ISSN 0350-5561 9 r t ujju jjyj^j iH za kon*« t*dM Paámne bodo ponehale. Postopno se bo zjasnilo. 51 let številka 42 četrtek, 21. oktobra 2004 300 SIT Poleg lignita kot gorivo tudi okolju prijaznejši plin Svetniki spoznavali ^ nemške izkušnje z iLIi-l gudronom ^ I Zadnji romantik s torbo Letošnja jesen ni takšna, kot si jo želijo vsi, ki še niso pobrali letošnjih plodov narave. Kar hitro se je ohladilo, še bolj pa moti mokrota, ki jo je bilo v oktobru res veliko. A kaže, da bo konec tedna prinesel vreme, ki bo omogočalo trgatev in spravilo jabolk v ozimnice in stiskalnice za mošt Čudež narave bo tako spet naredil svoj krog. S spravilom pridelkov se bo začel čas, ko bo narava počivala. In ko si bomo mnogi želeli, da zima hitro mine ... Za otroke več kot 205 tisoč tolarjev Za letošnjo Drobtinico so pekarne prispevale manj i^ruha kot lani. so pa več zbrali s prispevki v hranilnikih - Kateri šoli koliko, bo znano danes kc v ob,ni)viuh.šalah v vseli omenjenih občinah. Kateri šoii koliko denarja, pa Kido oJločili il an i območncgii ixJhora 7iJruž-enja RK Velenje na današnji (čelrlek) seji. Za lansko Droblinico so jickar-ne darovale 430 štue kruha, s prodajo slednjih in s prispevki v hranilnikih pa sii zhrali nekaj manj kol i86lLsočSn". Tatjana Podgoršek V«l«n|e, Šoštanj. Šmartno o Paki. 18. oktobra - Svetovni dan hrane .so nekatera območna /druženja RK po Sloveniji zaznamovala z akcijo Droiitiniea. Območno združenje RK Velenje jo je v Mxleíovanju s ]iros-lovoljci izvedlo v občinah Velenje. .Šoštanj in Šmartno ob Paki že tretjič. Zanjo je letos 12 pekarn, ki s kruhom in pekovskimi izdelki oskrbujejo občane v omenjenih občinah, dan^valo 420 Sluc kruha, pn>daja!i pa so gii po 300 to- larjev na treh stojnicah, in siccr na Cankarjevi ulici v Velenju, pred Crino trgovino v Šoštanju in na ploščadi pred Markelom v Šmarlnem ob Paki. »Drobtinica je na na-šem območju ludi tokrat lepo uspela. Zbrali smo več denarja kol lani, 20.5.703 SIT Od tega smo s prodajo kruha zbrali 12fi tisoč tolarjev, s prispevki v hranilnikih pa slabih 80 (isočakov, kar je več kol lani,« je povedala sekretarka velenjskega območnega združenja RK Darja Prevalnik. Zbrana sredstva lx)do poraz.dc-iili med socialno onroženc oiro- Glave pokonci, gremo naprej stane Vovk RokomelaSem velenjskega Gorenju so se uresničile želje, tla zaigrajo i' ligi pnvkov, ki jxjleka ixiil okriljem Evropske roko-tnelne zveze. Dolgo so sanjali o lem, spomladi pa z osvojitvijo 2. mestu v državnem pnx-nstva le sanje ilose.gli. Cilju, mpešno nastopiti tudi v liff najboljših, so podredili víc. Dres Gorenja je obleklo šest novih igndcev. '/. ivlikimi pričakovanji so se podali v boj. Za zdaj, pa dveh tekmah, jim še ni sreklo, kol so načrtovali. Dva nastopa in dva poraza. vmes se jim je žal zgodila še izgubljena točka v ddavnem prvenstvu. Med ljubitelje rokometa seje prikradlo razočamnje. A poraz s Cehov.skimi medvedi, predstavniki Rusije v tem tekmovanju, ni nobena .mi-mota. Gre za iz\-ntno moštvo, ki se ponaša z mnogimi ruskimi reprezentanti. Zmaga hi bila prvovrstna senzacija. Hladen tid pa je bil poraz proti poprečnemu (?) moštvu Brest Meškovo v Bekmtsiji. Trenerja in igitdci po tekmi niso znali skriti razočaranja. Doma, v Vek'- _ nju, so n ekateri že začeli zm ajeva t i z gla vo... Tipičn o slovensko. Čeprav Gorenje po imenih verjetno res še ni imelo lako močnega mo.ilva. kut ga ima letos, bi bilo iluzorno misliti in pričakovati, da Iwdo že ;«> pni h nastopih i' li^ pr^v-kov igntli pomembno vlogo. Tudi v domačem pm'n.Kivu kljub izgubljeni točki ni še nič àgubljenega. Zato glavo pokonci! Najlažje je popustiti. Najlažje je podleći kritikam. Za roko me-la.fe Gorenja vem, da ne bodo. Ibznam jih kot borce. Zaupam jim in vem. da bodo na tuislednji preizkušnji prekosili sami .sehe. Sicer pa. kaj Je la^ega ki>l tistega, ki mu je samozaiv.