3-2006 42 3-2006 43 Nadaljujemo z opisom modernih obla~il, ki nam jih v vedno ve~ji izbiri ponujajo gorni{ke trgovine. Nova za{~itna plast (protection layer) @e v klasi~nem ~ebulnem konceptu je za{~itna plast (protection layer) vetrovka, ki naj bi nas teoreti~no stoodstotno {~itila pred padavinami in vetrom. Obi~ajno je narejena iz membranske tkanine, ki naj bi zagotavljala dihanje in s tem povezano udobje pri aktivni uporabi. Tak{ne vetrovke so med slovenskimi gorniki zelo raz{irjene in izoblikovalo se je generi~no ime »goreteks jakna«. Trendi pa gredo v smer opu{~anja klasi~nih jaken, saj v kombinaciji z uporabo obla~il softshell postajajo vse manj potrebne. Na njihovo mesto prihajajo lahke vetrovke, ki s te`o 250 do 400 gramov (kar je lahko tudi le tretjina te`e klasi~ne jakne) ponujajo primerljivo za{~ito. Prav tako zavzamejo bistveno manj prostora in ve~ino Novi koncepti gorni{kih obla~il Kaj oble~i za v gore? ? Bo{tjan Virc ~asa pre`ivijo v nahrbtniku, na dan pa jih potegnemo le, ko razmere postanejo res hude. Najbolj raz{irjene so lahke vetrovke iz zelo tankih in lahkih materialov goretex paclite in conduit silk. Poleg nizke te`e in prostornine je klju~na prednost tovrstnih vetrovk precej bolj{e dihanje. @al se ne moremo izogniti tudi slabim stranem. Tako tanka tkanina je precej ob~utljiva na mehanske po{kodbe. Kroji so ponavadi precej ozki in ne dovoljujejo, da bi pod vetrovko oblekli recimo puhasto bundo v primeru bivakiranja ali neaktivnosti v slabem vremenu. Kapuce so precej poenostavljene in ne nudijo prave za{~ite v hudem vetru in padavinah. Nekateri proizvajalci so tako `e predstavili jakne, ki temeljijo na ultralahkih tkaninah, imajo pa celotno funkcionalnost standardnih alpinisti~nih jaken (Berghaus Paclite Alpine Pro, Lowe Alpine Grepon), seveda tudi na ra~un ve~je te`e in volumna, tako da se spet postavlja vpra{anje smisel- nosti. Vse to pa ne pomeni, da so klasi~ne Sodobne puhovke so lahke, prakti~ne in nas {~itijo tako pred mrazom kakor tudi pred vetrom. µ Bo{tjan Virc 3-2006 44 3-2006 45 vetrovke izumrle. V ekstremnih razmerah {e vedno nudijo bolj{o za{~ito, so odpornej{e proti obrabi, nekaterim so enostavno bolj v{e~. Prav tako so robustne vetrne hla~e iz materiala goretex XCR {e vedno odli~na izbira za zimsko gorni{tvo. Kot smo `e omenjali, so noge manj ob~utljive na mikroklimo. Poznam alpiniste, ki na standardne jakne prisegajo tudi zato, ker so »toplej{e«. To je verjetno res, vendar moram opozoriti, da funkcija vetrovke ni izolacija, saj je razmerje te`a/izolacija sila borno. Kdor res misli, da tovrstna obla~ila ohra- njajo gornika suhega, naj se v najdra`ji vetrovki v de`ju ali mokrem snegu odpravi na strmo turo z nahrbtnikom. Mislim, da mu bo `e ~ez pol ure jasno, o ~em govorim. Narave in zakonov fizike se ne da pregoljufati. Obljube proizvajalcev, ki nam garantirajo suh ob~utek v vseh pogojih, so seveda zgolj marketin{ke poteze, realnost je nekaj povsem drugega. Pri tem niti ni ve~ pomembno, ali smo bolj mokri zaradi lastnega znoja, ki v tak{ni vlagi ne more ve~ prehajati skozi membrano, ali zaradi de`ja, ki pride z zunanje strani. Tudi zato nekateri hardcore alpinisti ne nosijo s sabo vetrovk, saj pravijo, da je