771 31 8n607007 primorski uTr*p ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER >•—'Grand* . Casino Portorož Obala 75a, Portorož - Slovenija Tel.: 05 676 0 373 (cija ne bo presegla načrtovanih 60,2 milijarde SIT. Najmanj bo od 15 r ^ Pridobilo Gostinsko podjetje Trojane (povprečno dnevno prodajo p >s°Č krofov po 200 SIT). DARS bo za Trojane zgradil cestni priključek. FK-Primorski utrip. Sodijo nekdanji piranski sodnici Koprsko državno tožilstvo očita nekdanji piranski sodnici Marjani Manfreda (sedaj odvetnica) daje na lanskem pravdanju med Marinom Poropatom in Rajkom Hrvatičem krivo pričala. Za krivo pričanje naj bi jo obdolžil Poropatov odvetnik Branko Gvozdič, tožilstvo pa je to očitno sprejelo. O ugotovitvah državnega tožilca je že aprila 2002 pod naslovom »Sam proti vsem« pisal tudi naš časopis, bil tožen in oproščen. Gre pa za to, da naj bi Marjana Manfreda sredi oktobra 1999 kot sodnica v Piranu ukazala zapisničarki naj iz spisa o pravdni zadevi med Poropatom in Hrvatičem, slednjega sedaj zastopa kot odvetnica, Manfredo pa odvetnica Monika Mavsar, iztrga določen dokument. Obravnava se nadaljuje. Srečnež v Luciji zadel Lotka! V 28.krogu igre loto sta si dva dobitnika razdelila dobitek Lotko v vrednosti kar 119 milijonov SIT. En listek je bil vplačan v Ljubljani drugi pa v Luciji. Srečnežu iz bližnje kavarne v Luciji bo Loterija Slovenije izplačala 59.952.775,00 SIT, zmanjšano za 15 % davek, ki bo nakazan lokalni skupnosti -Občini Piran. Čestitamo! Primorski utrip foto coloi laboratorij Obala 7 Bernardin 6320 Portorož k: +386 05 674 08 80 www.fotoquicklab.si E-mail: fefl®quicklqb®siol.net Za prenos fotografije s CD, diskete, Q \ Smart Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir c * __(O \ ■ m primorski u'Hp Turizem ne daje več toliko V Sloveniji do maja za odstotek manj skupnih prenočitev. V hrvaški Istri do junija 6 odstotkov manj, na območju celotne Hrvaške pa 6 odstotkov več skupnih prenočitev. Vse manj tudi nemških gostov. Uradni podatki o stanju v turizmu v Sloveniji prihajajo iz Statističnega urada RS z enomesečno zamudo, a so v primerjavi s podatki iz drugih priložnostnih turistično informativnih centrov najbolj zanesljivi. V Slovenijo je v petih meseci letos prišlo 5 odstotkov več tujcev, število prihodov domačih turistov je ostalo na enaki ravni tako, da je skupno število prihodov večje za 3 odstotke. V petih mesecih 2005 smo našteli 2.426.075 vseh turističnih prenočitev, kar je v primerjavi z petimi meseci 2004 za odstotek manj. Prenočitev domačih turistov je bilo za 2 odstotka manj, prenočitev tuj ih pa odstotek več. Razmerje med prenočitvami domačih in tujih turistov znaša v prvih petih mesecih 2005 55,58 : 44,42 v prid tujim turistom, kar pove, da domači turisti »varčujejo s prenočitvami«. Udeleženci kongresov, ki jih je tudi v Portorožu veliko, se ponavadi vračajo še isti dan domov in nimajo niti časa za nakupovanje. Dokaz temu je tudi znana povečini prazna trgovska ulica na Bemardinu, pa čeprav je v bližnjih hotelih na stotine gostov. V portoroških hotelih so za zdaj zadovoljni, povpraševanje po zunajpenzionski ponudbi pa je vse bolj skromno, kajti pozna se rahla gospodarska kriza v Evropi, zlasti tudi v Nemčiji. Gostinci veliko pričakujejo od julija in avgusta, pa tudi septembra. Prenočitev avstrijskih gostov je bili za 3 odstotke manj, prenočitev gostov iz sosednje Hrvaške je za 4 odstotke manj, italijanskih za 11 odstotkov več, gostov iz Ruske federacije 9 odstotkov več, Švicarjev za 12 odstotkov manj, Britancev za 28 odstotkov več, prenočitev nemških turistov pa konstantno pada. Do maja jih je bilo za 3 odstotke manj. V hrvaški Istri 6 odstotkov manj prenočitev V nasprotju z Istro pa so pri naši južni sosedi do junija zabeležili 6 odstotkov več turističnih prenočitev in to predvsem zaradi boljšega turističnega obiska v Dalmaciji in na otokih. Slovenci z več kot dvema milijonoma prenočitev med tujimi turisti zavzemajo drugo mesto (za Nemci). V hrvaški Istri kaže nekoliko slabše, saj so junija našteli 6 odstotkov manj turističnih prenočitev in to predvsem, zaradi slabšega obiska v avtokampih in zasebnih sobah, ker pač vreme ni bilo najboljše. Nova cesta od Kaldanije in Kaštela do Pulja, tako imenovani istrski Ipsylon, omogoča veliko hitrejše odvijanje prometa, saj ste lahko v 40 minutah v Pulju. Manjši zastoj nastane zaradi plačila cestnine (16 kun). Vsaj letos v Istri torej ne pričakujejo presežnih turističnih rezultatov, čeprav sta tako predsednik Turistične zveze Istre in direktor Brioni Riviera d.d. Veljko Ostojič ter predsednik Istarske županije Ivan Jakovčič, optimista. Turistični delavci so nam povedali, da ni več toliko izletov (nekoč znameniti Istratour), voženj po morju, slabo pa trži tudi zasebni sektor. So pa v Istri velike razlike od mesta do mesta. Na primer v Fažani pri Pulju beležijo precej manjši obisk. Na Brionih, na nasprotni strani (dobrih 15 minut vožnje z ladjo), pa javna ustanova Nacionalni park Brioni, ki premore pet hotelov z 280 sobami, »poka« od obiska. V petek, 8. julija 2005, ko smo obiskali ta prečudoviti otok, v Hotelu Neptun na Brionih ni bilo mogoče dobiti prazne postelje. V juliju (16. - 30. 7.) je treba plačati za prenočišče v dvoposteljni sobi (zajtrk in neomejeno število prevozov z ladjo do Fažane ter nazaj) 1030 kun + TT 7 kun. Dodatek za polpenzion znaša 85 kun.Že po jahtah, ki so tam zasidrane, se vidi, da si Brone lahko privoščijo bolj bogati turisti. Zanimivo je, da je država Hrvaška dovolila pozidavo obalnega dela Nacionalnega parka Brioni in s tem tudi večjo zasebno iniciativo v turizmu. Delež javnega sektorja: 67%, 33 % Istrska županija. Vpliv avtoceste Zagreb-Split na porast turističnega obiska še ni tako zaznaven, je pa treba priznati, da je naša južna soseda v zadnjih dveh treh letih veliko storila za promocijo turizma in še več na področju izgradnje cestne infrastrukture. Franc Krajnc Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva primorski u¥p Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov Ustanovitelj in izdajatelj: mmm® Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. ID DDV. SI59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 2.160,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. 52. GTZ Slovenije bo od 17. do 19. oktobra na Bemardinu 52. Gostinsko turistični zbor Slovenije, največja prireditev gostinsko turistične stroke z najdaljšo tradicijo v Sloveniji, bo letos v Hotelih Bernardin v Portorožu. Pričakujejo 450 tekmovalcev iz okoli 70 podjetij ter od 4500 do 5000 obiskovalcev. Prireditev, ki se bo odvijala tri dni od 17.10. do 19.10. 2005 v Hotelih Bernardin, j e strokovnega, tekmovalnega, razstavnega in družabnega značaja, namenjena zaposlenim v gostinstvu in turizmu, ki seje udeležijo kot tekmovalci in v svoji izbrani tekmovalni kategoriji pokažejo sotekmovalcem in obiskovalcem vso svojo strokovnost, inovativnost, izvirnost in s stanovskimi kolegi izmenjajo izkušnje. Poleg strokovnega pomena prireditve, ki predstavlja udeležencem izziv, pa prireditev omogoča družabna srečanja. Pomisleki, da bi prireditev spremenili v sejemsko obliko bi izgubila pridih žive stroke in družabnosti. Pričakujejo okoli 450 tekmovalcev, lani se je v 22 tekmovalnih panogah pomerilo 463 tekmovalcev 76 gostinskih podjetij iz cele Slovenije. Tudi kulinarična artistika Prireditev traja en teden in po izkušnjah v prvih dneh beležijo med 4500 do 5000 obiskovalcev. Med najatraktivnejše vsebine sodi razstava kulinarike, pogrinjkov in spremljajoča tekmovanja, ki potekajo v živo. Največ obiskovalcev pritegnejo najzahtevnejše vsebine med katere sodi ekipno tekmovanje v pripravi in postrežbi menija, ki z leti pridobiva na številu tekmovalce, kakor tudi na nivoju kvalitete pripravljenih in postreženih menijev, v kulinariki priprava razstavne plošče, priprava menija razstavljenega na servirnih krožnikih, v slaščičarstvu priprava restavracijskih slaščic, drobnega peciva in tortah različnih oblik za različne namene. V zadnjih dveh letih kulinariko bogatijo izdelki KULINARIČNE ARTISTKE iz sladkorja, testa, čokolade, zelenjave, kjerkuhaiji prikažejo svojo umetnost s vso svojo spretnostjo izdelave. Kulinarika prehaja iz osnovne gastronomske ponudbe v prave mojstrske izdelke filigranske dodelave izgleda. Obiskovalci bodo v živo spremljali še tekmovanje kuharjev v pripravi jedi po naročilu, pripravi rižote z morskimi sadeži v ponvi, tekmovanje barmanov, tekmovanje vinskih svetovalcev, tekmovanju natakarjev v pripravi jedi pred gosti - flambiranje Prireditev je osnovana tudi na pridobivanju mladih v gostinski stroki, ki se ga udeležujejo dijaki srednjih šol za gostinstvo in turizem. Pomerijo se tekmovanjih na področju kuharstva, strežbe, slaščičarstva in turizma. Malo manj opazna ali javnos dostopna so tekmovanja sobaric, ki se potegujejo za naj urejeno hotelsko sobo, hotelsK receptorji pa se pomerijo v znanju tujega jezika in posredovanju informacij prispelemu gostu v hotel. Vsa tekmovanja so mednarodno primerljivo usklajena z mednarodnimi merili in s° razpisana po pravilnikih www.gzs.si. pod linkom Združenje za turizem in gostinstvo- Slovenska kuharska ekipa v Basel V tekmovanjih je udeležena tudi Slovenska nacionalna kuharska ekipa, ki se udejstvuje mednarodnih tekmovanj in se nam bo letos predstavila s tekmovalni programom za IGEHO Basel 2005 v Švici. Eden zanimivejših delov prireditve j e prav gotovo tudi sprejem po svečani otvoritvi ki ga organizirajo gostinci, člani Obrtne Zbornice Slovenije. Z izredno pestro izvirno ponudbo slovenskih narodnih jedi obogatijo prireditev in vsako leto preseneti) z zanimivim izborom. V prihodnje se bodo strokovna tekmovanja organizirala v takšni obliki, ki nam ji^ narekujejo tudi trendi svetovne kulinarike. Seveda bi si kot organizatorji želeli v podpore s strani države ali pristojnega ministrstva, predvsem na podro J zagotavljanja finančnih sredstva. S tem bi lahko pripravili tudi boljše tekmova pogoje in zagotovili višje finančne nagrade, kot je praksa v tujini. . . Pri sami izvedbi vodje tekmovanj in člani ocenjevalnih komisij sodelujej^ volontersko. Pripadnost stroki, razumevanje delodajalcev nam omogoča, imamo prireditev s tako dolgo tradicijo in samo želimo si lahko, dajo bo ohranili tudi v bodoče. Srečko Koklič, ^ sekretar organizacijskega 0“£’ Gostinsko Turistični Na portoroški plaži že osmič dvignili modro zastavo Morje je čisto in primerno za kopanje Na osrednji portoroški plaži, s katero upravlja JP Okolja Piran, je bila v torek, 8. junija 2005, krajša slovesnost. Potem ko je Društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji letos že osmič po vrsti Okolju pod strogimi kriteriji podelilo priznanje za čisto in urejeno plažo, je županja Občine Piran Vojka Štular dvignila modro zastavo visoko na drog in ta bo tam plapolala do naslednjega leta, ko si jo je treba zopet priboriti. Goste je v imenu društva pozdravil Mitja Logar, v imenu Okolja pa član uprave in občinski svetnik SD Sebastjan Jeretič. Dviga modre zastave se je udeležila tudi Neva Furlan, dr. med. in spec. hig., vodja Oddelka za higieno in zdravstveno ekologijo pri Zavodu za zdravstveno varstvo Koper, kije na vprašanje Primorskega utripa glede izkazov vzetih vzorcev morske vode v Portoroškem zalivu (le v enem naj bi spomladi našli presežek bakterij) dala spodbudne ocene. Morje je sedaj čisto in primemo za kopanje. aHll §S M* ■4 m NOVO V FOTOLABORATORIJU OUICKLAB BERNARDIN Najsodobnejša tehnologija za izdelavo fotografij iz negativov, diapozitivov ter digitalnih medijev. Znani fotolaboratorij z Bernardina z večletno tradicijo in izkušnjami je posodobil svojo tehnologijo in s tem tudi razširil ponudbo. Z najnovejšo najsodobnejšo vrhunsko napravo za izdelavo fotografij MINILAB vam zagotavljamo kakovost in hitro izdelavo fotografij. Pri nas sledimo modernemu tehnološkemu razvoju in se prilagajamo vašim potrebam. Tako vam nudimo številne storitve: * Razvijanje fotografij na klasičen način iz negativa (barvnega ali črno belega); ' Fotografije iz digitalnih medijev (digitalni fotoaparat, kartice. CD...); ' Razvijanje fotografij iz diapozitivov z resolucijo 400 dpi (najboljša kakovost na svetu); ' Nudimo storitve fotografiranja na terenu (seminarji, kongresi, jubilejna in poslovna srečanja, mature, poroke, birme, obhajila, fotografiranje na domu); ' Fotografije za osebne dokumente; ' Skeniranje starih poškodovanih fotografij in retuširanje; ' Izdelava kopij fotografij ' Izdelava vizitk, voščilnic, koledarčkov; POSEBNA akcijm V ČASU PROMOCIJE NOVEGA LABORATORIJA. Iz digitalnega medija do 31. avgusta 2005, m Fotokopiranje. Primerjajte cene -najcenejše fotokopije -najcenejše fotografije -najhitrejša izdelava fotografij Odprli smo novo spletno stran www.fotoquicklab.si Fotografije lahko prinesete osebno ali jih pošljete po elektronski pošti. Vsa navodila za obdelavo in pošiljanje fotografij dobite na naši spletni strani. (Program je popolnoma brezplačen). 