^l že rurčeta, spravili .ve nižje? Fantje, pogumno naprej! Na Danskem. v deželi legti kock in pravljic, ni nič nemogoče. Pravi ljubitelji rokometa bodo v vsakem primera z vami. Zelo ugodna šolska nezgodna zavarovanja PHfDSTHVNlinO VUIMJE - Stan trg aS. aS2B Welanje, tel.: Oa/197 SD 86 d.d. ZAVAROVALNICA MARIBOR nWa" ODŠKODNINA RADIO VeL6NJ£ P^STE BIU POŠKODOVANI I V PROMETNI NEZGODI? ' ST£ SE POŠKODOVALI PRI DELU? LJUSUUU,ZobMnc.« Pn;j,Ormi*ot.i Muiaot, KDralte CIGS KCPU, W*o C 7o lUIIWHMTiliiIiwgil HBIiaC.a>Usr(<>6S ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? www. Hovoedekod ni n a^ riTTTi" 9770350556014 lokalne novice Zborovanje geografov Velenje • Danes (21. oktobra) se v Velenju pričenja tridnevno zborovanje slovenskih geografov z naslovtim ŠalcSka in /gornja Savinjska dolina. Na tem največjem, že devetnajstem siR)kov-nem srečanju geografov bo Savinjsko-šalcško regijo z okoljske-ga, gospodarskega in s soeialnega vidika celostno obravnavalo okoli 120 udeležcnccv- Cilj zborcwanja, ki bo polekak^ v Hotelu Paka. je predstavnikom lokalne in državne uprave ter podjetjem podati čimveč informacij, ki bodo pomagale pri načrtovanju sonaravncga in iraj-nosinega razvoja regije. Na zborovanju bo predstavljenih 45 referatov In strokovnih predavanj, organizirane bodo 3 delavnice oziroma okrogle mize na temo regionalnih razvojnih izlivov, vloge geografije v soli in turi/mu, udcioženci pa bodo na 8 eks-kiir/djah spoznavali obe dolini in mesto Velenje. Pred zborovanjem bt> iziU.'! zbornik povzeikov vseh na zborovanju predstavljenih rcferalov, naknadno pa bo Vdla že knjiga - zbornik člankov, ki obravnavajo Savinjsko oz. Šaleško dolino. Zborovanje organizira Inštitut za ekoloSkc raziskave ERICo Velenje v sodelovanju z Zvezo geografskih društev Slovenije. ■ mkp Abanka povečuje število osebnih računov Velenje - Abanka je v prvih osmih mcsccih letos p(wečala Število osebnih računov za 14 odstotkov, kar je skoraj štirikrat več, kolje raslo Število računov v celotnem slovenskem bančnem sistemu. Abanka zavzema 6,75-odstotni tržni delež in vodi 131.867 osebnih računov svojih komintentov. S takimi številkami se Abanka tudi v vodenju osebnih računov uvršča na trcljc mesto med slovenskimi bankami. ■ mkp Zdravniki le dopoldne ŠoSlanj - Počasi se začenjajo prenovitvena dela zdravstvene postaje v Šoštanju, Dela bodo, kol smo žc poročali, izvajali postopno. S prvimi Investicijsko vzdrževalnimi deli so pričeli pred tednom dni. 15. oktobra. Investitorja del sta Občina ŠoŠianj in Zdravstveni dom Velenje. Dela bodo predvidoma trajala mesec dni. V tem času bo spremenjen tudi delovni čas zdravnikov. Vse ambulante bodo delale le v dopoldanskem času. ■ mkp Varujmo in ohranimo Šaleško dolino Velenje - Včeraj in danes bodo asnovnošolci vseh šol iz Velenja, Šoštanja in Smartnega ob Paki spoznali prizadevanja ekologov za ohranitev doline, v kateri živijo. Projekt Viirujmo in ohranimo Šaleško dolino jc že enajstič pripravila MZPM Velenje, Izvajajo pa ga raziskovalci ERIC-a. Po enournem predavanju si