^RAN ŠKULJ: Nekaj o gospodarskih šoiah. * Vem, da ni naloga razpravljati o gospodinjskih šolah; vendar naj mi bo dovoljeno nekoliko skromnih vrstic o tej stvari. Zdi se mi neobhodna potreba ustanovitve visokih državnih Rospodinjskm šol po vsej kraljevini. Za Slovenijo mislim, da bi zadostovale tri. Te šole naj bi bile zasnovane tako, da bi nudile obiskovalkam teoretično in praktično vedo iz vseh panog gospodiiijstva. Podrejene bi morale biti direktno ministrstvu za prosveto. Namen teh šol bi bil vzgajati dobre učiteljice gospodinjstva. Dostop v te šole bi imele učiteljice ljudskih šol, absolvcntinje višjih dekl. šol., licejev in srednjili šol. Upravo, vodstvo in učiteljstvo viš* gospodinjskih šol bi morale biti v rokali posebnih učiteljev, ker bi morala nuditi ta šola znanje iz življenja za življenje. Učiteljice, ki bi dovršile višjo gospodinjsko šolo, bi se nastavljale po vseh večrazrednicah— vsaj po ena — kot ljudske učiteljice, bile bi pa obvezane prirejat; vsako leto v zimskih mesecih na svojif šolah kmetiškim deklicam po dovršem šol. dobi pouk iz gospodinjstva. Ti tečaj: bi bili — kakor naj bi bili tudi za dečkc po dovršeni šol. dobi tečaji iz gospodarstva in kmetijstva — po določenem učnem načrtu za učiteljstvo oficielni. Na ta način bi iniel vsak šol. okoliš svojo gos- podinjsko šolo. — Marsikatera koieginja se morebiti smeje mojim nasvetom, češ, vse lepo, toda za realiziranje tega je treba prostora, kuhinje, vrta in drugih reči. Jaz pa pravim, dobra volja in skrb za splošni blagor ter naklonjenost vlade vse preniaga.Koliko imetja je zazidalo na.še ljuds^vo v razne »Domove« po kmetih. Ali niao ti domovi po večini postavljeni za kulturtii napredek občanov? Rad bi poznal onc Ijudi, ki bi se ustavljali in bi ne hoteli ocipreti vseh teh domov kulturi in splošnemu blagru v prospeh. Kjer ni takih stavb, pa bi tudi ne delalo mnogo težav, da se potrebni prostori najdejo v šoii, ali pa jiii prizidajo. K gospodinjskemu pouku sodi tudi zelenjadarstvo. Oskrbeti tak vrtet; iudi ne bo prav nikaka uinetnost, ziasti na kmetih iie. Absolventinje višjih gospodinskih šoi bi morale biti sposobne samostojno pt>učevati gospodinjstvo v vseh panogaii. Kakšen korak bi se storil v splošni kulturi naprej, ko bi bila dostopna vsaki ueklici iz mase narcda gospodinjska šola! Poniislimo ie sarao na dejstvo, da je po kmetih, pa tudi po uiestih mnogo mladenk, ki se poroče, pa ne znajo niti kruha speci, niti najprimitivnejših jedi napraviii. Ni cudno, če nastaja v takih družinah nevolja in po njej mržnja — nesreča v družmi. Koliko je gospodinj, ki si ne zna pri kuiii prav nič pomagati, dasi ima doma raznin zemskiii dobrot v obilici. Otroci in odrasii mnogih družin liodijo zaniknno opravljeni, dostikrat raztrgani — ne zaradi pomanjkanja, temveč ker ni umne gospoduije, ki Di znala malo šivati (.kvačkati in piesci pa raorebiti zna). Nešteto je grehov, ki iz\irajo iz nepoznanja gospodinjstva. MnoRo se lahko popravi, še več pa uoseže, če se uvedejo za mase narocia gospotlinjske sole. — Spominjam se na svoja službovanja. Bil sem sam. Prišel je cas nepriIjubijene ponavljalne šole. Takratna ponavljalna šola je bila brez pravega učuega načrta. Ustvaril in odobril sem si uačrt sara. Dečkom gospodarstvo in kme tijstvo, deklicam nekaj iz gospodmjbtva. je li bil načrt dober ali ne, to me ni brigalo — uspehi so bili dobri. V kratkem sem zbudil v vsem šol. okolišu veliko zanimanje za kmetijske panoge, dokaz temu samo to, da so gospodarji zahajali h gos~ podarskim pr.edavanjem ter aa se nepičlo število članov kmet. podružnice v šol. okolišu podesetorilo. Pouk iz gospouinjstva pa je zbudil med ljudstvoin čut do snage, okusa, domačnosti. — (Da nisem s kuhinjo poizkusil, mi bo draga koleginja oprostila, ker mi znanja te urnetnosti gotovo ne pripisuje.) — Rečena je bila beseda tudi o okrajnih gospodinjskih šolah. Po mojem skromnem mnenju teh ni treba. Okrajne gosp. šole bi bile draga naprava in bi sploš-nosti ljuostva malo koristile. Ubožne deklice izvun okoiiša bi • bile že zaradi živijenskih in stanovanjskih razmer izključene in te so tega pouka najpotrebnejše. Bogatimi si bodo že znali pomagati, da oskrbe svojim hčeram primerno gospodinjsko naobrazbo. Denar, ki bi se imel porabiti za okra]ne gospodinjske šole, nai bi se rajši porabil za nagrade gospodinjskirn učiteljlcam in pa za inventar selskim gospodinjskim šolam. — Napisal sem te vrstice zaradi tega, da bi na merodajnem mestu ne morebiti z lokalnega, temveč s stališča kultunic stopnje narodove mase pretresali vprašanje o ustanovitvi gospodinjskih (more biti tudi gospodarskih) šol. Vem, da bo marsikatera koleginja nevoljno vzdihnila: »Ze zopet eden, ki bi nam rad še več dela naložil.« Toda ne, stojim na stališču, da se učiteljstvo ne sme čez mero obremenjati in pa — za dobro in koristno delo se mora — dobro plačatl— V rajni Avstriji bi tega ne pisal, ker sem imel bridke izkušnje, da niso upoštevaii nobenega dela, ki je stremilo za Povzdigo kulture našega naroda, ka.i li še, Ja bi to delo honorirali! Jaz niti nisem Prosil honorarja, ker sem od početka svojega delovanja živel in delal pod vtiskom krilatih besed okrajnega predstojnika birokrata, ki mi je ob neki priliki rekel (seveda v nemščini): »Ali mislite, da tam gori vaše delo radi vidijo? QosPod učitelj, vi ste še jako mladi.« — NaPisal pa sem te vrstice tudi vsem koleginjam, ki niso nastopile svoje službe v narodu samo zaradi krila in želodca, temveč ki nosijo v svojem srcu Ijubezen do laroda z željo povzdigniti ga kulturno, jiovesti ga do sreče — dalje vsem onim, Ki jim je pri srcu blagor in veličina naše •iubljene svobodne države, kateri hoče t>itl zlasti učiteljstvo najtrdnejša opora. —