1(0% popust na redne cene! URNIK NON STOP od 8.00 do 12.00 ure Nedelje in prazniki od 10.00 do 18.00 ure. Telefon: 05/ 6740880 Telefaks: 05/6740878 www.fotonuicklab.si e-mail: fotoquicklab@siol.net FOTO OUICKLAB Tihomir Sumič s.p. Obala 7 d, Bernardin 6320 Portorož ■■ Stran 4 jJ4t. . '#■ primorski u¥p Julij 2005 Koprski Cimos je v Srebrenici odprl novo tovarno Srebrenica, 6. julij - Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Paddy Ashdovvn je 6. julija 2005 ob prisotnosti mag. Janeza Božiča, ministra za promet RS, ter številnih predstavnikov oblasti Republike Srpske in BiH odprl novo Cimosovo tovarno v Srebrenici. Gre za prvo tujo naložbo v proizvodne zmogljivosti v kraju, kjer se je pred desetimi leti zgodila najbrž naj večja tragedija vojne na Balkanu. ^ rw|' Otvoritve tovarne se je ob visokih gostih udeležilo tudi približno 400 prebivalcev Srebrenice. V Srebrenici, kjer bodo izdelovali sestavne dele motorjev, menjalnikov in karoserij, je na samem začetku dobilo zaposlitev 25 ljudi. Na srečanju z županom Srebrenice Abdurahimom Malkičem in predstavniki nevladnih organizacij je Franc Krašovec, predsednik uprave Cimosa povedal, da bo Cimos lahko zagotovil do 300 novih delovnih mest, seveda pa bo širitev zmogljivosti v Srebrenici odvisna od želje in pripravljenosti tamkajšnjih delavcev za učenje in napredek. Župan je ocenil, da gre za veliko pomoč Cimosa kraju in za ponujeno priložnost, ki je ne bi smeli zamuditi. »Nedvomno pa je Cimos prava vaba za druge tuje vlagatelje, ki bodo zdaj lažje vlagali v Srebrenico,« je povedal Malkič. Pred otvoritvijo tovarne v Srebrenici sta mag. Janez Božič, minister za promet, in Tadej Labernik, slovenski veleposlanik v BiH, ob prisotnosti Franca Krašovca in številnih zaposlenih Cimosove hčerinske družbe TMD Ai Gradačac, ki skrbi za strokovno podporo pri zagonu nove tovarne, položila venec v spominskem parku, v katerem bodo pokopali posmrtne ostanke skoraj 10.000 moških, ki jih je srbska vojska pomorila 11. julija leta 1995. Prav povezava preteklosti z današnjim dogodkom, ki odpira gospodarsko prihodnost Srebrenice in okolice, je bila rdeča nit pri vseh govornikih. Minister Božič, ki je poudaril, da gre pri Cimovem vlaganju v Srebrenico za še en dokaz, daje Slovenija pomemben partner BiH in da z vlaganji spodbuja in podpira razvoj srebreniškega žepa in celotne Bosne in Hercegovine.. Član predsedstva BiH Sulejman Tihič verjame, da bo Cimosova poteza pripeljala na svoje domove številne srebreniške pregnance, ki danes živijo povsod po Evropi. Paddy Ashown je v svojem nastopu poudaril, da bodo Čimosu najbrž sledili dmgi investitorji, saj nastopa čas, ko bo BiH dobivala vlogo obetavnega tržišča. V tovarno v Srebrenici, ki danes meri prek 1300 m2, je Cimos vložil nekaj več kot milijon evrov. V Srebrenici zdaj stoji sodoben in funkcionalen objekt, ki naj bi se v prihodnje razširil. Do konca leta naj bi se število zaposlenih s 25 povečalo na 120 do 150. Ferhat Mustafič, župan Gradačca, je pohvalil Cimosovo potezo in dejal, da so Koprčani v 53 dneh, kolikor je trajala gradnja tovarne, naredili več, kot politiki v desetih letih! Franc Krašovec, predsednik uprave Cimosa d.d.: »Menim, daje bolje vlagati v industrijske objekte, kot pa se odločati za donacije. Prepričan sem, da bo ta tovarna razvojno gibalo širše srebreniške regije in to bi bil resnično velik Cimosov dosežek!« Pred spomenikom žrtvam v BiH so položili venec. Cimos d.d. Služba za odnose z javnostmi Prejeli smo Dvojno ranjena čustva Tragično soočanje z dejstvi ob smrti najbližjih v občini, oziroma mestu Piran, me je privedlo k pisanju teh besed. Pred dnevi, ob izgubi očeta, sem kot vsi smrtniki hotel urediti vse zadeve za pokop, vendar nas je na pokopališču doletela še ena tragična novica; očeta ne moremo pokopati po svojih željah, če nima vnaprej določenega groba, saj na pokopališču ni več možen klasičen pokop, saj prostora za to ni več. Začenja se drugi del kalvarije, in sicer iskanje možnosti o pridobitvi prostora. Dejanje, v katero smo bili prisiljeni, je spet ranilo čustva dobrih ljudi, ki so nam dobrosrčno odstopili grob na pokopališču. Tako, da smo v nekaj dnevih imeli v naši družini več pogrebov in bolečin, kot bi to bilo sicer v normalnem kulturnem svetu, kjer poskrbijo tudi za pokojnike in jim privoščijo kos zemlje, v naši občini pa postaja na žalost tudi smrt privilegij posameznikov. Torej razgrnimo velikopotezne načrte, zgradimo golf igrišča, nova stanovanjska elitna naselja ipd. Za zadnje počivališče pa naj poskrbi vsak zase. Fabjo Bonača Izplačila odpravnin v Casinoju Računovodkinja je bila na dopustu Ko sije član uprave Casinoja Portorož, sicer finančni strokovnjak, Goran Bizjak kot nalogodajalec dal izplačati 19 milijonov tolarjev odpravnine je bila računovodkinja na dopustu, zato tudi ne more komentirati zadeve. Član uprave Goran Bizjak kot tudi predsednik uprave Rudi Brce sta že odšla iz podjetja in si pustila izplačati pogodbeno odpravnino. Nesmiselno je govoriti in pisati, da je Goran Bizjak zlorabil svoj položaj, preden se to dokaže na sodišču. Po statutih delniških družb so pogodbe, ki urejajo plačna razmerja, nagrade in odpravnine managerjem, tajne. Torej novinarji lahko le ugibamo in bolj ali manj javno izražamo svojo domišljijo. Večji je na slov tem bolje, bi rekli in tudi tako se krepi slovenska zavist, kako eni lahko, drugi pa ne. Drugo dejstvo je, daje nadzorni organ delniške družbe Casino Portorož, pa tudi če je podaljšana roka države, moral poznati vsebino pogodbe in se je kot vse kaže pozneje tudi dogovarjal z Goranom Bizjakom kako zadevo izpeljati, da ne bo enostranska (njegova) odpoved oziroma tudi če bo, kako naj bi mu pripadala tako visoka odpravnina. Težko je reči, da bi si človek, ki je delal na ministrstvu za finance, dopustil kazniv scenarij. Ne smemo namreč pozabiti, da sta gospoda Brce in Bizjak, ki sta nedvomno prišla v Casino Portorož kot »rešitelja« firme, imela za svoje delo tudi lepo plačo in da sta tudi precej znižala stare minuse podjetja. Govori se, da sta prejemala mesečno (bruto) okoli tri milijone plače. Verjetno bi prejela tudi nagrado, če bi podjetje poslovalo z dobičkom. Zagonetna Villa Marija V Casinoju bodo verjetno še kar nekaj časa razčiščevali nekatere velike nakupe in naložbe ter vneto iskali morebitne krivce. Glede prodaje Ville Marije, zanjo naj bi iztržili okoli milijardo tolarjev, je treba vedeti predvsem to, da se kupnina res knjiži kot prihodek, nikakor pa ne avtomatsko kot dobiček. Prav zato nevešče pisanje v medijih lahko zavaja bralce, namreč predvsem, če ne poznamo ocenjene nakupne in morebitne ocenjene prodajne vrednosti osnovnega sredstva.^ Šele razlika med nakupno in prodajno vrednostjo osnovnega sredstva (torej stavbe) je lahko dobiček ali izguba. Če predstavlja izgubo, pomeni zelo slabo gospodarjenje. Odprtost do medijev Če bi bila družba odprta do medijev (javnosti) novinarji ne bi večno ugibali kaj se pravzaprav dogaja za kulisamite državne firme. Sto milijonski tako imenovani bilančni minus je že nekaj, kar ne daje pozitivnega vtisa. Če ni dobicK ni dividend oziroma delitve in občine se lahko obrišejo pod nosom. Mediji smo poklicani, da jasno poročamo, vendar je včasih to zares težko. Tisti, ki poznajo informacije, pa ms° pooblaščeni, ne želijo objave njihovega imena! Tajne managerske pogodbe Navadni smrtniki moramo pač vedeti, da so managerske pogodbe o plačah in nagradah ponekod naj strožja tajn0^-poslovna skrivnost, ki jo je težko javno razkrivati. Teh pogodb tudi (razen sodnikov) nikoli ne bomo mogli Vide ; Člani nadzornih odborov (ponavadi so to lastniki) pa jih zagotovo poznajo, a so kljub vsem mogočim svinjarijam-se zadnje čase dogajajo v naši družbi, zavezani k molčečnosti. In že se postavlja vprašanje, ali so nadzorniki san zato, da vlečejo sejnine in ali se sploh razumejo v poslovanje tako zapletene družbe kot je Casino in samo step potrjujejo predloge uprave? Casino potrebuje dolgoročnega vodjo! Tako imenovani »začasni rešitelji«, ki prihajajo v Casino Portorož, pač glede na to katera stranka je trenutno n? oblasti, ne morejo rešiti firme, kajti že čistilka potrebuje precej časa, da spozna vse vogale. Igralnica mora imen močne stebre: sposobno upravo, ustrezen nadzorni organ in dober marketing. Slednjega ima. Potrebuje torej naj n1 “C kar je ekonomista in tistega, ki se razume na igre (ne politične), predvsem pa mir v podjetju, da bi lahko dela' ustvarjali. Paradoks nad paradoksi Paradoks je, da ima Casino Portorož zaposlenega diplomiranega pravnika (bivši direktor Davčne uprave Koper); ^ pa kot kaže ni pooblaščen za nič takega, kar se tiče navedenih pogodb in ga o tem vodstvo niti ne seznanja. (-a!’ ^ Portorož ima tudi zunanjo odvetnico (Monika Mavsar), ki verjetno odlično služi, očitno pa tudi ona ni pristojna uravnavanje ali opozarjanje na »interne« grehe in odstopanja od pravil igre. Ostaja torej le nadzorni organ (Nadz odbor družbe) in lahko se vprašamo, ali člani sploh še obvladujejo zadeve? Osebna poteza Gorana Bizjaka? Goran Bizjak sije torej dal izplačati odpravnino. Zanimivo je javno ugotavljanje predsednika nadzornega °®a^je Casinoju (kije res bil komaj imenovan), ali je bila poteza Gorana Bizjaka etična, neetična ali celo kaznivo dej ■ vredno ovadbe. Kot predsednik NO bi si lahko, preden daje izjave za javnost, pogledal pogodbo in se dal infotm o kasnejših dogovorih, ki so Bizjaku, kot seveda tudi nalogodajalcu, omogočili tako (elektronsko) nakazilo. Igralnica je zgradila polovico Portoroža Igralnica Portorož je pod vodstvom prvega direktorja Antona Spinellija, takrat v bistveno drugačnih (socialisti^ . časih, predstavljala temelj in pobudnik razvoja turizma v Portorožu, saj je financirala ali sofinancirala s celotno turistično infrastrukturo. To je le prijetna zgodovina, ki jo poznajo najstarejši Portorožani. .jnjl<3 Morda bosta začasna upravitelja, predsednik uprave Marino Mohorčič, kije eden izmed 14 kandidatov za prea fl0 uprave, in Željko Ugrin, le uspela spraviti to državno firmo na prave tire? Sicer pa naj bi bilo glede uprave vs že čez pol leta, odvisno pač od tega kako se bo utrdila vlada stranka SDS na Obali. Franc &P6 primorski ufr'p Otroci žrtve nesporazumov in ločitvenih postopkov staršev Za več kot 5 milijard neplačanih preživnin! Matere samohranilke so pri iskanju svojih pravic glede zahtevkov do partnerja - preživninskega zavezanca, ki bi moral plačevati preživnino za skupaj spočetega otroka, velikokrat neuspešne. Preživnino prek Jamstvenega in preživninskega sklada trenutno prejema 3.500 otrok, veliko število pa je takih, ki je iz različnih vzrokov ne bodo nikoli prejeli, nekateri pa niti ne bodo izvedeli kdo je njihov oče. 2 okrogle mize o problematiki neplačevanja preživnin v Kopru. FOTO: FK-Primorski utrip. V Kopru naj bi bilo tudi nekaj Primerov, ko matere nimajo niti naslova svojega bivšega partnerja in °četa otroka, za katerega bi moral Plačevati preživnino, ker so med vojno Preprosto izginili v južne republike bivše Jugoslavije. O dolžnosti Preživljanja otrok in višini preživnine od 1. maja 2004 odločajo sodišča, ne več centri za socialno skrbstvo, kljub temu pa se stvari pomikajo po Polževo, ker ne deluje celovit sistem 'zterjave. Posamezne zadeva se 2ačnejo z vložitvijo zahtevka Pooblaščenca ali upravičenca, pravica bo preživnine ugasne z dopolnjenimi 1° leti, v Kopru pa je bila podana Pobuda, da bi prenehala šele s 24 letom starosti upravičenca. V različnih uržavah je to vprašanje urejeno različno strogo do zavezancev. V ZD, Ha primer, ima zavezanec, ki ne plača Preživnine za svojega otroka, ne more nobiti različnih dokumentov, menda eelo vozniškega dovoljenja ne. V ?l°veniji pa se lahko vsakdo, kljub izvršbi, junaško sprehaja, prepiše Nepremičnine na tretjega in se norčuje z sodnih organov. Le kje so in kaj delajo rubeži? ^ Sloveniji razpade v$ak tretji zakon ^ Sloveniji razpade že vsak tretji akon. Številke o neplačanih preživninah so se v zadnjih letih P°vzpele v milijarde, število otrok, za . atere očetje ne plačujejo preživnine Se temu na vse načine, kljub sodni . l°čbi, uspešno izogibajo, sega v is°če i “kopru nismo mogli dobiti podatka hko je otrok, za katere starš ne s,Neuje preživnine se rodi pred ; enitvijo zakonske zveze in koliko Zv^ih’ ki so žrtve razpada zakonske vp.erjave preživnin se na sodiščih ž ec®j° tudi po več let! Je kaj narobe Našim sodnim sistemom? Je kriva Pro^3’ k’ ne najde izvirne rešitve? O pr Nleir>u neplačevanja preživnin in 0jr bi°gu rešitev je tekla beseda na ^ r°8H mizi v Pretorski palači v o Pru M. junija 2005, ki jo je & niziral Odbor za politiko enakih O^Nosti LDS Koper (Breda Krašna). °8l° mizo je vodila Zdenka pra ar> nekdanja ministrica za Za n °,s°bje in podpredsednica Odbora v r^ Pliko enakih možnosti pri LDS, lVja, Pfavi pa so sodelovale Liljana prJ. ar> direktorica Jamstvenega in lvninskega sklada RS, Boža Plut, predsednica Društva Ostržek, Vlasta Nussdorfer, predsednica Društva državnih tožilcev in Sonja Dolinar, odvetnica. Preživnina je otrokova pravica Preživnina je otrokova pravica in se mu določi s pravnomočno sodbo, začasno odredbo oziroma dogovorom pri centru za socialno delo. V skladu z Zakonom o javnem preživninskem skladu Republike Slovenije področje ureja Preživninski sklad Republike Slovenije. Da preživninski zavezanec ne plačuje preživnine se šteje, če je ni plačal zaporedoma tri mesece oziroma, če jo plačuje neredno. Za neredno plačevanje gre, če v zadnjih 12 mesecih preživninski zavezanec skupno dolguje vsaj tri mesece. Pravico do nadomestila preživnine ima otrok, ki je državljan Republike Slovenije in ima v njej stalno prebivališče, pod določenimi pogoji pa tudi tujec. Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja do dopolnjenega 15. leta starosti, oziroma 18. leta starosti otroka, če ni v delovnem razmerju. O dolžnosti preživljanja otrok in višini preživnine od 1. maja 2004 odločajo sodišča, bodisi na podlagi tožbe ali sporazuma o preživnini. O preživnini odloča sodišča, stranke pa lahko o preživnini tudi sklenejo sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Očetje izginili na jug Z našo zakonodajo navidezno izgleda vse lepo in prav, a realnost je največkrat povsem drugačna. Zgodbe so strašljive, žalostne. Nekateri otroci nimajo niti za kruh. Običajno postanejo nedolžne žrtve razpada zakonskih zvez (vsak tretji zakon v Sloveniji naj bi razpadel), prepirov in groženj za štirimi stenami, medsebojnih obtožb, ki so končajo na sodišču, pa tudi na socialnem skrbstvu. Kdo so ti ljudje, ki nočejo niti slišati za svojega otroka in kakšna je njihova človeška morala? V Kopru naj bi bilo tudi nekaj primerov, ko so očetje iz južnih republik BIH, Srbije in Cme Gore po razpadu Jugoslavije preprosto izginili in zapustili svoje otroke in njihove matere usodi. Vprašljiva je etika in njihova morala, zato bi temu primerno morali biti stroga tudi zakonodaja ter meddržavni sporazumi. Nobenih izgovorov, zavlačevanj, pač pa nepreklicna izvršba in rubež, smo slišali na okrogli mizi. Pri tem bi se morala zganiti tudi država in prek Preživninskega sklada materam samohranilkam takoj zagotoviti sredstva za preživetje in jih nato izterjati od preživninskega zavezanca, ne pa čakati na vse mogoče pritožbe in izmikanja, kar lahko traja leta in leta. Problemi se običajno začnejo že zaradi nepopolnih vlog oziroma zahtevkov zakonitih zastopnikov otrok, ker niso na primer priložena vsa dokazila in segajo v absurde, ko nespornemu očetu, ki se izogiba plačilu preživnine, pomaga celo kakšen spretni odvetnik. Mati samohranilka pa brez sodne odločbe, da to res tudi je, ne more do drugih socialno-varstvenih olajšav in krog je sklenjen. Predstavnica Centra za socialno delo v Kopru je povedala, da nekatere matere, katerih očetje otrok, zavezanci za plačilo preživnin, živijo na Hrvaškem ali v BiH, nimajo niti denarja za plačilo odvetnika, niti naslova očeta. Kako naj potem dobijo dokument, da so samohranilke, na podlagi katerega bi lahko uveljavljale druge socialno-varstvene pravice, se je vprašala. Povedala je tudi, da veliko zavezancev za plačilo preživnine dela na črno v Italiji, formalno pa so prijavljeni na zavodu za socialno varstvo. Skromna izterjava in relativno nizka preživnina Očetje dolgujejo materam za preživnine več kot 5 milijard tolarjev V letu 2004 je Preživninski sklad RS, ki deluje že od leta 1991, izplačal nadomestilo preživnine 3.576 otrokom v skupni višini 558,34 milijona tolarjev. Skozi »proceduro« sklada je šlo že preko 5.500 otrok. Pri tem j e potrebno poudariti problem neplačevanja v sklad zavezancev. Tega leta je namreč sklad prejel vračilo v znesku le 80,1 milijona tolarjev, kar je 15% vseh izplačil upravičencem. Zahtevke v 95% vložijo mame kot skrbnice. Zavezanci, teh je 200, polagajo sredstva na transakcijski račun sklada, 200 je takih, ki preživnine plačujejo občasno. Le 27 primerov je, ko zavezanci plačajo takoj. Problem je dolgotrajnost postopkov, je povedala Liljana Madjar. Od 2.870 predlogov postopkov, začetih od leta 2000, je polnopravno rešenih komaj le 183! Po podatkih, ki smo jih slišali, gre v zadnjih dveh letih za okoli 6000 neizterjanih preživnin v skupnem znesku 5,276 milijarde tolarjev. Višina nadomestila preživnine je odvisna od starosti otroka in znaša za otroka do 6. leta starosti 14.167,00 Sit, za otroka od 6. do 14. leta starosti 15.583,00 SIT, za otroka od 14. do 18. leta starosti 18.416,00 SIT. V 1/3 primerov je znesek preživnine določen celo nižje. Najvišja preživnina je znašala 244.000,00 SIT. Pri dogovarjanju o preživninah med partnerji so bili kar uspešni tudi Centri za socialno delo, saj so od 51.832 preživnin tam dogovorili kar 28.066 preživnin, vendar to še zdaleč ne pomeni, da je denar tudi prispel do upravičenca. Centri, ki nimajo izvršilne moči, so v primerjavi s sodišči dosegli tudi najnižjo povprečno preživnino. Niso vedno le očetje tisti, ki so dolžni plačevati preživnino. V strukturi 51.832 preživnin je tudi 1.766 takih, ki so jih prejeli očetje upravičenca. Vlasta Nussdorfer Tožilci in sodniki so kot gasilci. V naši družbi bi morali obsoditi vse, ki ne plačujejo preživnine. O zgodovini neplačevanja obveznosti in prekrškov je govorila predsednica Društva državnih tožilcev Vlasta Nussdorfer, ki je med drugim povedala, da so tožilci in sodniki v teh primerih le nekakšni gasilci, kajti obdolženci najdejo sto različnih možnosti za pritožbe. Najbolj tragično pa je, daje žrtev spora med staršema otrok. Možen je tudi odložen pregon za tistega, ki seje pripravljen ravnati po tožilčevih navodilih. Mnogi se niti ne odzovejo na vabila. Od lanskega leta dalje je tudi neplačevanje preživnine kaznivo dejanje. Veliko jih zboli, ko morajo na sodišče, vse sodne odločbe pa zastarajo v roku 10 let. Probleme neplačevanja preživnin rešujejo navadna in ne družinska sodišča. Slednja so namreč pristojna za reševanje razvez, je povedala Vlasta Nussdorfer.. Zdenka Cerar Preživnine bi morali dodeljevati avtomatično! Če država ni sposobna urediti izvrševanja sodnih sklepov glede preživnin, naj plača sama. Sicer pa bi postopki morali biti krajši. Preživnino bi morali določiti takoj, začasno, zoper katero ne bi bila dopustna pritožba. Pobude za rešitev problema ustanovitev družinskih sodišč s specializiranimi sodniki in porotniki; ustanovitev izvršilnega oddelka pri sodiščih za preživnine -z usposobljenimi izvršitelji; spremembe zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Preživnina se določi avtomatično - v skladu s premoženjskim razredom. Odločba je neposredno izvršljiva, pritožba pa ne zadrži njene izvršitve. prevalitev bremena dokazovanja okoliščin (stroški) na zavezanca, kajti sedaj bremenijo upravičenca; Preživninskemu skladu dati pooblastilo za izvršbo zoper svoje dolžnike. problematiko neplačevanja preživnin izpostaviti in sprožiti javno ozaveščevalno kampanjo ter bolj vključiti civilno družbo. _______________Stran 5 Življenjski jubilej in pregledna razstava del Maria L. Vilharja V galeriji Hermana Pečariča v Piranu se je v četrtek, 7. julija 2005, zbralo veliko obiskovalcev, ki so si ogledali razstavo našega znanega slikaija in kiparja Maria L. Vilharja ter mu čestitali za njegov osemdeseti rojstni dan in 109. razstavo njegovih del. Slikarski opus Vilharja je izjemno širok in pester. V Piranu je prvič razstavljal leta 1963 slike iz cikla Danski motivi. Njegovo slikarsko in kiparsko umetniško pot je opisala umetnostna zgodovinarka Polona Škodič. Na tokratni jubilejni predstavitvi so mu v Piranu zaželeli še mnogo zdravih in uspešnih let danski veleposlanik v RS Lars Moller, ravnatelj Piranskih Galerij Anton Biloslav in županja Občine Piran Vojka Štular, ki mu je podelila tudi občinsko priznanje. FOTO: Miha Črnič. Prejeli smo Prispevek v zvezi s javno obravnavo za novo hitro cesto Pred nekaj dnevi j e bil na zbom občanov KS Lucija in javni obravnavi v Portorožu predstavljen državni Lokacijski načrt za hitro cesto do Lucije s povezovalno cesto do Pirana. Prevladovale so razprave občanov oziroma krajanov, ki so trdili, daje treba zavrniti celoten predstavljeni državni Lokacijski načrt in da nove hitre ceste sploh ne potrebujemo češ, daje možno povsem ustrezno rekonsruirati obstoječo cesto skozi Strunjanski drevored in Valeto. Ni me presenetilo, da so to trdili ljudje, ki bi jim predvidena cesta močno poslabšala sedanje bivalne pogoje ter sedanje možnosti kmetovanja na kvalitetnih površinah. Popolnoma logično in pravilno je, da oni branijo svoje legitimne interese! Močno me pa je presenetilo in prizadelo dejstvo, da razen parih izjem, med katere sem sodil tudi sam, praktično ni bilo razpravljalcev, ki bi zagovarjali potrebo po novi cesti, ki bi za našo občino pomenila nujen predpogoj za realizacijo začrtanih razvojnih načrtov turističnega gospodarstva, razvoja obrti, trgovske mreže ter za zagotavljanje izboljšanja kvalitete življenja večine občanov. Dovolite mi, da ob tem povem zakaj -kljub temu, da izhajam iz vrst Zelenih -ali morda prav zato - zagovarjam izgradnjo nove hitre ceste: Tudi sam sicer menim, da hitre cesta do Lucije nikakor ne sme biti namenjena tranzitu za vozila namenjena na Hrvaško, da bi za nekaj let zadostovala le dvopasovnica in da večjega dela povezovalne ceste za Piran res-vsaj za sedaj-ne potrebujemo. Tudi sam podpiram prizadevanja krajanov, da s skupnimi močmi iščemo varianto trase, ki bi prizadela čim manjše število ljudi in da tisti, ki bi resnično bili prizadeti, dobijo ustrezno nadomestilo ali odškodnino. Menim pa tudi da bi nova cesta pomenila pomemben prihranek časa za vse, ki se iz naše občine vozijo v Koper ali v notranjost Slovenije s tem, da bi bila na relaciji Lucija-Izola pomembno - vsaj za trikrat - zmanjšana poraba goriva s posledičnim bistvenim zmanjšanjem onesnaževanja z izpušnimi plini. Nova cesta bi pomenila tudi bistveno izboljšanje prometne varnosti in težko pričakovano izboljšanje bivalnih pogojev za par tisoč prebivalcev, ki živijo ob trasi odseka sedanje regionalne ceste Belveder-Lucija, še posebej prebivalcev večine lucijskih blokov, ki že vrsto let brez vsake zaščite prenašajo smrad in hrup ter dejstvo, da imajo za prehod iz severnega dela Lucije do južnega dela istega kraja in obratno na voljo le podvoz z dvema manj kot meter širokima pločnikoma in provizorično leseno brv. Izgradnja nove ceste bi namreč omogočila odstranitev dela stare ceste od podvoza do novega semaforiziranega križišča in funkcionalno povezavo sedaj ločenih delov naselja. Ugo Fonda, XXX. Divizje, Lucija Stran 6 primorski uTr'p Iz naftnega še politični madež Po onesnaženju koprskega pristanišča in okolice izredna seja občinskega sveta, dolgi dopisi in ugotavljanje krivca. Izlitje 5 do 10 ton domnevno mazuta, domnevno iz ladje Blue Moon One v noči med 16. in 17. junijem 2005 v koprskem pristanišču je okoljska nesreča, ki je opozorila na veliko nepripravljenost, nedorečenost kdo je za kaj pooblaščen in odgovoren, kdo je dolžan ukrepati, kje so njegove meje, predvsem pa tudi na izjemno pomanjkljivo opremljenost dejavnikov, saj primernih naprav sploh nimamo! Luka Koper j e zato morala najeti izvajalca v Trstu, kar bo tudi veliko stalo. Pravijo okrog milijon evrov! 