bodo učenci ogledali Še odlagališče sadre in pepela, potem pa iKido v naslednjih dneh vsak v svojem razredu izdelali naloge in plakate na predstavljeno temo. ■ bš Cepljenje proti ^ripi (>Hiiv<) na voljo (liiifii lo(i(Mi v n()V(Mnl)rii - Bol) osro/oni 1)0(10 [)iiirali 15()(), (li ugi 2500 SIT - ZašoiU^ proli plicji gripi še ni TsŘjana Podgoršek Predvidoma po 10. novembru bodo pri izbranili zdravnikih v zdravstvenih domctvih, zasebnih ambu-lajitah in na zavodih za zdravstveno varsivo začeli cepili proli gripi, ker cepiva za zdaj v Sloveniji še ni. Cepljenje priporočajo vsem, .saj -kot pravi AJcnkii Ska/^i. dr. med, specialistka za epidemkïlogijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje - je množična zaščita eden od najpi^membnejših fakloijev pri pre- prečevanju siljenja virusa gripe. »Še posebej ga pripoa">čamo starejšim in bolnikom s kmničnimi boleznimi. Ti imajo običajno slabši imunski sistem. Proli gripi se lahko cepijo tudi otroci in dijenčki do šestega meseca starosti. Odsvetujemo pa ga ljudem, ki imajo píwišano telesno temperaturo ali prebcUcvajo akutno bolezen in tistim, ki so alergični na cepivo.« Po cepljenju se le redko pc^javijo stranski učinki» kol so povišana te- lesna temperatura, slabo pc^čutje. oteklina, btilečina in nkčina na mestu vboda, kar sicer mine v dveh dneh. Najbolj ogroženim skupinam prel)ivalstva -otrokom s kroničnimi boleznimi in kroničnim bolnikom, starejšim cxl 65 let - bo cepivo plačal Zavixj za zdravstvenem zavanwanje Slovenije, ziilo bodo za cepljenjc plačali 15U0 loiarjev. vsi drugi pa ISOOSn: Za zdaj se pri nas in v tujini gripa Še ni pojavila. V prejšnji sezoni se je v Skweniji cepilo pn>ti gripi 20(i tisoč ljudi, od toga je bilo približno polovîa> cepljcnih starejših chI 65 IcL Ali se je mogc^e s cepljenjem proti gripi zaščitili tudi pred ptičjo gripo? »Posebnega cepiva, ki bi varo-vâkï pred pličjt^ gripo, še ni. mnenju nekaterih strokovnjakov pa se s cepljenjem proti običajnim virusom gripe lahko zaŽčitimo tudi pred miv rebilnim prcnost^m virusni ptičje g*!-pe na ljudi 'lôrej lahko običajno cepivo varuje pred morebitno okuj^bo,« je še povedala Alenka SkazazZavoda za zdravstveno varstvo Celje. ■ Ko je vodstvo valke skupnosti Mali Vrh v občini Šmartno ob Paki razmi.iljaio» katere aktivnmti bi združile krajane in morda privabile še druge, sc^ se domislili pohoda. Lani so organizirali pohod po obronkih vaške skupnosti prvič, minulo nedeljo pa drugič. Kljub de/ju se je na več kol 5 kilometrov dolgo pot podak) blizu 120 ljubiteljev narave in rekreacije (lani približno 160). Organizatorji so za pc^hodnike na treh kontrolnih točkah pripravili različne aktivnosti, a sojih Ziiradl nc*siečno-sli z vremenom prestavili oziroma Velenje, 16. oktober - Pomemben del socialne države Je skrb za starejše, ki niso le breme, temveč koristen vir izkušenj, modrost/ in znanja. To je vodiio sveta krajevne skupnosti Gorfca, ki vsako feto povabi starejše od 75 iet na zdaj že tradicionaino srečanje. Letošnje je sovpadalo s svetovnim dnevom starejših. V prostor//) osnovne šole Gorica so jim zapele pevke Stare vasi^ učenci šote Gor/ca pa so jih razveseljevati s prikazom starih ljudskih pesmi in običajev. PROGRAM PRIREDITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE ŠMARTNO OB PAKI 2004; Petek, 29« oktober 16.00 Otvoritev ceste Pecajt-Golob S<»bold. 30. oktober 16.00 Kulturni dom Gorenje: Šahovski turnir VS Nedelja, 31* oktober 08.00 