obećanja spomenutih faktora, da će se u najkraćem roku pristupiti reševanju toga pitanja.
To pitanje, koje je po mišljenju kako spomenutih odlučnih faktora, tako i celo-kupnog javnog mišljenja jedno od najvažnijih državnih pitanja, nije ni danas nakon četiri godina našeg oslobodjeuja i ujedinjenja, skinuto sa dnevnog reda, stoga državni činovnici i službenici najener-gičneje traže:
I.	Da se zakon o državnim činovnicima i ostalima službenicima gradjanskog reda, kojim će se regulisati, materijelni i pravni odnosi drž. čin. i služb, u celoj kraljevini reši zakonodavnim putem još u ovaj sesiji u prvim sednicama narodne skupštine.
II.	Da se odmah ukine rešenje o ograničenju porodičnih dodataka za sve službenike, na koje se to ograničenje odnusi i da im se tim rešenjem oduzeti višak tih porodičnih dodataka izplati naknadno i od onog meseca kada su ograničeni.
III.	Da se odmah donese rešenje u jednoj pripomoći za snabdevanje svima državnima činovnicima i službenicima i to tako, da je dobiju još u mesecu novembru ove godine. Te pripomoći treba da iznose:
Za neoženjene 4000. za oženjene 5000, za oženjene s decom 6000 dinara.
IV.	Da se dodaci na skupoću svima drž. čin. i služb, i penzionerima izjednače i%celoj kraljevini na toj račun, da se dodatak na stan uvede i u pokrajinama, za koje dosada nije postojao i tako isto, da se ovaj dodatak izdaje i neukaznom osoblju cele kraljevine.
V.	Da se zakon o dodacima na skupoću izmeni tako, da se u njega unesu ove odredbe:
1.	Lični i porodični dodaci povećaju se na 100%.
2.	Dodaci su za sve krajeve i sva mesta kraljevine jednaki.
3.	Žene, koje su u državnoj službi, a udate su za državnog činovnika ili službenika dobijaju podnune lične dodatke.
4.	Za drž. činovnike i službenike u Južnoj Srbiji povećavaju se njihovi današnji specijalni dodaci tako, da mesto njih dobiju kao specijalni dodatak 50 % dodataka na skupoću po ovom novom zakonu.
VI.	Da se izvršenje zakona v stanovima (stanovanjih) od 31. dec. 1921, a kofl staje (stopi) na snaga 1. januara 1923, odgodi se dotle dok državni činovnici i službenici ne dobiju stanarinu po novom zakonu o državnim činovnicama i ostalim službenicima gradjanskog reda.
VII.	Da se isplate ratne štete svima oštećenim gradjanima u ratu, izvrši u roku od šest godina po principima, koji su izradženi u projektu glavnog Saveza drž. činovnika i službenika »Predloga zakona o isplati ratne štete«, dosudjeae po uredbi o naknadi štete od 30. juna 1920.
Ako kraljevska vlada i narodna skupr-ština izpune želje izražene u ovoj resoluciji, učiniće najvažniji korak u cilju sredji-vanja unutrašnjih prilika države i učvršču-vanja njezina.
U* protivnom slučaju snosiće vlada 1 parlament pred javnim mnenjem svu odgovornost za sve veće i veće moralno 1 materijalno propadanje državnih činovnika i službenika te usied toga za stvaranje sve većega nereda u državnoj administraciji.
V torek popoldne so šli vsi predsedniki pokrajinskih Savezov k deputaciji k min. predsedniku Pašiću.