27. junija 2005 je bila v Kopru sklicana izredna seja Mestnega občinskga sveta, na kateri so predstavniki različnih strank merili tudi svoje politične moči tako, da seje naftna polucija, kot je dejal neodvisni svetnik Marko Brecelj, na trenutke spremijnala v politično. Vsakdo, ki seje čutil prizadetega, je našteval svoje argumente. Pomočnik generalnega direktorja Luke Koper Vitomir Mavrič je naštel vrsto argumentov in pravnih navedb predvsem glede obveznosti za ukrepanje. Povedal je, daje Luka Koper v tem primeru storila celo vek kot je njena dolžnost in vrgel žogico državi. Dejstvo pa je, da so vsi »merodajni« ukrepali šele nekaj ur po izlitju okolju nevarne snovi, ko so madeži že pljusknili na plažo marine. Luka Koper seje že 15.4.2004 odzvala na zaskrbljujoče takratno stanje SVOM (Služba za varstvo obalnega moija) in dostavila Ministrstvu za okolje predlog njene organiziranosti ter nabavo novega plovila za čiščenje moija in ureditev logistične podpore v pristanišču za »novi SVOM«. Morda malokdo ve, da stari čoln za čiščenje neželenih premetov s površine morja (ne nafte, ker za to ni usposobljen!), ki nekje pokvarjen sameva, potrebuje na primer od Kopra do Pirana cele štiri ure! Doslej se ni nič spremenilo in sam Bog nas lahko o varuj e hujše pomorske nesreče v našem zalivu - in adijo turizem. Tudi najhujši nasprotniki so morali pohvaliti župana Borisa Popoviče, kije poleg Luke Koper prvi, pa čeprav tudi pozno. Predlagal je, naj država pooblasti ali da koncesijo za varovanje morja pred onesnaženjem domačemu javnemu podjetju, najbolje Gasilski brigadi Koper. Kaj pa država kot lastnica morja? Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je glavnemu direktorju Luke Koper d.d. odpisal z obširnim pismom. Bruno Korelič Po 22 letih vodenja je nepreklicno odstopil Moram reči, da me je telefaks, ki smo ga prejeli v naše uredništvo 11. junija 2005, s katerim nam j e služba za odnose z javnostmi sporočila, da glavni direktor delniške družbe Luka Koper Bruno Korelič po 22 letih uspešnega vodenja podjetja, ki je v večinski lasti države, nepreklicno odstopa in se nam zahvaljuje za sodelovanje, močno presenetila. Res je, da Korelič počasi odhaja v pokoj, vendar bi lahko vsaj do konca mandata 2006 še opravljal to pomembno nalogo. Kakšne so torej razmere v Luki Koper? Finančno odlične, njegovo mesto pa si menda srčno želijo podaniki vodilne politične opcije. Bomo videli, so rekli slepi, gluhi pa, bomo slišali. Urednik Primorskega utripa je bil edini pogumni novinar, ki je na tiskovni konferenci v času zasedanja vlade na Obali v Pretorski palači premiera Janeza Janšo pred vsemi vprašal, ali res pripravlja vlada rušitev Koreliča? Odgovor Janše: Ne, nikoli! Res, da ne reven, a bogat z izkušnjami, se Korelič, kije bil sinonim uspešnosti Luke Koper, umika. Lov je odprt! S pristaniščem bo treba živeti! Naredite si iz stanovanja dom Na območju Nove Košte pri gasilskem domu v Sečovljah že raste stanovanjska soseska (v prvi fazi) z 22 nepridobitnimi stanovanji, v izolskih Livadah pa so 11. julija 2005 svečano predali varčevalcem stanovanjske varčevalne sheme 30 stanovanj. Temeljni kamen za novo sosesko na Kosti v Sečovljah so položili 15. junija 2005 Jože Novak, predsednik uprave Stanovanjskega sklada, županja Občine Piran Vojka Štular in predsednik uprave JP Okolje Piran Darij Barrile. »Človek brez doma ne more biti srečen«, je tik pred položitvijo temeljnega kamna dejala županja Vojka Štular, Jože Novak pa je tako v Sečovljah kot tudi v Izoli izrazil zadovoljstvo glede sodelovanja z lokalnimi skupnostmi v cilju pridobivanja čimveč stanovanj, v katera se lahko vselijo tudi manj premožni ljudje. V občini Piran so se odločili za sodelovanje s Stanovanjskim skladom RS, ki bo zagotovil denar za devet neprofitnih stanovanj. Bodoče stanovalce (varčevalce) bodo izbrali na podlagi razpisa. Če ne bi Občina subvencionirala najemnine bi najemnina za dvosobno stanovanje veljala mesečno med 50 in 60 tisočaki, kar bi bilo absolutno predrago za revne družine, in v nasprotju z deklaracijo o skrbi za graditev poceni stanovanj. Poleg tega pa ta stanovanja naj ne bi bila na prodaj. V Novi Kosti naj bi v doglednem času zgradili štiri stolpiče s 100 stanovanji. Za naložbo, ki bo veljala okoli 500 milijonov SIT, bo skrbelo piransko podjetje OKOLJE. Gradnjo so zaupali velenjskemu podjetju Vegrad. Izvajalci so slab mesec od položitvf temeljnega kamna že zgradili prvo etažo prvega stolpiča v katerem bo 22 stanovanj. FOTO: Primorski utrip. Župan mestne občine Koper in glavni direktor Luke Koper d.d. sta že nekaj časa na »isti liniji« glede bodočega razvoja koprskega pristanišča. Nova »ljubezen«, ki se je v zadnjem času razvila med Mestno občino Koper in Luko Koper pa kot kaže ne bo zastonj. Za izgradnjo III. (kontejnerskega) terminala potrebuje Luka Koper, ki je v večinski državni lasti, od Mestne občine Koper stavbno pravico, od Ministrstva za okolje in prostor pa vodno pravico. »O ceni stavbne pravice se še nismo začeli niti pogovarjati«, nam je na vprašanje koliko bo treba plačati, povedal glavni direktor Luke Koper Bruno Korelič. Župan Popovič govori o znesku, ki naj bi bil sicer nižji od milijarde tolarjev in navaja tudi stroške v zvezi s tamkajšnjimi športnimi tereni ob pristanišču. Ali bo res potrebno počasno zmanjševanje obsega dela na II. visoko rentabilnem pomolu za razsute tovore? Delavnice »Živeti s pristaniščem« naj bi zbližale tudi okoliške prebivalce z Luko Koper Na novinarski konferenci v prostorih Mestne občine Koper, 5. julija 2005, ki so seje udeležili tudi Darko Grad, podžupan Mestne občine Koper in župan Boris Popovič ter glavni direktor Luke Koper Bruno Korelič, je Vida Ogorelec Wagner predstavila prvo fazo procesa lokalnega partnerstva za uresničevanje vizije »Živeti s pristaniščem«, katerega pobudnici (in plačnici) sta bili Mestna občina Koper in Luka Koper d.d. Pobuda je naletela na ugoden odmev in verjeti je, da bodo srečanja s krajani v okviru delavnic prispevala k odpravljanju zakoreninjenega nezaupanja do pristanišča, kije, kot je povedal Bruno Korelič, veliko več kot Luka Koper. Nekateri namreč še vedno ne ločijo termina pristanišče in Luka Koper. Vsebino in zaključke osmih delavnic »prve faze procesa« je predstavila Vida Ogorelec Wagner iz podjetja Modra d.o.o. Različni pogledi na razvoj Luka Koper se v zadnjem času sooča z zelo različnimi pogledi na njen bodoči razvoj. Razprave o tretjem pomolu in hkrati pomanjkanje neposrednih odnosov z lokalnimi skupnostmi so Luko Koper in Mestno občino Koper vzpodbudili, da sta dali pobudo za proces izgradnje lokalnega partnerstva z interesnimi skupinami in lokalnimi skupnostmi. Za cilj so si zadali vzpostavljanje višje ravni dialoga, so vplivanje na razvojne načrte Luke Koper in višjo kakovost bivanja v lokalnem okolju. Kako od problemov do rešitev in kako zbližati okoliško prebivalstvo z Luko Koper, zlasti Ankarančane, ki se pritožujejo nad hrupom, onesnaženjem njihovega okolja in prahom, ki prihaja z vetrom z II. terminala, pa je drugo vprašanje. Največji krivec za onesnaženja so komunalne odpadne vode iz čistilne naprave Koper Pregled stanja morskega okolja in ocena vplivov Luke Koper na okolje, biološke raziskave mikrofavne in algne flore so pokazale rezmeroma dobro situacijo na severni obali zaliva na Debelem rtiču ter na območju od Žusteme proti Izoli in v osrednjem delu zaliva. Zelo prizadet je ekosistem v notranjem delu Koprskega zaliva (ob izlivu Badaševice proti mestu Koper). Splošna ocena je, da so ključni onesnaževalec koprskega zaliva komunalne odpadne vode iz čistilne naprave Koper. Svojstven problem so kajpak meritve emisij prašnih delcev z mobilno postajo ARSO, zato je nastal tudi predlog za dve lokaciji mobilne merilne postaje ARSO na Rožniku in na Ivančni cesti pod Cerkvijo v Ankaranu. To potrjuje domnevo, da meritve niso vselej točne, zanesljive, ali ne pokažejo prave slike onesnaženja s prašnimi delci. Dr. Metod Mezek iz Ankarana nam j e pred časom pokazal fotografije njegovega bazena pred hišo, ki jasno pokažejo kaj vse seje nabralo na vodi. V bistvu ne gre za nekakšne znanstvene delavnice, kljub temu pa so se udeleženci dokopali do nekaterih splošno znanih ugotovitev; odsotnosti nekaterih ključnih sogovornikov (KS Ankaran, civilne družbe Ankarana), odsotnost povabljenih in prijavljenih, bojazen pred nemočjo rezultatov, bojazni, da ne bo prišlo do konkretnih rešitev. S pristaniščem bo treba živeti! Boris Popovič: »Sem za dialog in napredek v vseh smereh« Kaj bi bilo treba postoriti, da okoliški prebivalci, zlasti z ankaranske strani, ne bi sovražno gledali na Luko Koper? Bi bilo treba postopoma ukiniti II. terminal za razsute tovore prek katerega Luka Koper ustvari polovico prometa in kjer je zaposlenih več kot polovica njenih delavcev? Župan Boris Popovič: » Sem za dialog in napredek v vseh smereh, nisem pa za trmasto vztrajanje -apriorij proti III. pomolu. Ne poznam nobene panoge, ki ne bi bila moteča in res, treba bo videti kaj bi ti ljudje radi, kaj bo prinesel III. pomol - in ali bi tam raje imeli tam turizem, hotele. Tudi turizem j e moteč. Kaj moti krajane? Inicitivni odbor proti gradnji III. pomola (iz Ankarana, op. p.) v tem pogledu dela veliko škodo. S pristaniščem bo pač treba živeti«. V Izoli so predali kupcem 30 stanovanj 1 9 ‘9 ■flgr V Z lij Stanovanjski sklad RS, javni sklad je 11. julija 2005 dopoldne slavnostno odprl novozgrajeni stanovanjski stolpič s 30 stanovanji v ulici Zvonimira Miloša 25 v Livadah. Projekt je nastal v sodelovanju z Občino Izola in je primer zglednega sodelovanja na področju pridobivanja tržnih stanovanj. Sklad tu nastopa kot samostojni investitor, od nakupa zemljišča do predaje objekta in stanovanj kupcem, ki so varčevali v okviru varčevalne sheme. v Slavnostni govornik je bil mag. Marko Starman, državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor, o sodelovanju med Občino Izolo in Sklad pa sta spregovorila županja Breda Pečan in predsednik uprave JaV.n jz Stanovanjskega sklada Jože Novak, ki je dejal, da si lahko vsako _ stanovanja naredi dom. Vrednost investicije v Izoli znaša 600 nnhjo . SIT. Izvajalec del j e bilo podjetje Makro 5 iz Kopra. Projektant: OFIS arhhe d.o.o. Ljubljana, avtorja Rok Oman in Špela Videčnik. Svečana predaja ključev stano Izoli FOTO: FK-Primorski utrip- Kemiplas Dekani Namesto selitve proizvodnje prestrukturiranje dejavnosti? V začetku junija je bil imenovan strokovni svet, ki naj bi preučil možno^,^ selitev lokacije podjetja Kemiplas (bivši Iplas) iz Dekanov in tin ^ posledice selitve tovrstne očitno okolju škodljive proizvodnje anhidnu j kisline. Na prvem sestanku so predstavniki podjetja predlagali, da bi strrjranja svet namesto selitve proizvodnje raje preučil možnosti prestruktu e dejavnosti na obstoječi lokaciji, s čimer so se strinjali predstavniki občine Koper in Civilne iniciative za čisto okolje. Tamkajšnji krajani torej po dolgem času pričakujejo okolju bolj prijazno dejavnost. Knjiga Piranske oljke Strokovni dosežek Oljkarsko društvo Štorta Piran je ob stoletnici nastanka rokopisa Carla Huguesa z naslovom Oljkarstvo v Istri ali Elaiografia Istriana, izdalo strokovno knjigo, v kateri so prvič zapisani tudi deli lz Huguesovega rokopisa, objavljeni v slovenščini z opisom sedmih piranskih sort oljk, ki sojih v njegovem času gojili v Slovenski Istri. Predstavitve knjige Piranske oljke na Forma vi vi, 25. junija 2005, seje udeležilo okoli 150 ljudi, med njimi tudi Marciella Cipriani iz Peruggie, Boris Pangerc, bivši župan Doline, dr. Starko Pavliha, podpredsednik DZ RS, Prof. dr. Janez Bogataj, Janez Čeplak iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in Prehrano, predsednik DOSI Dino Pucer, Spanja Občine Piran Vojka Štular, člani oljkarskega društva Štorta in drugi. Skupina ljubiteljev avtohtonih oljčnih dreves, članov novoustanovljenega Oljkarskega društva Štorta, s Predsednikom Egidiom Žiberjem na čelu je kar nekaj časa pripravljala pomembno knjižno delo na 168 straneh v lepem °vitku, ki je hkrati tudi osnova za Promocijo avtohtonih piranskih oljk. Med nepretrganimi časovnimi znaki Posebej izstopa OLJKA, ki raste z nami k°t zakladnica tisočletij človeku kot stalen °bet, je zapisala županja Občine Piran M)jka Štular. Občina je tudi poleg Banke •koper, Casinoja Portorož, Vinakoper, Restavracije Edvina in drugih sponzoijev Prispevala sredstva in omogočila izdajo knjige, veliko zaslug za to odlično izdajo, k' pa bi ji v doglednem času morala slediti Poljudna, imajo predsednik Egidio Žiber, elani društva Atilio Radojkovič, Anton ijdoslav, Peter Deržek in številni drugi, '-lani društva smo ponosni na svoje Prednike, ki so z ljubeznijo gojili to rastlino, jo ohranili, cenili njene plodove ’n njeno olje do današnjih dni, je v prodniku zapisal predsednik društva Egidio Žiber. Rako preprosta in skromna v svoji Pojavnosti, vendar bogata in darežljiva, je zapisal Vojko Čok, predsednik uprave E.anke Koper d.d. O Carlu Huguesu in vOgovemu raziskovalnemu delu ter o Pjegovi življenjski poti kot strokovnjaku P|sejo v knjigi Bojan Butinar, dr. Lucija k°k in prof. Viktor Vitolovič. Slike in Hrafilce z impresionističnimi vrednostmi s° bile delo Giulia de Franceschija, je yPisal Marino Manin. Uredniškem odboru so bili Vojka Štular, eter Deržek, Anton Biloslav, Benjamin 'cer in Vanja Dujc. Strokovni recenzenti Milena Miklavčič Bučar in Viljanka Vesel. redil, lektoriral in prevedel iz hrvaščine Pr°f. Jože Hočevar. Oblikovanje: Emil onjhodžič. Tisk: Tiskarna VEK Koper. f~apisi v knjigi so izšli v slovenščini, j alijanščini in angleščini. Naklada: 1000 *v°dov in ponatis. phanih že sedem piranskih sort iz treh I rro°dnih skupin Mastrinke, Mezanice Plemenite oljke ^r°f. Girolama Carusa je takole razvrstil I uc istrskih oljk po prirodnih skupinah: ■ sorta - rosulja (Mignola del Pirano) -dsorta piranska rosulja ah komuna ijrornune di Pirano); dj ' toskanski punterolo (punterolo l^.loscana) - podsorta piranska žižula 3 1Zz°lo di Pirano); (wSorta - mortino z območja Genove pir0rt'no del Genovesata) - podsorta , anski zmartel ah mortino (Smartel ah 4 0rtino di Pirano); ^ sorta - podolgovata oglata (Oblunga („8olosa) - podsorta piranska štorta 5 0rta di Pirano); (Ms°rta - mattara s področja Genove p^tta del Genovesato) - podsorta 6 ar,ska mata (Matto di Pirano); j^sorta _ lacijska črnica ah toskanski dj 3?l0*° (carbogno del Lazio ah Moraiolo (Ca ?Scana) - podsorta piranska črnica 7. ®rb°gno di Pirano); f0 0rta - toskanska bugica (Bugiola di (Bi,Cana) ~ podsorta piranska buga 8,0 di Phano). s0r. !