Komemoracija pri spomeniku Petek, 5* november od 09.00 doll.CO Igralnice vrtca Vrtec ""Dober dan" - ustvarjalne delavnice 12.00 Otvoritev železniškega prehoda v Rečici 16.00 Avla kulturnega doma Razstava »Duša, ogenj in les» -upodobitev v lesu - avtor: Vlado Cigala Sobota, 6» november 14.00 Mladinski center Martin za mlade 19.00 Kulluml dom Predstava AG Velenje - ^'Kurbe" Nedelia, 7« november 13.00 Gasilski dom Srečanje starejših krajanov Petek, 12* november 16.00 Slavnostna seja sveta občine s podelitvijo priznanj in nagrad Sobota, 13* november VKSiîLA MARTINOVA SOBOTA: Martinova vas pri žele^iški postaji 8.00 do 9.00 Start pohoda po Martinovi poti Qđ9.QQ dû 2100 Degustacija mladih vin letnik 2004 09.00 Slikarska kolonija 10.00 Martinov živ-žav za otroke 14.00 Prikaz vaških običajev 17 00 Martinov krst s predstavitvijo nove vinske kraljice 15 00 dû21QQ lire Martinovanje z ansamblom Spev in gostom Borisom Kopitarjem Nedelja, 14* november 10.00 Slovesna sveta maša Sobota, 20» november 1MQ Kulturni dom Večer ljudskih pevcev in viž KI.KTI ODiraiI VRAT: 20. în 21. november od 13.00 do 21.00 ŽlbretKarl. Romana. Mali Vrh 19 Kugler Jože, Milena, M^i Vrh 63/a Fajfer Mihael, Tatjana Slatina 21/b Podgoršek Alojz, Milena Mali Vrh» zidanica« 27« in 28« november od 13.00 do 21.00 Kovačič Jože.Bernarda, Mali Vrh 73a Reberšak Avgust. Erika, Slatina 30a Malus Franc, Ivanka, Mail vrh »zidanica« Krajne Peter, Jelka, Podgora »zidanica« 4. in 5« december od 13.00 do 21.00 Rakun Ivan, Štefka, Mali Vrh 15 Brišnik Ivan, Zdenka, Lokovic 60 Kolar Ivan, Marija. Gavce »zidanica« Pokleká Danilo, Panika, Gavce 16 »črtali izpFi^rama«. Na srečo lega niso storili zotiijubljcno porcijo gniaža Ker so prchiiro končali pot, pa še dlj so prestavili bližje, kol so načrlovali. so morali nanj nekoliko počakati. Je pa bil zato kasneje bolj slasicn. V vaSki skiipnosll so odločeni, da bodo povabili si^krajane in oslalc obCanc na druženje prijetnega s k<^rislnim ludi prihodnje leu^. ■ tp Šaleška dolina Spominske svečanosti v spomin na padls žrtve fašizma v II. svetovni vojni na območju mesine občine Veleflje in občin Šoitani ter Šmartno ob Paki bodo komemoracije pri naslednjih obeležjih: četrtek, 2Z. 10^ -ob 16.00 pri spomeniku na grobišču pri cerkvi v Šmarl-nem; • ob 16.00 pri spomeniku padlih partizanov v Šembricu; •ob 16.00 pri spomeniku v Šaleku pri gasilskem domu; petek, 29.10» • ob 10.00 pri spomeniku padlega partizana v Paki; - ob 16.00 pri spomeniku padlih partizanov v Pesju pri domu krajanov; • ob 10.30 pri spomeniku v Vinski Gori; -ob 16.00 v zdraviliškem parku vTopolšici; • ob 16.00 pri centralnem spomeniku padlih borcev na Trgu Svobode v Šoštanju; • ob 17.30 pri spomeniku v Škalah pri šoli; •ob 11.00 na pokopališču v Zavodnjah; -ob 16.00 pri spomeniku talcev v Starem Velenju; •ob 11.00 pri spomeniku v Šentilju pri domu krajanov; -ob 18.00 polaganje venca in prižiganje svečk pred spominsko ploščo padlim v NOB v Kavčah domu krajanov; -ob11.30 na pokopališču v Plešivcu; nedelja, 31.10« -ob 8.00 pri spomeniku padlih borcev v Šmartnem ob Paki; -ob 16.30 pri spomeniku v Spodnjih Ravnah; • ob 18.00 bo osrednja komemoracija pri spomeniku »Onemele puške na Titovem trgu v Velenju. ■ Območno združenje borcev in ude/eiencev NOB Velenje TTÍfť^ J^T^ Í;as ćdaja: čas^lsna-aloíní^ka In RTV ■ÉÉiikILiLj dnj&a, lo.o. Vêtenje Izhafa ob eeinkih. C^na posameznega Izvnis 30D SIT. ineseina narofinina 1,200 srT. inmeseSna