Ministrski predsednik Pašić je pripravljen podpirati zahteve državnega uslužbenstva, ker uvidi, da je odpomoč nujno potrebna. Mera odpomoči je zavisna od sredstev, ki bodo na razpolago. Treba bo zvišati davke, boji se pa, da bo zaradi tega naletel v parlamentu na odpor, ker stoje poslanci skoro pred volitvami. Zahteva po zvišanju davkov bi lahko izzvala krizo. Vsekakor pa priporoča organizacijam, da se o tem vprašanju pogajajo s finančnim ministrom in s poslanci. Oficijelni komunike o avdijeuci delegatov pri ministrskem predsedniku izide še tekom današnjega dne. Predsedniki raznih; organizacij ostanejo do zasedanja parlamenta v Beogradu, da pri vseh ministrih in političnih klubih vplivajo, da se naše vprašanje ugodno reši.
Vrbančič.
Joia:
Strokovni del.
O delu, štednji in redukciji.
(Dalje in konec.)
Zdrav razum, pravim, da mora imeti. Uradnik je namreč lahko strokovno odlično izobražen, manjka mu pa ona na-turnost, ki je popolno nasprotje birokratizma. Tak uradnik n. pr. ne napiše tako kakor bi zdrav človek povedal: po domače, po slovensko, nego obleče svoj stvor po čudno uradno navlako, ki ni našega izvora, pa jo našemi z besedami in izrazi, katerih pri nas ljudje ne govore. Boji se enostavnosti, jasnosti in varčnosti na prostoru in času. V okornem uradnem slogu opleta sem in tja, da ga živ krst ne razume. Malenkost, katero bi razložil otroku, razpreja v uradnem spisu na tako nenaraven način, kakor da bi bila ravno to njegova naloga. Z eno besedo, tak uradnik preneha biti v uradu človek in postane' stroj, ki porabi dosti bencina, pa malo naprej pride. Tem ljudem odrekam zdrav naravni razum, in ti so napravili iz ekse-kutive ljudskih interesov natezalnico ljudstva. Tudi je brezplodno delo, če prideš k tem ljudem s pametno idejo:, tako in Uko bi se dalo delo poenostaviti, prište-dilo bi se s tem na živem in mrtvem materijalu itd. Odvovor znam že naprej: tako poslovanje ni nikjer predpisano, to mo-
4. krstne liste (matične izpiske) otrok, 5. potrdilo županstva, da so otroci nepreskrbljeni in v polni oskrbi matere. Ce bi ne bilo vdove ali zakonskih potomcev, ki so se nahajali v oskrbi umrlega, se sme izplačati posmrtnina po umrlemu uslužbencu tudi drugim osebam, ki dokažejo, da so stregle umrlemu pred njegovo smrtjo ali plačale pogrebne stroške iz svojega. V takem slučaju je priložiti prošnji mrtvaški list, saldirane račune o pogrebnih stroških ali pa potrdilo župnega ali občinskega urada ali zdravnika, ki je pokojnega zdravil, da je prosilec stregel umrlemu pred njegovo smrtjo. Vdova po drž. uslužbencu, ki se zopet poroči, si lahko obdrži vdovnino za slučaj, da zopet postane vdova ali pa da si da izplačati odpravnino. Prošnji za vdovninsko odpravnino je pridelati poročni list. Prošnjam za sirotnino je pridejati: 1. mrtvaški list očeta in matere. 2. Poročni list staršev, 3. če se je mati zopet poročila, poročni list ali dokaz, da mati ne sme dobiti pre-skrbnine ali da je na podlagi sodnijske odredbe Izgubila pravico do preskrbnine, 4. krstne liste otrok, 5. odlok, s katerim je bila materi eventuel-no nakazana preskrbnina, 6. varuški dekret, če niso bile sirote spoznane za polnoletne, 7. če je oče umrl v aktivni službi, je v prošnji navesti tudi njegov službeni položaj, če je umrl v pokoju, je priklopiti prošnji njegov mirovinski dekret, 8. potrdilo, da je sirota nepreskrbljena in v oskrbi varuha. — Prošnja za nakazilo preskrbnine, potrdila v mirovinskih zadevah in vse priloge prošnje so kolka proste.