>8i Piranske oljke je opisanih še več Pha 1StrsE'h oljk (teh je okoli 35). Za Sto«S^e sorte skrbi društvo oljkarjev Sortea *n E° spodbujalo oljkaije, da te Zaar.tneSujejo in razmnožujejo, olje pa bo Prot„?v° Pravo delikatesno, promocijsko, te,. R°larno, ki bo na tržišču imelo svojo AKV JL Strokovna ekskurzija ZKTS Tajnice predale humanitarno pomoč za otroke v Srebrenici 23. junija 2005 se je 40 članic iz 13 klubov Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije (ZKTS) z avtobusom odpravilo na štiridnevno strokovno ekskurzijo, približno 1.733 kilometrsko dolgo pot (v obe smeri) v Bosno in Hercegovino, kjer so si zadale še prav posebno nalogo. Slovenskim vojakom v oporišču Butmir v Sarajevu so tajnice predale humanitarno pomoč za otroke na območju Srebrenice. Obiskale so tudi Cimosovo tovarno v Gradačcu, bile sprejete na slovenskem veleposlaništvu v Sarajevu, praznovale dan državnosti v vojaški bazi, ter se po reki Drini s splavom podale na 25 kilometrov dolgo pot. Članice ZKTS iz 13 klubov so predale slovenskim vojakom v oporišču Butmir v Sarajevu humanitarno pomoč za otroke z območja Srebrenice, enklave, ki je leta 1995 doživela gnusen pokol. Skupinska fotografija pred slovenskim veleposlaništvom v Sarejevi. Ožgan in prazen hotel v v središč Sarajeva Štiridnevno prijetno druženje je bilo že peto po vrsti. Veliko zaslug pri organizaciji letošnjega potovanja ima Ljubica Štok iz koprskega Cimosa, kije tajnicam pripravila zanimiv program, poln presenečenj. Po prestopu meje na Slavonskem Brodu so tajnice imele slabo uro časa za nakupovanje na tržnici Arizona, ki je znana po zelo ugodnih cenah, od oblačil, do talnih preprog. Pot jih je nato vodila proti Gradačcu, kjer so tudi eno noč prespale. Ogledale so si Cimosovo tovarno TMDai Gradačac, kjer je zaposlenih 356 delavcev, povprečna plača pa v tovarni znaša 390 evrov. Gostoljubno sta jih sprejela in jim razkazala tovarno direktor Fadil Novalič in njegova tajnica Sevlija Novalič. Sledil je ogled mesta, bila je dobra večerja (čevapčiči in slastne baklave), glasba, plesanje kola. Naslednji dan so odpotovale proti Sarajevu, se nastanile v bungalovih v hotelskem kompleksu Ilidža in odšle na sprejem na slovensko veleposlaništvo v Sarajevo, kjer sojih sprejeli veleposlanik Tadej Labernik, gospodarski svetovalec Marjan Gams ter Lidija Janežič, poslovna sekretarka na veleposlaništvu. Na veleposlaništvu dela osem ljudi iz Slovenije in sedem lokalnih delavcev. V BIH je velika 40 do 50 odstotna brezposelnost. Veliko j e sive ekonomije, država ne pobira davkov kot bi jih lahko... Po vojni je stanje v BIH v resnici katastrofalno. Ogromno je vasi, ki so popolnoma prazne, zapuščene hiše, povsod lahko vidiš napise »STROGO ZABRANJEN PRILAZ. MINE!«, veliko je ljudi, ki prosjačijo za denar. Na vsakem koraku se ti kakšen otrok dobesedno usede na torbico in te prosi za denar. Ko ga pogledaš v oči se ti zasmili, toda res jih je preveč in vsem res ne moreš ugoditi. Kakšen te celo dvakrat vpraša za denar, ker j e »pozabil«, da si mu že dal. Vsaj pri velikih skupinah ljudi je tako. Skratka, trpljenje in strah, ki so ga tu doživljali ljudje v času vojne, je pri ljudeh pustilo tudi globoke psihične posledice. V Sarajevu je stanje sicer nekoliko boljše, nam je povedal veleposlanik Labernik. Prvič zaradi mednarodne skupnosti, ki stanje vendarle malce nadzira. V mestu seje razvila storitvena dejavnost, industrija..., vendar Sarajevo s 400.000 prebivalci ni merilo Bosne in Hercegovine. Etična sestava prebivalstva seje tu močno spremenila. Srbov in Hrvatov je v Sarajevu zelo malo. Veliko je priseljencev s podeželja. »Počasi se premika. Država kot centralna oblast dobiva funkcije, ki jih mora imeti vsaka država. Gospodarske reforme tečejo predvsem v smeri obvladovanja enotnega gospodarskega prostora. Leta 2006 bodo uvedli tudi DDV. Imajo enotno carino. Skratka nekaj zadev gre na bolje. Je pa še vedno premalo, da bi se sploh pričel prvi sporazum o asociaciji pridruževanja EU. Gre le za nekakšne poskuse, proces. Koliko časa bo trajal, pa je odvisno od tega kdaj se bodo trije narodi, glede na grenke izkušnje iz devetdesetih let, res sposobni dogovarjati in si odpustiti«, j e tajnicam pojasnjeval veleposlanik Labernik. Kasneje seje na veleposlaništvo pridružil tudi vojaški ataše v Bosni in Hercegovini, brigadir Rade Klisarič, ki je dekleta presenetil in jih povabil na proslavo ob Dnevu državnosti, kije bila v vojaški bazi Butmir v Sarajevu 24. junija 2005. Tajnice so bile počaščene, saj so se udeležile podelitve priznanj vojakom za udeležbo v mirovni operaciji Althea, ki po šestih mesecih počasi odhajajo domov. Po uradnem deluje bila v bazi še zabava, kjer so se lahko tajnice zavrtele z vojaki ob dobri glasbi, godbe Gorja z Bleda, prišli so tudi kurenti in rezala seje slastna torta. Težko je to doživetje, ki bo tajnicam še dolgo ostalo v lepem spominu, opisati z nekaj besedami. Jerica Pezdič, predsednica ZKTS je skupaj s predstavnicami predala vojakom humanitarno pomoč, približno 40 škatel v katerih so bila oblačila, šolske potrebščine, sladkarije..., za otroke iz Srebrenice. Darila ZKTS so vojaki nekaj dni kasneje džamije, Katedrale-Cerkev Sv.Josipa, javnega vodnjaka iz leta 1820...) v starem mestnem jedru Sarajeva in odhod proti domu. Po dvanajstih urah vožnje z avtobusom iz Sarajeva so prispele v Koper. razdelili otrokom v odročnih vasicah K u 1 a Grad, LjditMk »STROGO ZABRANJEN PRILAZ. MINE !«Take napise zaslediš skoraj na vsakem koraku. Tega pa smo v objektiv ujeli na poti k izviru reke Bosne malo izven Sarajeva, ko smo se peljali skozi drevored s kočijo v urejen park Vrela Bosna - priljubljena sprehajalna točka. Pravzaprav nikjer ni varno pred minami. Priporočljivo je hoditi po shojenih poteh. Eksplozije nastavljenih skritih min so zahtevale že veliko žrtev in invalidov. Koliko je še neodkritih min in kje so, se sicer ne ve, ampak to ljudi ne moti več. Skelani, ki spadajo pod občino Zvornik in Srebrenico. Kot nam je povedal Tomaž Černec, kije sodeloval pri predaji daril, so bila med vojno ta območja zelo prizadeta in še danes si niso opomogli. Otroci in odrasli so bili daril zelo veseli. Čeprav je ta dan pripekala vročina so si otroci pomerili nova, stara oblačila, obuvali čevlje... Prav za vsakogar seje kaj našlo in tisti trenutek jim je sreča sijala v očeh. »Z njimi smo bili srečni tudi mi,« je še dodal Černec. Za mir v Bosni in Hercegovini skrbijo vojaki Evropske unije. V oporišču Butmir je približno 7000 vojakov iz 22 članic Unije, tudi iz Slovenije, in enajstih tretjih držav (Albanija, Argentina, Bolgarija, Kanada, Čile, Moroko, Nova Zelandija, Norveška, Romunija, Švica in Turčija). Slovenska vojska ima v mirovni operaciji EU v BIH, ki se imenuje Althea, približno 184 vojakov. Po nepozabnem večeru v vojašnici so se tajnice naslednje jutro zgodaj odpravile na splavarjenje po reki Drini in to kar približno 25 kilometrov v petih urah. Strokovno ekskurzijo s strokovnim vodstvom vodnika Hazima Kukuruzoviča so zaključile še z ogledom Vrelo Bosne, kjer je izvir reke Bosne in kjer se ob praznovanju 1 .maja zbere veliko ljudi. Sledil je ogled Baščaršije (Begove Pijani bosanski Srbi in plačanci so s hriba streljali na mesto in pobili veliko nedolžnih ljudi ter povzročili velikansko materialno škodo. V teh stolpičih okrog Sarajeva (na fotografiji Primorskega utripa) je na milijone lukenj od izstrelkov. Pravzaprav se te stanovanjske zgradbe komaj še držijo pokonci. Tudi v Bosni napis TITO. Če bi nekdanji jugoslovanski predsednik še živel ne bi bilo prišlo do razpada Jugoslavije, tudi ne do grozovitih pokolov kot je bil pred desetimi leti v Srebrenici, ki jih je zakrivila Mladičeva vojska. Breda Krajnc ■ "W primorski uVp Babičeva hiša na Liminjanski Svetnik Maver (SDS) cesti že porušena je protestiral Novi lastnik naj bi na površini 1500 m2 zgradil štiri vrstne hiše. Podjetnik Marinko Babič je v svojem kriznem času, ko je sodišče ugotovilo, da mora upnikom poplačati okoli 120 milijonov SIT, hišo na Liminjanski cesti v Luciji, v katero je vložil veliko denarja, prepisal na svojo ženo, s katero pa seje pozneje ločil, ker seje zaljubil v mlado Štajerko. Za nekoč po njegovem bistro potezo pa mu je sedaj kot kaže že zelo žal. Na fotografiji: Porušena hiša na Liminjanski v Luciji. Na tem prostoru v izmeri 1500 m2 naj bi novi lastnik zgradil 4 vrstne hiše. FOTO: FK-Primorski utrip. Bivša žena je namreč, ker je bila vpisana v ZK kot lastnica, to hišo prodala za 95 milijonov SIT. Bolj bo držala resnica, daje hišo prodala SKB banka in si z izkupičkom poplačali hipotekami kredit v višini okoli 65 milijonov SIT, bivša žena pa naj bi si iz ostanka vzela dogovorjenih 15 milijonov. Sedaj ga je očitno znova presenetila. Povedal nam je, da mu je prek svoje odvetnice Monike Mavsar iz Lucije, ki naj bi jo zastopala (slednja se je kot kaže specializirala za posredovanju pravne pomoči v družinskih sporih, ki se ponavadi vlečejo v nedogled in morda omogočajo tudi dober zaslužek?) na njegovo veliko presenečenje poslala v podpis sporazum za (dodatnih) 35 milijonov SIT, katerega pa Marinko Babič ni bil pripravljen podpisati. Rok za poplačilo je medtem že potekel. V sporazumu, ki nam gaje pokazal, tudi piše, da se bivša žena s prejemom navedene vsote odpoveduje vsem nadaljnjim zahtevam. Lepe hiše v istrskem stilu na Liminjanski cesti ni več. Lastniki so dovolili Marinku Babiču, da sije lahko odnesel okna, vrata, kamnite okvire iz istrskega kamna.. .Nekaj tega naj bi vgradili tudi v kamnito ograjo na terasi gostišča Oljka na centralni plaži v Portorožu. Na mestu, kjer j e stala hiša, (na fotografiji) bo novi lastnik zgradil štiri vrstne hiše. Babič pravi, da bo gradnjo poskušal ustaviti. Marinko Babič je (bil) velik posrednik z nepremičninami pod znanim imenom Lela s.p. na Občini Piran je bil vpisan med VIP gosti. Po spletu številnih naključij je moral dve leti in pol leta presedeti v zaporu, odkoder so ga predčasno izpustili, seveda z dano obljubo, da bo v roku dveh let upnikom poplačal vse dolgove. Kot pravi ima še kar nekaj premoženja, ki pa ga kot kaže ne more prodati. Na primer naj bi imel v lasti še tudi 500 2m Restavracije nasproti ribarnice v Luciji, ki jo je odkupil od brata znanega piranskega gostinca Lovrečiča. Lokal je že lep čas zaprt. Na tem mestu naj bi dal zgraditi osem apartmajev. Tudi ta zgodba ni preprosta. Nekoč se je pri nas v uredništvu oglasil tudi podjetnik Rajko Hrvatič, ki je zatrdil, da mu je Babič iz tega naslova dolžan milijon evrov. Babičeva bivša žena naj bi ocenila, da bi lahko za ta lokal njen bivši mož iztržil milijon evrov. Zgodba je teko zelo zapletena, da ji ni videti konca. Kdo ve, če mu bivša žena ne bo prek