namiru 3 450 Srr. poilstna naročnina 6.6S0 SIT. }etna naročnina 12.600 SIT Urednëlvo: Bons ZaKošek (đireKlor). Slane VovK (odgovorni ut^ûnik), Ull&na KtsljC'Pianinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Taljafta Podgoršek. B^na Špegel (novinari). Mira ZakošeK (urecfnlca radija). Janja Ko^i/ta-spegel (leliniCna urednfca).Tomaž Gerâak (oUikovalsc). PropagatKla: Mna Jug (vodja propagande), ^o Konečník, Jure Beričnik (propaganoista). Seiiei uredništva in uprave: 3320 Velen|e, KidrlCevd 2a. p. p. 202, letefon (03} 89617 &0, leiefax (03) 8d7 46 43. TRR • NovaLB, Veler^e: 02426-0020133854 E-mail: pr^ss^iascas.si Oblikovanje in graf. priprava; Na§ Cas d.o.o. Ti$k: TtsXama SET d.d., Nal^da: 5.400 izvodov Nenaro6enih folograf^ In rokopisov ne vračamo! PozakonDcDDV^'Naà^s' uvrščen mM proizvode infojtnaDvnega zračája za katere se plačuje davek po a5% znižam stopnji SEJE Velenje dobiva proračun za dve leti vnaprej Toi'koviî soja Svcla Moslne ohčino Voiciijc jc l)ila 17. |)() vrsti iii pi va, na kateri so svetniki obravnavali porat)!) pioračiiiiskih sri^dslev za dve leli \naproi - Preveč tork diievnei>a reda ol) tako poinenibiii obi^a\navi? Soiana Špegei Toliko gradiva, kot so velenjski svcl-niki dobili za torkovo sejo svcla, ga Ic redko. Zajcien kup gaje biJ, predvsem zaradi podrobno pripravljene razdelitve občinske blagajne /ca leii 2005 in 200^^, kije zahtevala tudi podrobnejšo obrazložitev razvojnih projektov v obCini v istem obdobju. Pa vendar je bila obravnava iwnutka proračunov le ena od skupaj 25 točk dnevnega reda, na kar so opozorili tudi svetniki, .lože Kavtičnik (LDS) jc menil, da bi lako piîmembni točki morali posvetiti veliko več časa, s tem se je strinjal tudi njegov strankarski kolega Drago Mar* tinšek ki jc opozoril tudi na lo, da je gradivo prihajalo »po kapljicah« in da svetniki niso imeli dovolj časa, da bi ga podrobno pregledali in na razdelitev denarja iz proračuna pripravili .svoje pripombe in predloge. Razjirave ob sprejemanju os;nuikov proračunov so bile precej vroče, za nekatere tudi razburljive. To je ob vedno premalo denarja za vse želje proračunskih porabnikov po svoje čisto razumljivo. Manj za ceste in komunalo Svetniki mestne občine Velenje so po dolgi obrazložitvi in prav taki razpravi potrdili cwnutka proračunov za naslednji dve leti. Pripomb na predlagano razdelitev proračunske blagajne je bilo kar nekaj, do dokončnega besedila proračuna pa jih bodo poskuSali upoštevati. Kolikor je tov okviru razpoložljivih sredstev sploh mogoče. Z-upan Srečko Meh je ob razlagi projektov, ki sc bodo odvijali v tem ča.su, poudaril, da sta proračuna za dveletno obdobje naravnana razvojno in da sla realna, prav nič »napiJinjena«. Naj- več denarja pa bo namenjenega za izgradnjo novih pridobitev na področju družbenih dejavnosti, predvsem kulture, 1er gradnji stanovanj. Vemo, da Velenje dobiva novo knjižnico in da je stekla tudi obnova kulturnega doma. Ceste in komunalna infrastruktura bosta več sredstev dobila 5elc v letu 2007, saj jc denarja pač toliko, kot ga je. Se vedno je veliko zemlji.šč v denaciona-lizacijskih postopkih, zalo je nemogoče napovedali, kdaj bo možna prodaja zemlje v Trebu.si, ob Šaleški cesti... To, da občina Velenje prvič sprejema proračun za dve leii vnaprej, naj bi bilo dobro predvsem zaradi projektov, ki zaradi finančne zahtevnosti tečejo več let. In zaradi lažjega načrtovanja ter tekočega vodenja investicij. V letu 2005 bo v pro-račiimi MO Vek^njo ^ milijard 524 milijonov tolarjev, Icia2005pa ň milijard 828 milijonov tolarjev, .