Društvo poštnih uradnikov in uradnic sporoča svojim članom, da je tovariš Otoničar zaradi prevelike zaposlenosti odložil tajniško mesto, a je obljubil, da bo slej ko prej po možnosti podpiral društvo kot odbornik. Kot njegov namestnik je bil na zadnji odborov! sej! izvoljen tovariš Bizjak.
Odgovorni urednik Ivan Benčan, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubi'ani.
Lekarna. Na Miklošičevi cesti v neposredni bližini južnega kolodvora je odprl lekarno Mr. ph. Ramor, ki bo dovoljeval vsem članom Zveze 30% popusta, ako se bodo izkazali s članskimi izkaznicami.
LISTNICA UPRAVE.
Naši cenjeni inserenti naj blagovolijo vzeti v vednost, da smo bili primorani velikost oglasov nekoliko skrčiti. To pa zato, ker so se tiskovni
stroški v tem letu več lot podvojili. Razen tega plačujemo oglasni dave; sami. Na ta način bi uprava nikakor ne moglaPriti na svoj račun, ampak bi imela občutno izgpo. S skrčenjem oglasov smo pridobili na prostoru tako da lahko izdajamo list v povečani obliki na 4, ne pa kakor doslej na 6 aii več straneh. Prebičani smo, da nam naši inserenti tega ukrepa ne bodo šteli v zlo in da ne bo zaradi tega nikakfi ugovorov.
PREGLED
povišanja drag. doklad poštnim ofldjantom, kval. odpravnikom in nekval. Upravnikom v Sloveniji.
Poštni ofidjanti			Kvalificirani	|	Nekvalificirani odpravniki	|	odpravniki				
Daisn pnviSuja	draginjske doklade		draginjske doklade | draginjske doklade				
	osebne	za družinske člane	osebne	za družinske člane	osebne	za družinsk člane	
I. X. 1918.	na mesec		na mesec		na mesec		
	101— K	25 - K	101-- K	25-— K	101— k	25— 1	
I. v. 1919.	202-— K	50— K	202-— K	50— K	’ 202 — K	50-— I	
L VII. 1919.	450-— K	90 - K	450'— K	90— K	450'— K	, |j	odlok 65025 od 50‘— 1 1	23. XII. 19.	
I. XII. 1919.	120 % povišek na vse prejemke		I	I	I	I	
L VI. 1920.	25 ° o povišanje na prejemke						
I.X. 1920.	dnevnice	na dan	dnevnice	na dan	na mesec	na mestc	Di< Br. 130.000 od 29. IX. 1920 Sl. Nov. 221/20
	68 - K	12— K	68-— K	12— K	1350— K	150-— K	
I. V. 1921.	dnevnice	na dan	I			I	
	16 -f 1-6 Din	3-— Din		I| I			
1.1. 1922.	dnevnice	na dan					
	24-— Din	P1 1 O £				S	
Poročni prstani
■m
a
o
c
o
o
"s
S


V
m
sz
3
Modna in športna trgovina za dame in gospode
P. lit. lil«
nasproti glavne pošte.
Največja izbira damskih oblek, bluz, plaščev in nakilnih predmetov, dalje klobukov za gospode, perila, kravat in drugega.
1.3AX & SIN. Ljubljana
Gossjosvetslta c sta	22
Pisalni stroji „ADLER“ Vozna kolesa Styiria DOrkopp Orožno kolo (Waffenrad) Ceniki zastonj in fianko Priporoča svoio begato zalogo šiva nih strojev za rod-
Splošna industrijska in trgovska družbazo.ž.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 15.
dobavlja iz skladišča ali tovarne:
Gospodarske stroje in razno orodje, stroje in drage potrebščine za mlekarstvo. Nosilce, betonsko železo, lite cevi, žico, strešno lepenko. Vse vrste železa, pločevin, žebljev. Različna orodja, okove za zgradbe ter razne hišne in kuhinjske potrebščine. Motorje vseh vrst za pogon z bencinom, sirovim oljem in paro, Cele naprave za izdelovanje plina in briketov. Tračnice, ogibe, vozove in vse druge potrebščine in industr. železnic. Cevi za vodovode in plin, ter vse tozadevne armature. (76)
Najugodnejša nabavna prilika za trgovce in industrijce po tvorniški ceni.