spretne odvetnice poslala še kakšen zahtevek? Ločitev je pač težavna zadeva, kar j e na svoji koži občutil tudi podjetnik Marinko Babič, ki gaje pred nedavnim zadel tudi lažji srčni infarkt in so ga morali odpeljati v Klinični center. Sedaj mu, vsem morebitnim upnikom v upanje, gre na bolje. Odpadke v krajinski park! Joško Joras je v naše uredništvo prinesel fotografijo, ki kaže kako voznik neke firme, ki podira nek zid pri Casinoju Mulino, odvaža odpadni gradbeni material in ga preprosto stresa na območju zaščitenega krajinskega parka Sečoveljske soline na levem bregu Dragonje, ki sodi pod slovensko jurisdikcijo. Ko je poklical ustrezno službo v Koper naj to rešijo mu je uradnica dejala, da bo poklicala Hrvate naj to uredijo. Čeprav gre za slovensko teritorialno območje je očitno v nekaterih naših glavah ostala trdna zavest, da tu že gospodarijo naši sosedje. Občinski svetnik Jože Maver (SDS) je protestiral, ker TV Sponka ni objavila njegove zahteve na seji Občinskega sveta Občinski svetnik SDS Jože Maver j e na nadaljevalni 23. redni seji Občinskega sveta Piran 30. junija protestiral, ker TV Sponka ni prenašala najbolj kočljivega trenutka z razprave na seji 23. junija, ko je on, kot je dejal, zaradi »katastrofalnega vodenja seje« (vodil jo je profesionalni podžupan Sašo Šraml (LDS) in jo zaradi številnih nesporazumov ter zapetljajev okrog točke - Odloka o merilih za določitev podaljšanja obratovalnega časa gostinskih obratov v Občini Piran, na koncu pa še zaradi hitre (organizirane) nesklepčnosti, enostavno prekinil) zahteval naj seje vodi županja. TV Sponki je sedaj menda celo žal, ker je svoje gledalce nehote prikrajšala za posebne užitke, pa tudi Maver se v tem delu ni mogel videti na TV. Šraml je pri vsem tem zelo nedolžen. V koaliciji namreč že nekaj časa diši po razpadu, saj naj bi SD želela izključiti iz koalicije svojo doslej najtesnejšo partnerico LDS (o tem menda kroži posebno pismo ali nekakšen seznam novih »enotnih političnih sil« v Piranu, v katerih naj bi našli svoje mesto tudi doslej zelo kritični neodvisni svetniki in znani trije svetniki ZZP, česar pa javnost le prek TV Sponke ne more kar tako zaznati. Posebna komisija je že ugotovila, da ni bilo ne cenzure ne samocenzure, pač pa le malo premalo sedmega čuta pri snemalcih. Zanimivo je, da svetniki na seji, vsaj glede točke o obratovalnem času gostinskih lokalov, niso govorili toliko o vsebini pač pa predvsem zelo dolgo (nekaj ur!) o tem kdo je kaj predlagal, kdo je prvopodpisani na amandmajih, kar je odlično ugotovila svetnica LDS Jana Tolja. Še dobro, da seje snemajo, da lahko volivci (če to sploh gledajo?) sproti ocenjujejo modrost svojih izvoljencev v naj višjem organu lokalne skupnosti. Mladinski svet Izola izdal prvo številko revije Vizija Aleksej Skok, predsednik MSI predstavil revijo Vizija, na njegovi levi Nina Ivančič Šavron Konec junija je Mladinski svet Izola (MSI) izdal prvo številko revijo Vizija, 1. julija pa so jo predstavili tudi širši javnosti. Ob tej priložnosti so v multimedij skem prostoru KT1 odprli razstavo Foto kluba Portorož z naslovom Micro. To je prvi del trojčka razstav, ki bo imel skupno nit tehnologije v treh merilih. V prvi razstavi so se avtorji Boštjan Pišlar, Vladimir Cvar, Jadran Rusjan, Primož Šutak, Matej Herbst, Matej Vatovec in David Vatovec osredotočili na mikroarhitekturo sodobnega sveta, tiskana verzija. Prva številka Vizije, ki so jo razdelili 6.000 gospodinjstvom v Izoli, obsega članke o delovanju in projektih MSI na lokalnem in mednarodnem področju. Tako v Viziji lahko preberemo o nekaterih večjih projektih MSI, kot so ustanovitev KT1-multimedijski prostor, ki seje v Izoli zelo dobro prijel, otvoritev mednarodne pisarne MSI, nekaj več o Združenih igrah narodov, ki je v Izolo pripeljala veliko število ljudi, hkrati pa revija opisuje tudi dejavnosti in projekte, katerih se mladi iz Izole aktivno udeležujejo, na primer Svetovni kongres mladih na Škotskem, Evropska prostovoljna služba...V Viziji so predstavljeni tudi projekti, ki bi se jih mladi v Izoli radi lotili v prihodnosti, eden takih j e nedvomno Mladinski center, kjer bi mladina kvalitetno preživljala svoj prosti čas. Kaj o tem meni županja Občine Izola, Matej Herbst, eden izmed avtorjev razstave fotografij v KT1 Breda Pečan si prav tako lahko preberete v Viziji. Izšla je prva mednarodna revija Enter Revija ENTER - International Youth magazine je izšla L junija 2005. Gre za iniciativo Mladinskega sveta Izola, ki je v sodelovanju s finsko organizacijo 4H in turško organizacijo TVS International Youth Community izpeljal mednarodni mladinski projekt, kije financiran s strani Evropske komisije, programa Mladina. Revija zajema predstavitev aktivne participacije mladih na lokalni ravni v Sloveniji, Turčiji in na Finskem ter različnih projektov, ki jih mladi izvajajo tako na lokalnem, nacionalnem kot tudi mednarodnem področju. Revijo, ki je izšla v 6000 izvodih formata A5 na 47 straneh, so predstavili 3 .j unij a 2005 v KT1, Multimedij skem prostoru v Izoli. Predstavitve revije se je udeležila tudi Breda Pečan, županja Občine Izola. Stanovnik Darinka in Cveto Skupaj z Janezom Podobnikom sta bila priprta v Bujah Še danes se spominjata pripetljaja, ki se jima je zgodil pri mostu čez kana Sv. Odorika, ko so ju hrvaški mej® policisti na mejni kontrolni točk’ Sečovlje skupaj s tedanji® predsednikom Državnega zbora Janezom Podobnikom in še nekateri®} drugimi, ki niso hoteli pokazati osebnih dokumentov, češ da se nahajajo na slovenskem ozeffilj® strpali v kombi in jih za dobri dve ur odpeljali na Policijsko postajo Buj6-Nekdanja pripornika smo ujeli v objektiv na vaškem prazniku v Sv-Petru. Cveto rad pokritizira našega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rup|a češ, da odkar se ukvarja ® predsedovanjem OVSE, nima več ®c več časa za mejo. , Na dan incidenta na mejnem prehod je bila delegacija SLS s predsednike® Podobnikom na čelu na obisku P Jošku Jorasu in tam posadila hP sprave. Nekateri novinarji smo J1 zaman čakali v prostorih Kraje'® skupnosti Portorož, kjer je nameravala imeti konvencijo predstaviti svoje kandidate za volit'' v DZ. Joško Joras j e poklical TV Koper Evgenijo Carl in ko je skupin3 ^ Podobnikom zagledala kamero so opogumili in šli mimo kontrolne toc proti slovenskemu mejnemu preho . Tedaj so jih blokirali hrvaški pol®1.^ in zahtevali dokumente. Eden od nj naj bi udaril Podobnika v trebuh ® je, kot smo večkrat videli na posnet > padel čez ograjo pri mostu. Skoraj so pristali na policiji v Bujah. . Zadevo v zvezi z nedorečeno meJ Hrvaško sedaj kot kaže spet prevze®^ v roke Janezov brat Maijan, predsedi Narodne zveze pri SLS, ki naj^ zagrozil z referendumom glede podp Slovenije Hrvaški pri nameravane^ njenem vstopu v EU, če do takra bodo rešena vprašanja nedorečene ® J v Istri. Pohvala našemu časopisu Združenje protifašistov, borcev udeležencev NOB ter veteran ^ Mestne občine Koper, predse Odbora koncentracijskega tabori ^ Dachau Jože Sedmak in predse' dnik Združenja Maks Vezovnik našemu odgovornemu ure(|naVe poslala zahvalno pismo za o J zapisov v 135. številki Prim°rs u utripa o taborišču Dachau ter vzp in padcu nems nacionalsocializma. htjemo se vam m va^no °rimorski utrip za n u Je n if> in m vaš DfiSp^ tovanja 0U. uukead koncentraciji -ek b° iin na BK Lisjak Stanislav v svojem BIO-Spectrum centru, centru za zdravljenje v Izoli si pri postavitvi diagnoze pomaga z radiostezijskih nihalom. Stranke so zadovoljne z rezultati Kar nekaj bralcev nas je opozorilo, da se v Izoli, Koprski 28 nahaja BIO Speetrum center, ki v njej ordinira Stanislav Lisjak po profesiji zdravilec, kije že veliko ljudem pomagal pri različnih boleznih. Ukvarja se z zdravljenjem po naravni metodi in BIO spektrom. Stanislav Lisjak ima mednarodno diplomo iz alternativnih ved iz Milana, ki jo je pridobil leta 2003. Z napredkom človeštva in družbe ter razvojem znanosti se je povečalo tudi povpraševanje po zdravniški pomoči ter zdravstvenem varstvu. Naravno zdravljenje brez uporabe zdravil j e danes v središču pozornosti. Tehnologija bio-frekvenčnega spektroma (BFS), ki jo je sprva zasnoval dr. Zhou Lin, je po dolgoletnih raziskavah pokazala pomembne implikacije in vidne učinke z vidika klinične prakse. Doslej je bilo možno dokazati, čeprav šele v preliminarni fazi, da naprava BlO-Spectrum Medicine (BSM) učinkovito izboljša krvni obtok, regulira živčni sistem, izboljša delovanje imunskega sistema, ravno tako pa tudi učinkovito regulira mehanizme bio-feedback-a organizma. Uporaba naprave torej ni usmerjena le v zdravljenje bolezni zgoraj omenjenih aparatov, opravlja tudi pomembno funkcijo pri ohranjanju ter izboljšanju splošnega zdravstvenega stanja človeškega telesa. Tehnologija naprave BSM je tehnika stimuliranja spektra bioloških frekvenc, ki z fizikalnim učinkom elektromagnetnih valov ohranja ravnovesje funkcij v človeškem telesu. Preko osnovnih raziskav in (klinične) uporabe v bolnišnicah se je pokazalo, da ima tehnologija naprave BSM, kar se tiče zdravljenja in ohranjanja zdravja, to prednost, daje zelo učinkovita, ekonomična, da nima stranskih učinkov in da ima širok spekter uporabe. Poleg tega pa je še posebej primerna za družinsko uporabo. Napravo BSM je na Kitajskem nabavilo več kot 800.000 družin in na tisoče bolnišnic in klinik se je opremilo z njo. Naše telo je sestavljeno iz Približno 7 0.0 0 0 tuilijard celic. Ce celice delujejo dobro tu je njihova Presnova urejena, je tudi človek zdrav in vitalen. Bioresonanca Je mehanizem, ki omogoča, da Se bio- frekvence naših celic ujemajo ali da so zelo podobne frekvencam, ki izvirajo iz nekega zunanjega vira, in ki torej omogoča celicam našega organizma, da absorbira tisti hip informacijske energije, ki koristijo »ponovni uglasitvi« in usposobitvi ravnovesja presnove. Tradicionalna holistična medicina smatra, daje človeško telo edinstven kompleks sestavljen iz medsebojno odvisnih organov in organizmov, čigar zdravje je rezultat popolnoma dinamičnega ravnovesja v delovanju med njimi in med različnimi energijami, ki so v igri. S pojavom akutnih bolezni, ki lahko zahtevajo nujne in včasih invazivne terapevtske posege, se vedno bolj razvija Zavest, daje pomembno priti problemom do kraja. V tem kontekstu se naprava BSM uvršča ®ted učinkovite terapevtske in dodatne naprave za pomoč pri terapiji človeka. N njemu prihajajo ljudjeod povsod in sicer razni bolniki psihosomatskega značaja, asmatiki, ljudje, ki imajo težavo s kožo, z razno raznimi vnetji, ljudje, ki imajo težavo s ščitnico, vranico....Imel je tudi primer, ko so dvajsetletnemu dekletu izpadali lasje. Bila je pri vseh zdravnikih. Nikakor niso tuogli ugotoviti v čem je problem. Ko jo je Lisjak pregledal, je ugotovil, daje vneta podkožnica. Le z štirimi sevanji seje stanje z izpadanjem las uredilo. Lisjak je ozdravil že 15 primerov raka in najmanj 50 primerov tumorskih stanj. »S temi aparati delam že šest let in sem prepričan da so v *.edu, ker z njimi dosegam lepe rezultate, praktično pri vseh boleznih,« nam je dejal in nas posvaril, , naj bomo previdni, ker je na tržišču ogromno takih aparatov, ki niso ustrezni in so lahko tudi skodljivi. Stanislav Lisjak, ki ima še en večji prostor, center za zdravljenje v Ljubljani ljudi animira ^ tej smeri, da spremenijo tudi prehrano. Lisjak stranko, ki pride k njemu po pomoč najprej pregleda. tranko pregleda radiostezijsko z nihalom, tu so mu v pomoč razne tabele in anatomski atlas, kjer JUu nihalo po smeri vrtenja odčita posamezne vrednosti in da odgovore na določena vprašanja. 