(udita Zuj^vr, ki je svetnikom predstavila osnovne postavke obeh proračunov, je tudi povedaki, da bo občina obe leti najemala kredite. Zupan je obrazložil, da se bo proračun zadolževal v okviru zmožnosti, krediti pa bodo najeli za izgradnjo novih stanovanj in garažnih his. Slednji naj bi v letu 2005 začeli graditi na Gorici in na Kardeljevem trgu, a le. Če bo interes občaniTV za odkup in najem garažnih boksov pokazal, da jc investicija upravičena. Vsaj polovica jih bo morala biti prodanih ali danih v najem pred začetkom izgradnje, sicer je ne bo. »Poudarek bomo dali projektom, kijih sofinancira država in EU. Nasa odločitev je, da se bomo prijavljali na razpise in sofinancirali projekte. ki bodo na njih aspešni,« je poudaril Meh. Povedal je že, da se investicijski ciklas na športnem področju umirja, zadnja večja je obnova zimskega bazena. Odprta težava pa zna ostati iz.gradnja 50-mcirskega baz.ena, Investitor vodnega parka v TRC Jezero ga zorje, ker proračun vsega ne bo zmogel. Jože Kuvtičnik in Herman Ariič (SLS), oba aktivna na Športnem področju in v Športni zvezi Velenje, sta zatrdila, da i^portni klubi za svoje delo dobijo premalo sredstev. Arlič jc menil, da bi se morala občina odU'JČiii. kateri šport bo bolj podpirala, kar naj bi odprlo denarnice tudi pri sponzorjih. Kavtičnik pa, da sclekcije ne bi smeli delati, da bi morali podpreti prav vse klube in športe, 'lemu mnenju se je pridružil tudi Drago Mar-tinšek. ki je povedal, da večina športnih klubov nima profesionalnih me-nedžerjev ampak volonterje in da je sponzorje zelo težko pridobiti, ?,upa-nu jc tu rahlo zavrelo. »Čarobne pa- namreč ne namerava zgradili, ker mu komercialno ni zanimiv. Ce bi ga financirala občina, 300 milijonov SIT po Mehovih besedah ne bi bilo dovolj, dodati jc treba še nemajhne stroške vzdrževanja. Zato župan meni, da lahko v to investicijo gredo le, čc najdejo siňnvestitorja, sicer je zalogaj prevelik. Občina ima že sedaj veliko stroškov z vzdrževanjem obstoječih športnih objektov, vse več športnih klubov pa si želi vcČ proračunske ga denarja za svoje delo. Meh je poudaril da bodo morali menedžerji po klubih naredili več, da poiščejo spon- lice pri proračunu ni. Porabimo lahko le toliko, kot bomo vanj dobili, in nič več!« Ob tem jeza primer navedel nogometni klub, ki so mu zgradili novo pomožno igrišče, vredno 131) milijonov SIT (30 milijonov je proračunskih), pa se lahko zgodi, da bo klub padel celo v tretjo ligo. In povedal še, da bo proračun zelo obremenjen, Čc recimo v občini izgubijo sofinancerja vu vzdrževanje objektov na stadionu... Franc Sever jc menil, da izgradnja in obnova cest in komunalna infrastruktura ne hi sme la »trpeli« do leta 2007. Podpira sicer, da se končajo investici- je, ki že tečejo, a bi že v letu 2006 namenil več denarja cestam. Opozoril je. da se ceste pogosto slabo gradijo, kar povzroča dodatne siroŠke in menil, da bi moral bili nadzor bolj učinkovit. Sicer pa je Sever in drugi svetniki zvrst stranke SDS glasoval proti osnutkom obeh proračunov, ki sta bila vseeno sprejeta. Dražii vrtci Od novega leta dalje bo ekonomska cena varstva otrok v Vrtcu Velenje višja za toliko, kot bodo letos porasli življenjski stroški, to je 3,9 %. Po zagotovilu ravnateljice Vrtca Velenje Metke Cas podražitve starši ne bodo močno občutili, v.saj večina ne. Tudi v Vricu