Slovenska banka
LJUBLJANA	(69)
Stritarjeva ulica 9 (v lastni palači) Delniška glavnica: K 30,0C0.C00‘—
Kezerve: K 6,000.000--
Podružnice: Dolnja Lendava, Ljutomer, Maribor, Novisad, Vrhnika.
Telefon štev.: 567, 597. Brzojavi: Slovenska. Se priporoča u iivrihsr vseli v bančno stroko spadajočih poslov.
v Ljubljani*
Ustanovljena 1900.	Ustanovljena 1900.
Delniška glavnica in rezenvni zakladi ca K 150,000 OOO'—
Čekovni račun: štev. 10.509.
Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA, Telefon ši 261 in 413.
Si priperoča za vse v iiančno stroko siadajofe posle.
Obrestuje vloge najugodneje.
Prodaja srečke razredne loterije. Podružnice]: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
I. C. MAYER
LJUBLJANA
Ustanovljena 1834.
EN GROS EM DETAIL
Priporoča se zaloga pohištva
j IVAN ČERNE <,3)
Ljubljana, Dunajska cesta 28.
Ilrpiaa 0. BtraUvit öiCÄ “s
najcenejših oblek za gosnode, dame in otroke.
Ljubljana, Mesini trs št. 5—6.	(14)
Ma losi j MK,
strojev v vseh opremah, naterijal kot pred vojno. Igle, olje in vsi posamezni deli. Galanterija, modno blago, nogavice, srajce, na debelo In drobno. Ugodnj plačilni pogoji.	(15)
' Tnnrinr Bnrn LJUBLJANA, Poljanska cesta 8. Tele* IHUIIUI nliill fon 14. Stavbeni in galanterij-I ski klepar. Pokrivač stieh vsake vrste. Upeljava vodovodov, kopalne sobe, koseti itd. — Sprejemajo se vsakovrstna dela in popisve po nizkih cenah. Delo '	dobro in zrjamčeno.	(20)
rajEUfisoisitiiLmi moj
sedaj poleg nusske cerkve.	•
. 1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi c. poleg (hotela .Union* — Hranilni vloge se obrestujejo po ' 5% brez odbitka rentnega iti invalidskega davka. — Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 472%. — j Hranilne vloge vezane na dobo četrt leta po S1/«0/
\	na dobo pol leta po 5‘/20/0.	(2o
Trgovina usnja	^
• • ;• •
ANTON KUNSTEK
• • • •
i Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 4
'priporoča svojo veliko zalogo usnja v vsaki '	množini.
1
{
Cene solidne in nizke.	(3)
'pTAMPinp
6§.AVEiJ^.'<ž“J
iPAOT.CERNEVts;
V UUBIJAJVA J ,
( „MERÄICL“
Medic, Rakove & Zanki
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. (	Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL.
t	Ljubljana: Poštni predal 120.
Emsjlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano j najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse j vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, sliktrski in zidarski čopiči, j	drugi v to stroko spadajoči predmeti. (18)
JOSIP UmEK
---stavbeno ključavničarstvo .........
LJUBLJANA, Cankarjevo nabr. 6. (63)
USA M onim I mestni stavbenik, LJUBLJANA, llffil! H n I Slomškova ul. 19. Telefon 527. Sinil UIllliLLJ, Izvršuje zgradbe vseh vrst najso-lidneje in po najnižjih dnevnih cenah. (66)
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino te na domačo tvrdko
TU imj. pMar in lihi Ulili
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6.	(31)
Telefon št. 425.	Telefon št. 426.
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, iiDifinn Anije Ti». 8
se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne.