9 “'čajno stranko prime za roko, s tem ima povezavo z svojim mentalom in mentalom stranke. ahko pa dela tudi brez dotika, na daljavo. Pri vseh njegovih pregledih ugotavlja, da bolezni nastajajo Ponavadi na točkah, kjer ljudje spijo na njih. To so mrtve točke oziroma negativna delovanja, ki Pohajajo iz zemlje. Pogovor je Lisjak zaključil z željo, da bi zdravstvo pričelo bolj kontaktirati z Judmi, ki pridejo po pomoč. Saj k njemu prihajajo ljudje, ki so tudi nagnjeni proti uradnemu uravstvu in z njim niso zadovoljni. Ta odnos zdravnik-bolnik bi se moral po njegovem mnenju Zboljšati. enter za zdravljenje v Izoli, v Koprski 28 dela od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro. Na Pugled, ki stane 5.000 tolarjev pa lahko pridete v četrtek in petek, na katerega se predhodno aročite na telefonski številki: 041/440-963 Breda Krajnc vetličarna * sr Semenarna ^/assiflora 6 [jmjnjanska 78| Lucija Tel.: 05 6777 335 Fax:05 6770 927 Tel.: 05 6777 334 Kupljeno blago Vam brezplačno dostavimo na dom! Vi pokličete, mi pripeljemo. www.semenaraa-eergolj .si V Portorožu po neuspešni diplomatski akademiji pravna fakulteta Svet za visoko šolstvo je že skorajda dal zeleno luč za ustanovitev prve zasebne pravne fakultete, ki naj bi svoj prostor našla v portoroškem Avditoriju? Dr. Mencinger v Mladini: »Tak študij bi degradiral pravno vedo«. Rupla ni med podpisniki pobude. Po znani zgodbi o neuspešni ustanovitvi diplomatske akademije v Portorožu, v katero je bil do ušes vpleten dr.Dimitrij Rupel, seje pred Svetom za visoko šolstvo znašla zanimiva vloga za ustanovitev Pravne fakultete v Portorožu. Kot je nedavno tega zapisala Mladina sta pod predlogom za ustanovitev tega visokošolskega zavoda podpisana dr. Miha Pogačnik in dr. Peter Jambrek. Slednji je hkrati tudi predsednik tega Sveta. Patrik Greblo, direktor Avditorija Portorož, nam pred nekaj dnevi še ni mogel potrditi, ali bo ta ustanova res izbrala za svoj sedež v Portorožu prav Avditorij. Informacije kako bo s to fakulteto in ali bo sploh lahko ustanovljena so namreč še vedno zelo različne. Gre za vprašanje kdo bodo predavatelji, so ti habilitirani, vprašanje konkurenčne klavzule in ali bodo res na fakulteti predavali tudi nekateri sedanji ministri kot so dr. Rupel, dr. Virant, dr. Šturm...? Poleg tega, ali bo Pravna fakulteta avtomatsko tudi članica Univerze na Primorskem? Mladina izpostavlja tudi vprašanje kakovosti programa te predvidene fakultete. Vloga namreč po bolonjskem procesu predvideva program 3 + 2. »Tako naj bi že po treh letih študija študentje postali univerzitetni diplomirani pravniki, kar bi lahko po nekaterih ocenah znižalo kakovost izobraženih pravnikov. Zdi se, da so nekateri učni načrti napisani zelo stihijsko. Spornih vprašanj je še kar nekaj, fakulteta še nima knjižnice, pogodba o najemu prostorov pa predvideva dobrih 400 m2 veliko površino, kar je za institucijo, ki naj bi v prvem letu vpisala 100 študentov, zelo malo«. Res pa je tudi, da se na ljubljansko in mariborsko pravno fakulteto običajno vpiše preveč študentov, ne moremo pa trditi, da bi jim portoroška bila omembe vredna konkurenca. Komisija za družbene vede, poslovne vede in pravo je Svetu za visoko šolstvo že predlagala, naj vlogo sprejeme. Zanimivo pri tem je, daje podpredsednik te komisije Krešo Puharič, eden od predvidenih učiteljev na fakulteti, člana omenjene komisije pa sta tudi Jambrek in Pogačnik, ki fakulteto ustanavljata. Vlogo je tudi obravnaval Svet za visoko šolstvo. Na sestanek je prišel tudi rektor ljubljanske univerze dr. Jože Mencinger, ki pa kot kaže v novi sestavi Sveta vidi precej mešetarjenja, je zapisala Mladina. Dr. Mencinger je zapisal, da bi takšen študij »degradiral pravno vedo«. To naj bi po Mencingerju kazal predlog, »da bi se na študij, ki bi omogočal pridobitev naslova magister prava, s tremi diferencialnimi izpiti mogel vpisati tudi diplomirani strojnik«. Člani sveta naj bi vlogo začasno zadržali. Franc Krajnc Pohvaljene ravnateljice vrtcev Občinski svet Občine Piran seje na seji 23. junija seznanil s poročilom o delu štirih javnih zavodov - vrtcev na območju občine Piran za leto 2004 ter z načrti zavodov za leto 2005. Po krajši predstavitvi, ki jo je v zvezi z javnimi zavodi podala predstojnica Urada za dmžbene dejavnosti Milica Maslo, so poročilo podale mag. Tanja Tomič, ravnateljica Vrtca Mornarček Piran, Zdenka Fatorič, ravnateljica Vrtca Morje Lucija in Laura Giachin Slama, ravnateljica Vrtca La coccinella Piran. Ravnateljica OŠ Sečovlje (poleg šole je vrtec) Janja Štuklje bila iz upravičenih razlogov odsotna. Veliko je bilo besed tudi cenah oskrbe v vrtcih, ali so te previsoke, normativih, racionalizaciji dela in združevanju ter izrabi morebitnih prostih kadrovskih in prostorskih zmogljivosti ter samoiniciativnosti dela v vrtcih. Število rojstev otrok žal tudi v piranski občini ne narašča, morda se celo že zmanjšuje, zato seje treba tudi v javnih zavodih temu stanju organizacijsko prilagoditi. Občinski svetniki in svetnice so po predstavitvi kazali zadovoljstvo in pohvalili delo ravnateljic._ Rumena noč v Kopru 21.do 24.7.2005 +Ied2l. in 24. julijem bo staro mestno jedro Kopra že tradicionalno gostilo naj večjo prireditev človeški obali - Rumeno noč, znano nekoč kot Koprsko noč. Pester program, v katerem ? štiri dni in noči uživalo okoli 100.000 obiskovalcev vseh generacij, sestavljajo številni ° asbeni, športni, zabavni, otroški in umetniški dogodki na več kot 30 prizoriščih. Petkov Qečer bo v znamenju Siddharte, sobotno noč s 23. na 24.7. ob 00.30 bo razsvetlil spektakularni ^“jernet z izstreliščem na morju. V nedeljo, 24. 7., od 17.00 ure dalje bodo na Ukmarjevem po, že tradicionalni tomboli z bogatim nagradnim skladom, zaključili Rumeno noč .n°rJ0, Ferucio in Luciana (Radio Koper Du, jes?!) in Primorski fantje. X I TPC Lucija Obala 114. 6320 Portorož fujifilm Canon oufmpus pemtak -Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev \; . ji. -- , $ -Fotografiranje prireditev, [fet £ tk >. svečanosti in porok -Prodaja ročnih ur priznanih znamk: SECTVR D" 77FPH I»r.»w«i breil TISSOT Z-Z-tKkv' Stran 10 ■ 'W primorski urp DeSUS Piran ima novo pomlajeno vodstvo Predsednica Stanislava Premru Lovšin Dolgoletni predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije Piran Pavel Godnič je na volilni skupščini OO DeSUS Piran, ki je bila 23. junija 2005 v prostorih KS Lucija, predal predsedniško žezlo precej mlajši kandidatki Stanislavi Premru Lovšin, po poklicu je inženirka metalurgije, sicer podjetnica z nepremičninami Casabella, ki dobro pozna tukajšnje razmere. Izvoljena j e bila soglasno. Za tajnika Desusa Piran so izvolili Davida Bizjaka, profesorja. V izvršni odbor, ki je v primerjavi s prejšnjim mlajši skupaj kar za 51 let, so bili izvoljeni, poleg predsednice Lovšinove Breda Rustja, Vincent Hvala in dosedanji predsednik Pavel Godnič. Člani Desusa Piran so sprejeli letno poročilo 2004 ter program dela stranke in finančni načrt za leto 2005. Zavzemali se bodo za čimprejšnjo izgradnjo doma upokojencev v Luciji. Delovni popoldan so zaključili s prijetno večerjo v gostišču pri Čeligu na kartingu. V stranki, kije na zadnjih državnozborskih volitvah izgubila precej glasov, a dobila štiri poslance in stopila v koalicijo z vladno Janševo stranko SDS, vodstvo pa je po odhodu Antona Rousa prevzel Karl Erjavec, imajo velike možnosti, da se povrnejo v levosredinske sile in tako obvarujejo sožitje, strpnost in sodelovanje v borbi za zaščito pravic njihove generacije iz naslova socialnega varstva in pokojninskega zavarovanja. Stranka ima v zadnjem času v piranskem občinskem svetu samo enega svetnika, Draga Žerjala, kije hkrati tudi podžupan, zato že sedaj razmišljajo o primernih pripravah na lokalne volitve 2006. Občima pikah COMUME Dl PIKAMO Na podlagi 10. člena Odloka o priznanjih Občine Piran (Uradni list RS, št. 6/96 in Uradne objave, št. 19/99 in 18/2002) Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran "Zlati grb Občine Piran" razpisuje PRIZNANJE OBČINE PIRAN Občina Piran vljudno vabi fizične in pravne osebe, da posredujejo predloge kandidatov za priznanje Občine Piran v letu 2005. Občinski svet podeljuje priznanje: ZLATI GRB OBČINE PIRAN - posameznikom za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena - skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja ali dela. Predlogi za podelitev priznanja morajo vsebovati: - naziv in ime pobudnika, - ime predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke, - obrazložitev pobude, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi. Rok za oddajo prijave je 8. september 2005. Priznanje bo podeljeno ob prazniku Občine Piran. Upoštevali bomo samo popolne predloge, ki bodo oddani v razpisanem roku na naslov: Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran "Zlati grb Občine Piran", Tartinijev trg 2,6330 Piran. Predsednica komisije Milena OBLAK-JUH, dr.med- USTANOVITEV MESTNE OBČINE PIRAN Občina piraN COMUNE Dl PIRANO O sprejetju sklepa je županja obvestila predsednika državnega zbora gospoda dr. Franceta Cukjatija, predsednika vlade gospoda Janeza Janšo, ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivana Žagarja, podpredsednika državnega zbora dr. Marka Pavliho, vodje vseh poslanskih skupin v državnem zboru ter predstavnika narodnostnih manjšin. Na predlog županje Vojke Štular je Občinski svet Občine Piran 23. junija 2005 sprejel sklep o ustanovitvi Mestne občine Piran. Na podlagi tega sklepa je Občina Piran Državnemu zboru Republike Slovenije predlagala, naj ugotovi, da obstajajo pogoji za ustanovitev Mestne občine Piran, in začne postopek za njeno ustanovitev. Sklep občinskega sveta določa razpis referenduma na območju sedanje občine Piran, kjer bi prebivalke in prebivalci svojo voljo lahko izrazili z odgovorom na vprašanje: »Ali se strinjate, da se na sedanjem območju naše občine ustanovi Mestna občina Piran?« Mestna občina naj se ustanovi z imenom: MESTNA OBČINA PIRAN območjem: OBMOČJE SEDANJE OBČINE PIRAN in sedežem: PIRAN, TARTINIJEV TRG 2 ter naj zajema naselja: V svojem pismu je piranska županja poudarila, daje Občina Piran že od sprejema Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) opozarjala na nedosledno ureditev statusa občin in s tem tudi na razdelitev na dve skupini - mestne in t.i. navadne občine. Že leta 1996 je sprožila postopek za priznanje statusa mestne občine Piran, vendar predlog ni naletel na razumevanje in podporo. Zavedamo se, da so si snovalci zakona iz leta 1993 zamislili mestne občine kot sedeže pokrajin, čeprav tega niso zapisali. Sčasoma je zaradi zapletov o sami ustanovitvi, številu in velikosti pokrajin mestna občina dobivala drugačno vlogo. Postala naj bi nekakšno središče, ki po svojem pomenu presega lastne meje. Menimo, da so sedanji pogoji za pridobitev statusa mestne občine, ki zahtevajo 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest, preživeli. Veliko pomembnejše je, da je mestna občina opredeljena s funkcijami mesta, kot so splošna razvitost in inštitucije na področju uprave, sodstva, zdravstva, kulture, prometa, visokega in srednjega šolstva, poleg tega pa bi se morala upoštevati še lega oziroma geografski položaj, gospodarska moč, komunalna infrastruktura in pomembni zgodovinski razlogi. Bužini Padna Dragonja Parecag Lucija Piran Mlini Portorož Nova vas nad Dragonjo Seča Sečovlje Strunjan Sveti Peter Škodelin Škrile Občinski svet Občine Piran je županjo občine Piran pooblastil, da v nadaljnjem postopku vlaga vse potrebne obrazložitve dopolnitve predloga ter ukrene vse, kar je potrebno,da se predlog za podelitev statusa mestne občine udejani. Občina Piran vsekakor ni običajna občina, o čemer neizpodbitno priča tudi njena tradicij3-saj je status mestne občine imela že v 18. in 20. stoletju. S svojo razvito infrastrukturo. z dvojezičnimi vrtci, dvojezičnimi osnovnimi in srednjimi šolami, z visokimi šolami m fakultetami, kulturnimi institucijami in zgodovino si takšen status zasluži tudi danes, Zato je Občinski svet Občine Piran povsem utemeljeno sprejel sklep, s katerim je Občin3 Piran sprožila postopek ustanovitve Mestne občine Piran. Predsednika državnega zbora je županja zaprosila, naj predlog čim prej uvrsti v parlamentarno proceduro, predsednika vlade pa, naj predlog vloži v proceduro tudi svojem imenu. Druge naslovnike je piranska županja pozvala, naj pri obravnavi v državnem zboru sprejeti sklep podprejo. UUUUUUUUlUUUULJUUUUlkd _ -|§r primorski uVp 20 let Tvvirling kluba Piran Tvvirling klub Piran je na prireditvi ob 20. obletnici društva v Športni dvorani v Luciji v soboto, 18. junija 2005, prejel plaketo Občine Piran. Ustanovitelju mažoretne in bobnarske skupine ter nekaj časa tudi mentorju Vinku Detoniju jo je izročil podžupan Občine Piran Alberto Manzin. Priznanje tudi za mentorico Ano Rat. Skupina mažoretk je z delom začela leta 1985 pod okriljem Bobnarske skupine, kot samostojna sekcija Mažoretne in bobnarske skupine Morje pa je začela delovati leta 1990 in sicer pod okriljem takratnega Kulturno umetniškega društva Karol Pahor Piran. Leta 1997 se je skupina vključila v Zvezo društev mažoretk Slovenije in se udeležila tudi 1. državnega tekmovanja. Istega leta se je Ustanovila kot samostojno Kulturno društvo mažoretk in bobnarjev z imenom Morje. Leta 2001 seje društvo preimenovalo v Tvvirling klub Piran. Skupino je ustanovil Vinko Detoni in J° vodil od samih začetkov leta 1985 do 2001. V prvih letih delovanja je bil Sospod Detoni tudi mentor skupine, jasneje so pridobili nekaj mentoric, p pa v skupini niso ostale dolgo časa. Ueta 1997 je mentorstvo prevzela Ana “at, ki uspešno vodi skupino tudi danes. Teta 2003 je skupina na državnem Prvenstvu prejela tudi prehodni pokal lri absolutno 1. mesto kot najboljša tekmovalna ekipa. Skupina se bo julija etos udeležila tudi evropskega tekmovanja v Mariboru, sicer pa tudi redno Uastopa na raznih prireditvah in sodeluje z Mladinskim pihalnim orkestrom Jjttan, kije pod taktirko Benjamina Makovca zaigral tudi na prireditvi v Športni dvorani v Luciji. Na prireditvi, ki jo je povezovala Elizabeta Fičur, je društvo podelilo tudi 'Uterna priznanja svojim članicam - mažoretkam za pet in več let uspešnega dela in uspehe na tekmovanjih. lupina mažoretk Tvvirling kluba Piran z mentorico Ano Rat na zaključni Prireditvi ob 20. obletnici delovanja v Športni dvorani Lucija, 18. 