vseeno, ~e so mokri v vetrovki ali brez nje. Vetrovke nas ohranjajo relativno suhe, ko smo pri miru (ko vedrimo, varujemo sople- zalca ali bivakiramo), in {e to le za dolo~en ~as. Kakor koli je `e industriji uspelo, da nas s svojimi izdelki dobro varuje pred vetrom, je o~itno v primeru padavin »tr~ila« ob meje fizike. ^edalje ve~ alpinistov in raziskovalcev se usmerja v raziskavo materialov in obla~il, ki sicer ne bodo nepremo~ljivi, bodo pa uporab- niku omogo~ali relativno udobje tudi v de`ju in snegu. Ne verjamete? Spomnite se le dobrih starih rokavic iz kuhane volne, ki jih veliko ljudi {e vedno z veseljem uporablja. Seveda premo~ijo takoj, ampak glej ga zlomka, tudi ko so mokre, {e vedno dobro izolirajo in na ko`i imamo prijeten ob~utek. ^e zaledenijo, pa {e toliko bolj{e, saj nas v tem primeru {~itijo {e pred vetrom. To se imenuje ob~utek suhosti (virtual dryness) in bo verjetno koncept pri- hodnosti. V igri je tudi ponovno vra~anje k naravnim materialom, predvsem k volni. No, pustimo se presenetiti. Do takrat imamo na voljo razli~ne vetrovke. Ponudba v slovenskih trgovinah je dovolj velika za vse okuse. Za tradicionaliste in ekstremiste klasi~ne dvo- in troslojne vetrovke, za moder- niste pa ultralahke. Najbolj zagrizeni tako ali tako prisegajo na svoje softshelle. Novi thermal layer V sodobnem konceptu obla~enja se je redefinirala tudi plast, ki nas greje oz. v svojem bistvu izolira (thermal layer). Klasi~ni ~ebulni koncept namre~ nikoli ni zares upo{teval raz- li~ne intenzivnosti gibanja v gorah. Tako so {e vedno pogosti primeri, ko na lep zimski dan posamezniki, oble~eni v termovelur in vetrovko, vsi preznojeni dihajo v hrib, da bi na vrhu kaj hitro ugotovili, da jih zebe. Seveda se je ve~ina gornikov `e ~isto intuitivno pri- lagodila novemu konceptu. Navzgor hodijo ali plezajo zgolj lahno oble~eni, morda celo samo v perilu. Vi{je, ~e je treba, dodajo {e velur ali vetrovko, na vrhu pa oble~ejo vse, kar imajo s sabo. S tem ni seveda ni~ narobe, dejstvo Hard shell ali soft shell? Na to vpra{anje si mora odgovoriti vsak sam glede na svoje potrebe in `elje. µ K le m en M al i 3-2006 44 3-2006 45 pa je, da imajo termovelurji svoje omejitve. Sicer izredno dobro dihajo, a zavzamejo veliko prostora in razmerje te`a/izolativnost ni ravno najbolj{e. ^e med turo nosimo softshell, bomo za situ- acije v mirovanju raje posegli po sodobnih ter- moobla~ilih, ki so ponavadi narejena iz tanke tkanine, polnjene s puhom ali sinteti~nim pol- nilom. Sodobne puhaste bunde so namre~ zelo lahke, {~itijo pred vetrom in se izjemno dobro stisnejo. Ultralahki modeli tehtajo manj kot ter- movelur debeline 200, stisnejo se na volumen ve~jega kozarca kislih kumaric, izolativna vrednost pa je izredna (Mountain Hardwear Phantom, Millet Rescue). Tak{en kos obla~ila nam izjemno pomaga pri udobju in varnosti na turi. Sam sem v taki bundi udobno spal pozimi v neogrevanih ko~ah, varoval soplezalca, kuhal in kartal v zimskem bivaku, na vrhu brez drge- tanja malical ali pa~ samo udobno meditiral in opazoval lepoto okoli sebe. Z uporabo tak{ne lahke puhovke lahko tudi zmanj{amo te`o potrebne spalne vre~e za ve~dnevne zimske ture. V primeru nesre~e pa je tak{no obla~ilo lahko tudi