Točna postrežba	(25)
,, S M
Ulili, d. d za indosirijs usnjal izdelkov
Izdeluje med drugimi čevlje iz chrom usnja za tennis, čevlje za nogomet, žoge za nogomet, dokoienice (gamaše) ter nahrbtnike in športne pasove itd. (77)
Zahtevajte cenikzastonj in poštnine prosto. liajveJjt lalop ur, zlatnine in srebrnine.
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga
Ä. & E. Skabernš
L3UBU.4MÄ, Mastni trg. Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. (75)
P. ŠKAFAR, Rimska c. 11
Viiikanizraijs gumija ra avtomobila, motorja in kolosa. (35)
------ Kolarstvo —(4l)
Ustanovljeno 1. 1865. Izdeluje vsake vrste vozove
Franc Zanoškar, Ljaliljaaa, MIH [. 17.
Kdor hoče imeti dobro in po času primerni ceni ličen in oblazinjen voz, naj se obme na
lii Jerneja Jelovška
Ljubljana, Rimska cesta 11.	(39)
Tovarna
JO«. »«S3>IOH
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podruž. Šeienburgova ni. 4.
Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Sve-lolika ovratnike, zapestnice in srajce. Podružnice: Maribor, (Gosposka ulica 38.), Novo mesto (Glavni trg), Kočevje št. 39‘	51
Schneider SVerovšek
trgovina z železnina
Ljubljana, Ehmajsita cesta štev. 18,
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega orodja za rokodelce in industrijo, okove za stavbe in pohištva
HuMajsko opravo.
Smerne cene.	Točna postrežba.
MODNJ4 TRGOVINA
A. SINKOVIČ nasl. k. Soss
Ljubljana, Mestni trs 19-
Priporoča svojo zalogo; perila, pleteniae, svile, modni nakit, galanterija, kožuhovina, parfumerija.
(^ene priznano nizke.	(72)	Cene priznano nizke
Manufakturna trgovina na veliko
Hadiet & Koritnik
...... Ljubljana	—-
Frančiškanlka ul. 4.
Telefon int. 75.	(70)	Brzojavi: Hedžet.
Jadranska banka, Baograd
Delniška glavnica: Din 69,000.000-— Rezerva .... Din. 30,900.000’— PODRUŽNICE:
Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.	,
Amerikanski oddelek.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
AfTliirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82. New York City.
BANGO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso. Anto-agasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir. (24)
FuCUSTSiM, Ljubljana
Tehnično in elektrotehnično podjetje. Trgovina s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti na drobno in na debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike Glavno zastopstvo pol-nogumijastih obročev iz svetovne tovarne Walter MARTINY v Turinu. Na razpolago je hidrau-
lična stiskalnica za de-montiranje železnih in namontiranje gumijasih obročev. (29
Centrala: Ljubljana, Rimska cesta št. 2. Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana, dražnira: L BILJAM, Danajska t. 20, tel. št. 470. MA8I80R, JarSišara al- 9. te), št. 133 EEOGBAD. Knez Bihajlova ulita kroj 3.
Juga-Mo Ljiljana J. z 0. z. Tel. 547.
Začasno; Poljanska 3. Po 1. IX. 1922. Dunajska 36.
Trgovina z avtomobili, motorji; kolesi, pnemnatiko, bencinom oljem in sestavnimi deli, mehan. delavnica, avtotaksa, garaže. Zastopstvo tvrdk:
AVTOMOBILI:
.Steyr* Oesterreichische Waffentabriks-Gesellschaft Wien.
MOTOCIKLI BICIKLI:
B. S. A. Cycles - Limited Birmingham, Great - Brltian.
PNEUMATIKA:
Mkhelin A Cie. Manufacture de caoutchouc, Clermont-Ferrand, France.	(71)
Delniška glavnica:
K 20,000.000-—
— Rezervni zakladi;
K 6,500.000*—
Podružnice: Novo mesto,	UUBMJANÄ, Šeienburgova ul. 1.	Telefon 146, 458.
RakeS, Slofenjsradec.	izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Bliojaffal: ESKGMPMJL