6. 2005. kOTO: FK-Primorski utrip. T°džupan Občine Piran Alberto Manzin izroča priznanje ustanovitelju in prvemu Mentorju skupine Vinku Detoniju. Benjamin Makovec izroča priznanje mentorici kluba Ani Rat. Marku P o ropa tu za nagrado skuter Valeta zadnje generacije osemletke Trije v znamenju dvojčkov Podjetje Artemus d.o.o iz Kopra je 20. junija v parku Pietro Coppo v Izoli Marku Poropatu z Belega Križa, kot najboljšemu na tekmovanju v okviru posebne vzgojno prometne akcije v Izoli »Gostimo varnost«, podarilo električni ekološki skuter (EVT) vreden 499.000,00 SIT, s katerim se je lahko odpeljal domov. Glavni pobudnik in organizator tekmovanja je bila izolska Policijska postaja skupaj s Centrom za vzgojo v cestnem prometu Občine Izola. Električne motorje za skuterje izdelujejo na Japonskem, proizvodnja ostalih delov in montaža pa poteka na Tajskem. Z napolnjeno baterijo lahko prevozimo 50 do 60 km, podobna pa je tudi hitrost. Stroški so minimalni: 80 SIT/ 100 km. Skuter so nagrajencu skupaj izročili direktor Artemusa Koper Dalibor Grujičič, podžupan Občine Izola Igor Franca in komandir Policijske postaje Izola Viktor Zinreih. Predstavniki Policijske postaje so z maskotami, medvedki s policijsko kapo in opremo, obdarili tudi najmlajše in se tako na najbolj izviren način približali otrokom, ki šele vstopajo v prometni vrvež. FOTO: FK-Primorski utrip. V Avditoriju Portorož so se 14. junija 2005 , ob zaključku osemletke v OŠ Lucija, zbrali na valeti učenci osmih razredov ter pripravili tudi zanimiv program. To je bila zadnja generacije osnovnošolskega programa osemletke, kajti naslednja bo že generacija devetletke. Podelili so tudi veliko priznanj. Več v naslednji številki. BK Zlati prenašalci z rodovnikom primerni za otroke, starejše ljudi in invalide. Ubogljivi in lahko učljijvi iščejo prijazne lastnike z vrtom. Možen predhodni ogled. Tel.: 041/296 864 Prodam ford Mondeo Letnik 95, karavan, temno zelene barve, klima. Vozilo je v dobrem stanju. Cena po dogovoru. GSM: 031 201 829. Oddam ali prodam poslovni prostor v izmeri 30 m2, v Športni dvorani Lucija, Liminjanska 78. Tel.: 031 748 019 Inšrtuiram Inštruiram angleški in italijanski jezik za vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom. Tel. 031/815-626 Za Pavla Godniča, bivšega predsednika DeSUS Piran iz Lucije je bil junij mesec 2005 naporen in hkrati tudi vesel. Potem, ko je predal žezlo predsednika DeSUS Piran mlajši kandidatki Lovšinovi, ga je doma čakalo še družinsko veselje -torta ob njegovi 70-letnici. Njegov sin Frenk jih je junija zapisal že 40, vnuk Aljoša Benko pa 20. Proslavili so skupaj. Popravek V zadnji številki smo zapisali informacijo, ki je bila dana na Prazniku refoška v Marezigah, da so dekleta iz Tvvirling kluba iz Pirana, ki so tam nastopala, evropske prvakinje. Trenerka Ana Rat nam je sporočila, da so državne prvakinje v skupinski kategoriji A. MALI OGLASI MALI OGLASI Otroci spoznavali Piran v času Beneške republike Približno 90 otrok iz Vrtca Mornarček iz Pirana Je nedavno na prvomajskem trgu v Piranu Pripravilo zaključno prireditev ob koncu leta in °b tej priložnosti predstavili staršem, sorodnikom ? drugim projekt, ki so ga poimenovali Piran v Casu Beneške republike. Kako predšolskim °trokom približati tako oddaljeno obdobje kot je ^as Beneške republike, je bil izziv strokovnim delavkam v Vrtcu Mornarček Piran v šolskem letu ^04/2005. Namen izvedenega projekta je bil Približati preteklost, ki je tako močno ^aznamovala mesto Piran, jih seznaniti s skratnim življenjem v mestu, arhitekturo, Umetnostjo, gospodarstvom in to primerjati (^ašnjim časom. S svojim raziskovanjem s- UJvTl 1 m o t* o ilzoi r7'inimi\/prro nrpfpUpm nhrlnK ‘Oljiva vi iv-ti, in 'ene dejavnosti ^Un, zgodovinsko mesto nas na vsakem koraku popelje v preteklost, ki je jjTana v današnji, sodobni način življenja. Ohranjena kulturna dediščina je r §ata, zato je pomembno, dajo poznamo in želimo ohraniti tudi za bodoče dove. Mnoga zgodovinska obdobja so v Piranu pustila svoj neizbrisen pečat, ^ ed njimi pa prav posebnega čas Beneške republike. Tako nas na to obdobje Jo°lj spominja znamenita Benečanka na Tartinijevem trgu n ed njimi pa prav posebnega čas Beneške republike. Tako nas na to obdobje Jb°lj spominja znamenita Benečanka na Tartinijevem trgu, hiše z značilnimi _ 'A,****! Ha *’ Predvsem pa najbolj znani simbol Beneške republike lev, ki se pojavlja imeli so tudi klicarjg---- Ij P°rtalih več stavb. Otroci in strokovne delovke so izdelke in publikacijo, ki so nastajali med projekto •tčanem kratkem kulturnim programom predstavili tudi širši množici. Breda k ' K Prodam 4 sobno stanovanje V Parecagu prodam 4 sobno stanovanje v II. nadstropju v izmeri 91,5 m2, s pogledom na Sečoveljske soline, za 32 milijonov SIT. Tel.: 672 20 36. 1 Ž e n i t n al posredovalnica 1 Zaupanje posreduje za poštene, trajne zveze, za vse starosti, po vsej ' Sloveniji. Tel.: 031 505 495 1 1 j NAROČILNICA * naročam primorski u r p IME IN PRIIMEK TOČEN NASLOV POŠTNA ŠTEVILKA j LETNA NAROČNINA (12 ŠTEVILK) 2.160,00 SIT DATUM PODPIS Izpolnjeno naročilnico pošljite na: Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož Stran 12 primorski uMp Julij 200j 20 LET POBRATENJA MED OBČINAMA BJUGN IN PIRAN Piranska županja Vojka Štular je v začetku julija sprejela delegacijo iz pobratene norveške občine Bjugn na čelu z županom Arnfinnom Astadom in soprogo Eldrun. Prijatelji Pirana, ki občino obiskujejo že dve destletji, so se udeležili vrste prireditev in na njih tudi z veseljem sodelovali. Piranska županja Vojka Štular in župan občine Bjugn Arnfinn Astad ob podpisu Listine o nadaljnjem prijateljskem sodelovanju. Koncert ob 20-letnici sodelovanja med občinama v portoroškem Avditoriju, kjer so nastopili glasbeniki iz Bjugna: Big band, zbor Bel canto in skupina Twist. V občinski palači sta se srečala prva podpisnika listine o pobratenju, takratni predsednik Skupščine Občine Piran Drago Žerjal in župan občine Bjugn Alf Nebb. Nabucco Zgodovina čaščenja božanstev in veliko simbolike za današnji čas Glasbeno delo velikega mojstra Giuseppa Verdija in zgodba Nabucco, ki sta jo v portoroškem Avditoriju v soboto, 2. julija 2005, odlično izvedla Operni zbor in orkester SNG Opera Balet iz Ljubljane, je tudi tokrat pritegnila množice, ki so z zanimanjem sledili dogodkom na odru. Besedilo: Temistocle Solera Dirigent: Loris Voltolini Koncertni mojster: Igor Grasselli Režija: Guenter Lohse Vodja zbora: Martina Batič Opera in balet v štirih dejanjih in sedmih slikah j e zgodba iz življenja Hebrejcev, ki verujejo v boga Jehovo in ga prosijo naj jih zaščiti pred asirskim kraljem, sovražnikom Judov, ki jih je napadel s svojo vojsko in jim grozi z uničenjem mesta in templja. Ujetnica Fenena (igra Elena Dobravec) hčerka asirskega kralja Nabucca (Marko Kobal), naj bi bila porok, da se najhujše vendarle ne bo zgodilo. A kaj, ko vmes poseže še ena ženska - Abigaile (Galja Gorčeva). V spremstvu babilonskih vojakov vdre v tempelj in poskuša rešiti Feneno. Vmes veliko ljubezenskih spletk. V tempelj pribežijo hebrejske ženske, ki iščejo zaščito pred krvavim sovražnikovim mečem. Leviti poročajo, da se njihova vojska zaman bori za tempelj. In zares vanj vdrejo babilonski bojevniki s kraljem Nabuccom na čelu. Duhoven j e razjarjen zaradi Nabuccovega nespoštljivega vdora v božji hram, zato pograbi Feneno in mu zagrozi, dajo bo ubil, če jim tiran ne bo zagotovil prostosti. Nabucco grozi Hebrejcem, da jih bo pokončal v potokih krvi. Fenena ga roti naj se jih usmili, saj jo drugače čaka smrt. Zaccaria (Juan Vasle) dvigne bodalo nad Feneno, toda Ismaele (Jure Kušar) velikemu duhovnu iztrga orožje in se zanjo postavi v bran. V Nabuccovi palači je veliki Baalov svečenik izročil Fenenini sestri Abigailli listino, v kateri piše, da ji po žilah teče suženjska kri, Fenena pa je zakonita prestolonaslednica. Abigaillini privrženci tedaj razširijo govorico, da je kralj Nabucco v boju ubit. Fenena sklene prestopiti v hebrejsko vero. Narod se dvigne v upor in hoče Abigaillo za kraljico in obsodbo vseh Judov. Abigaille želi vzeti krono sestri Feneni, a se ji ta upre. Nenadoma se prikaže Nabucco. Fenena mu presenečena izroči krono. Zdaj nič več priseben Nabucco grozi Babiloncem, da bo odstavil njihovega boga, judovski pa je tako ali tako že padel., ko ga je on premagal. Namesto božanstev ustoliči samega sebe. Zaccaria ga prekolne, toda Nabucco ga sklene umoriti, prav tako pa ves njegov narod. Tedaj vanj udari strela z jasnega neba in mu z glave zbije krono. Prestrašen in pohabljen prosi Feneno za pomoč. Abigaille s pomočjo svečenikov zasede očetov prestol in pred njenimi nogami se zvrstijo njeni častilci. Veliki svečenik zahteva, naj pobije ujete Hebrejce pa tudi sestro Feneno, kije izdala svojega boga. Nabucco j e hudo bolan in ne razume kaj se pravzaprav dogaja. Abigaille uporabi zvijačo in prepriča očeta Nabucca naj podpiše smrtno obsodbo. Tedaj se oče spomni, daje na seznamu tudi njegova hči Fenena. Zgodba se začne dramatično zapletati. Abigaille pred Nabuccom raztrga listino, ki govori, da je sužnja. Nabucco se zave, da ne more več preklicati podpisanega. Ko zasliši glasove Judov, ki odhajajo v smrt, pokliče stražo. Toda kaj, ko je za Abigaille, kije prevzela oblast, le še jetnik. Rotijo naj se usmili sestre. Tega ne usliši in ga pošlje vječo. Hebrejci ob bregu reka Evfrat objokujejo svojo usodo in izgubljeno domovino. Zadnje dejanje se odvija na morišču, kjer se Zaccaria in Fenena s pregnanimi Judi že poslavljata od življenja., ko na zlovešči kraj prihiti Nabucco z vojaki. Ukaže končati krvavi obred in uničiti simbol asirskega boga Bala. Nabucco sedaj prizna hebrejskega boga Jehovo, ki mu je vrnil izgubljeno moč in judovskemu ljudstvu vme svobodo. Približa se mu umirajoča Abigaille, ki je v obupu že spila strup, in z zadnjimi močmi prizna svoj greh ter strta prosi odpuščanja, potem se zgradi mrtva. Nabucco postane vladar vsega sveta. FOTO: Adrijana Krajnc Vasovič Atilio Radojkovič odšel med upokojence Na fotografiji Primorskega utripa: Atilio Radojkovič v krogu prijatelji in sodelavcev na poslovilnem večeru na Krogu. Atilio Radojkovič, prof., eden najstarejših delavcev Občinske uprave v P>r ’ nazadnje predstojnik Urada za splošne zadeve Občine Piran, je te dni v Kt.j sodelavcev Občinske uprave in pozneje tudi prijateljev na Krogu, pr°s -e dosežek pomembnega dela svojega življenja - namreč s 1. julijem 200-upokojil. Njegove naloge je začasno, do imenovanju kandidata po raZP prevzel Marjan Maslo. ajje Atilio ni bil birokrat. Svoje delo je opira vij al vestno in natančno. Prevzeto ^ različne naloge in zadolžitve, od skrbi za civilno zaščito, narodno obram ^ funkcij predstojnika Urada župana in Urada za splošne zadeve. Je člov ^ veliko ve o političnih in gospodarskih dogajanjih na občini v preteklo® > je bil poleg Pera Zovka prisoten na številnih pomembnih pogovorih, k° . lomila kopja in sprejemale odločitve o usodi tega ali onega vprašanja za 0 -jj vendar tega nikoli ni izrabljal za svoje ambicije. Sedaj, ko se je Pn tgtus, brigadi 540 tisoč upokojencev v Sloveniji, tako kot mnogi, ki uživajo ta tudi on ne bo imel veliko časa. Odlično slika, kipari, aktiven je v oljkars ^ društvu Štorta, kjer je veliko pomagal pri izdaji knjige o piranskih Morda bo pomagal tudi pri snovanju prve občinske monografije. Zlata poroka V občinski palači v Piranu si bosta v soboto, 16. julija ob 15. uri, P1"' izrekla svoj DA zlatoporočenca Ivan in Angela Trdin iz Sečovelj Čestitamo! F.PU