kos, ki odlo~a o pre`ivetju. Tudi bolj standardne sodobne puhovke tehtajo manj kot kilogram, obi~ajno pa nudijo {e puhasto kapuco, bolj{e izolirajo kot ultra- lahke, so malo dalj{e in mnoge med njimi so z membrano ali premazom tudi (delno) za{~itene pred padavinami. Obi~ajni problem je, da je zunanja plast dejansko narejena iz nepremo~- ljive tkanine, nima pa varjenih {ivov, ki prvi za~nejo pu{~ati. V tretjo kategorijo sodijo odpravarske bunde, katerih te`a dosega 1,5 kg in ve~. Smrtni sov- ra`nik puha je seveda vlaga, kjer v ekstremno mokrih razmerah ne pomaga prav nobena za{~ita. Ko se puh premo~i, namre~ izgubi prakti~no vso izolativno vrednost. Za obi~ajno zimsko uporabo – turno smuko, pohodni{tvo, enodnevno plezanje, spanje v zimskih sobah in bivakih – to ponavadi ni problem. Za vse ostale situacije – ve~dnevno plezarijo, bivakiranja na prostem, odprave – pa so bolj{a izbira bunde s sinteti~nim polnilom (Patagonia DAS, Moun- tain Hardwear Chugach, Mammut Stratus …), ki so glede na izolativnost malo ve~je in te`je, ampak precej robustnej{e in manj ob~utljive na padavine. Sinteti~no polnilo (polarguard, primaloft) namre~ ohranja ve~ino svoje izo- lativnosti, tudi ~e je premo~eno. Ameri~ani za tovrstne jakne `e uporabljajo naziv belay jacket, kar bi v prevodu pomenilo jakna za uporabo na varovali{~ih. Njihov kroj je ponavadi tak{en, da jih oble~emo ~ez vse spodnje plasti, tudi ~ez vetrovko. Na varovali{~ih je ponavadi to tudi edina mo`nost. Tak{ne bunde so pona- vadi cenej{e kot puhaste, slabost pa je, da v primeru intenzivne uporabe izgubijo svoje izo- lativne lastnosti `e po nekaj sezonah. Teh sin- teti~nih bund ne gre zamenjevati s cenej{imi smu~arskimi bundami, ki so ponavadi precej te`je, imajo manj polnila, polnilo je slab{e, za povrh pa so opremljene s celim kupom modnih dodatkov, `epov in podobne nepotrebne navlake. Vse doslej opisane jakne so namenjene zimski uporabi. Za toplej{e mesece ne bo ni~ narobe, ~e na dnu nahrbtnika vedno po~iva kak termovelur, najbolj{a re{itev pa so ultralahki puloverji s sinteti~nim polnilom (Patagonia Micropuff pullover, Berghaus Infinity Light). Ti tehtajo okoli 300 gramov, kar je pribli`no te`a termovelurja debeline 100, njihova izo- lativna vrednost pa je primerljiva z najdebele- j{imi velurji. Poleg tega najlonska tkanina {~iti pred vetrom in manj{imi padavinami. Isto~- asno to pomeni precej slabo dihanje, ampak saj jih tako in tako potrebujemo predvsem za takrat, ko mirujemo. Tudi v poletnem ~asu tak{no obla~ilo pove~a udobje, naredi bivak znosnej{i, v primeru vremenskega preobrata pa prihrani kak{no re{evalno akcijo. Analize re{evanj v gorah ka`ejo, da je zelo veliko problemov povezanih prav s tem, da gorniki v zagati pri sebi niso imeli ustreznih obla~il, ki bi jih obvarovala pred mrazom. Z razvojem lahkih in u~inkovitih termoobla~il ne bi smelo biti nobenega izgovora ve~. Prav tako kakor pri softshellih so tudi tukaj na voljo brezrokavniki tako s puhastim kot sinteti~nim polnilom. Brezrokavniki nam {e za manj{o te`o ogrejejo sredico telesa, omo- go~ajo pa tudi udobje pri uporabi v gibanju. Ponudba termoobla~il pri nas je skromna. Dasiravno imajo prakti~no vse v Sloveniji pri- sotne znamke v ponudbi