Velenje namreč ugotavljajo, da je vse več staršev, ki so zaradi slabega socialnega položaja popolnoma opravičeni plačila vrtca, ali pa plačujejo od 10 do 30 % ekonomske cene varstva. Vec za uporabo stavbnih zemljišč Svetniki MO Velenje so na torkovi seji sprejeli sklep, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2005 poveča za v letu 2006 pa Šc za 5 odstotkov. Gre za drugi najpomembnejši vir dohodka, ki napaja občiaski proraC*un. Tako naj bi drugo letoz plačilom nadomestila podjetja, zavodi in posamezniki v proračun prispevali y85 milijonov, leta 201)6 pa milijardo 50 milijonov. Koliko sredstev je treba zbrati s tem davkom, je občini predpisala vlada RS. Izterjava plačila nadomestila za stavbno zemljišče pa je kar 99 odstotna, kar je odlično. Drago Martinšek je ob tem opozoril, da bi bilo dobro, če bi svetnike .seznanili, kolikšen strošek to letno predstavlja podjetjem, društvom, gospodinjstvom ... Županje obljubil, da bodo v strokovnili službah pripravili podatke in jih na naslednji seji svetnikom tudi predstavili. Rebalans proračuna, občinska priznanja, osl^rba z vodo Zaradi zadolževanja za zdaj ni Iwjazni, da Olx ina Šmartno oi) Paki ne l)i zmogla olneznosli, lorofnc rešitve pi i oskil)! s pitno vodo Tatjana Podgoršek Šmartnooh 18. oktobra - Po dobrih dveh mesecih so se svetniki občine Šmartno oh Paki sešli na 12. redno sejo občinskega sveta. Med .sedmini točkami dnevnega reda so bile pomembne predvsem tri; rebalans letošnjega občinskega pRvračuna, občinski nagrajenci za leto 20f4in poroCOoo stanju oskrbe s pitno vodi^ v víhIovcxí-nem sistemu Šmartno ob Paki v tem letu. 47 niiliioiic^v Srr priiDiinjkijaia V občinsko llagajno naj bise letos nateklo nekaj manj ko\ 408 milijonov tolarjev, <.^dhodktw pa naj bi bilo 454,8 railijcmov tolarjev. Na slabih 47 milijonov SIT pn^račun-skega primanjkljaja so vplivali predvsem gradnja prizidka k osncrvni ^U in intenzivnost pn\s-torskega nacrig rebalansa letoSnjegii proračuna so prevetrili člani odbcv rc5V za negosptxlarske javne služIle, gc«p(xlarstvo, varstvo okolja in gc> spcKlarske javne služt>c lernadzor-nega odbora, zato na seji sveta nanj svetniki niso imeli bistvenih pripomb. ZastaviJi pa so nekaj vpra.^iij v zvezi z rebalansom, in si-ccr je svetnik Franči.šck Tu/ir vprašal koliko denarja je bilo potrebnega Ta pridobitev upc^rabne-ga dovoljenja za obstoječi objekt Šole in za sanacijo deformacije ob-.stoječo telovadnice, opozt>ri] je tudi na nenormalno visoke stroške glede porabe vode in energije v kulturnem domu; svetnik Ivan Rakun je menil, da bi svetniki oveCjih prekoračitvah proračunskih postavk morali sklepati; svetnika Marjana Popraska je ziinimalo, za kaj so bili pc»rabljeni 4 milijoni SÍT, namenjenih za kmetijstvo: .svetnik HJazni ?Ji zdaj ni. Rebalans letošnjega proračunaso svetniki sprejeli poskrajsanem pt> stopku si^glasno. Komisija je imela le/lčju In ohranjanju kulturne dediščine) tcT Adolf Hofor i/ Rcčicx* ob Paki (predlagala gajeskupina občaniív, plaketo pa bù prejel za dolgo-Ictno aktivno sodc-k>vanje na pixlnV;ju športne in kotit urne društvene dejavnosti). Župan Alojz Podgoršek pa bo priznanja župana podelil Petru Krnjncu. Cel>e]ar* skemu drušivu Šmartno oh Paki Ilt zlati maturantki Lidiji Azman. ki je na letošnji maturi prejela vse možne tořke (34). Priznanja in nagrade bodo prejeli na slavnostni seji občinskega sveta 12. novembra- Oskrba / vodo je iislrcxna in varna Občani, ki se oskrbujejo