tudi razli~na puhasta in sinteti~na termoobla~ila, jih uvozniki o~itno ne naro~ajo. Pomenljivo je, da sem edino sin- teti~no termojakno v Ljubljani odkril v Igluju 3-2006 46 3-2006 47 med vzorci za odprodajo. Po drugi strani mi je poslovodja v Promontani zaupal, da so imeli vzorec ultralahke puhovke MHW Phantom v prodaji, a nikakor ni {la v promet. Razumem sicer, da je to povezano s povpra{evanjem, po drugi strani pa tudi z izobra`evanjem in osve{~anjem kupcev. V slovenskih trgovinah sicer lahko najdete nekaj klasi~nih puhastih bund, a {e te ponavadi zgolj v mo{kih krojih. Precej bolj{a ponudba je v trgovinah takoj za italijansko mejo, {e ve~ja pa seveda v spletnih trgovinah. Za ekstremnej{e razmere so na voljo tudi hla~e tako s puhastim kot s sinteti~nim polnilom. Razli~ni pogledi Veliko informacij najdete na spletnih straneh proizvajalcev, precej bolj{e pa so razne neodvisne ocene in testi, ki nam odprejo o~i tudi v smeri, o katerih mogo~e sami nismo razmi{ljali ali si jih nismo hoteli priznati. Meni je osebno najbolj pri srcu zelo zanimiva stran britanskega alpinista Andya Kirkpatricka www.psychovertical.com. Na njej najdete veliko ~lankov in testiranj opreme, ki so `e v osnovi skregani z marketin{kimi obljubami proizvajalcev. Vse skupaj pa morate jemati z veliko mero osebne presoje in kriti~nosti. Pogledov na eno in isto stvar je zelo veliko. Vse- kakor ne gre zanemariti tudi vsega znanja, ki ga je v desetletjih nakopi~ila {portna industrija. Le redki izdelki so res slabi, ve~ina je dobrih, nekateri pa so odli~ni. Odli~nost naj bi se merila predvsem v tem, da izdelek uporabljate, ne da bi o njem razmi{ljali. ^e se v obstoje~ih obla~ilih dobro po~utite, ni nobene potrebe, da bi ga vrgli pro~. Dejstvo je, da so novi koncept ustvarili gorniki, ki so iskali poenostavitve in izbolj{ave v tistem, kar je pred nekaj leti pridigala industrija. Danes je industrija sicer res prevzela te ideje, `al pa jih je spet inter- pretirala po svoje (da ne re~em zakomplici- rala) in tako so na trgu mnogi res odli~ni kosi obla~il, ki, kot sem `e omenil, z osnovnim konceptom nimajo kaj dosti zveze. Res je, da obla~ila postajajo ~edalje la`ja, udobnej{a in uporabnej{a. Nekaterih stvari pa se ne da niti jih ni treba menjati ~ez no~. O~itno bo klasi~ni oran`nofluorescentni troslojni Mammutov vetrni komplet z velikimi napisi Extreme {e nekaj ~asa ostal na vrhu `elja mnogih gornikov. Sam sem recimo prav zadovoljen z masivnimi zimskimi vetrnimi hla~ami, na enodnevnih turah ne nosim rezervnih nogavic in perila, pri velurjih dajem prednost dihanju pred za{~ito, ob padavinah se rad zate~em v zavetje vetrovke, na rokavice iz kuhane volne se lahko zanesem tudi v najslab{ih razmerah, v milej{ih razmerah prisegam na tanek brezrokavnik iz V topli bundi je tudi nepri~akovana zimska no~ prijetnej{a in predvsem varnej{a. windstopperja, v zimskem ~asu pa brez majhne puhovke v nahrbtniku ne grem nikamor. Po drugi strani sem na za~etku zimske sezone, ko je prvi~ pritisnil mraz, na grebenu Karavank sre~al mo`aka v razvle~eni bom- ba`ni mikici v spremstvu golega psa. Mo` je bil kljub vetru in mrazu videti povsem zado- voljen, njegov pes pa je tudi zadovoljno mahal z repom. m µ A n` e ^ ok l