zvodo iz vodooskrbnega sistema Šmartno oh Paki, so prepričani, da pijejo c^wrečno vodo. Milan Ramsak in Štefan Pra/.nikar, predstavnika Komunalnega podjetja Velenje. ki upravlja vcdovi^dno (omrežje, pa sta svetnikom predstavila rezultate analiz in meritevv tem letu, ki jih izvajala komunalno podjetje in državas svojim monitorin- gc>m. '!'] pa kužcjo. da je oskrba ?. v(HÍo v obeh vodnjakih (Šmartno nesljivi^ pa b() Ireba rešili o.skrbo v občini na dolgi rok. Dogovorili so sc. da bodo o tem ziiki dclwa-nja pilotske naprave. Takrat naj S ponedeljkove seje sveta v mali dvorani kulturnega doma v Smartnem ob Paki ob Paki in PoJvin) zdravstveno ustrezna in skladna z veljavnimi predpisi. Prav tako sta svetnike seznanila o namc.^titvi pilotske naprave za odsiianjevanjc antimona v najbolj vodonosnera vodnem viruvPodvinu. Svetniki so v razpravi poudarili, da je iskanje dodatnih vodnih virov in lUtriranje vode v Podvinu potreben kratkc^rt^čni ukrep, ža- bi sprejeli tudi odločitev o dveh predlogih za dolgoročno rešitev oskrbe zvodo. Ker bo zalogaj velik. je - po mnenju svetnikov — potrebno vodooskrbo v občini uvrstiti v program ISPA. evropskega strukturnega sklada, na koordinaciji oziroma na skupsCini Komunalnega podjetja Velenje pa se dogovorili o sredstvih za projektiranj». ■ "«^ČaS 21. oktobra 2004 Letošnje leto požarno ni najbolj (insilci v Šaloški dolini nimajo težav s podmladkom - Še wiiwo nekaj Uwko (loslopnilí con za sas(Mije - l^ixwiuiliva v podjetjih popušča Bojana Spegel Vťlenje - Oklober je dolga le-la mcscc pt^ž^imc varnnsli. Tudi zala, kor je preventiva šc vodno boljšii kol gašenje. Će se izrazim povsem meuiianino. lUdi gasil-ei v Šaleški dolini vsak oklohcr preventivi in promixriji svoje dejavnosti pc^svelijo veliko ćasa in pozornosti, tako / gasilskimi vajami kot predstavitvijo opreme. io pa je tudi čas, ko tudi mi preverimo, knko varni sjno bili v preteklem leiu. Na pogtwor smo povabili Jožetn l)rol)e/n. poveljnika Gasilske zveze Velenje In poveljnik največjega prostovoljnega gasilskega dru:^lva, P( îD Velenje. »(îasilci smo aktivni celo leio,v oktobru pa pripravimo še vee preventivnih in promiKijskih ak- eij. Tudi zato, da nai>Í občani vidijo, kako smo pripravljeni in katôno opremo Imamo. Nekatera društva so v tem meseeu že pripravila preventivne vaje» vanje smo vključili tudi osnovne vsi skupaj pa bomo .stidelo-vali na veliki taktični vaji danes popoldne.« V (r/. Velenje je 13 prostovoljnih gasiJskili društev in dve indu-strijskl. To je okoli 65(i operativnih gasileev, v /vezi pa skoraj 3(K)() članov. »Kar se podmladka tiče, ugotavljamo, da se je stanje eelo izboljšalo. Torej za nami prihajajo novi gasilei In gasilke, zato ta dobrodelna organizacija ne bo zaspala. V Velenju imamo tudi dobro utečeno poklicno jedro, v katerem je zapi^slenih K) gasilcev. Imajo veliko dela, pn-pravljajo opremo /a vsa društva Gasilvskc iiilcrvciu ijc lelos v porasUi Kako je poi^arno varna Šaleška dolina, kako preventivno se obnaša mošaleča ni? Topwedo tudi statistični podatki. (îHsIlcijIh nenehno vixîijo, opravljajo pa tudi podrobne anali/e. »V leiu 201)3 smo opravili 73 polarnih intervencij, tehničnih 34, ostalih intervencij, kot so zapiranja vode, odpiranje vrat, reševanje živali... pa okoli 90. ('c pogledamo lett^šnje leto, kaže, da je leto manj varno, saj so intcrvcncije v pora.stu. Gasili smo nekaj večjih požarov, gasilskih inre\TeneÍj na tem področju je letos že bilo več kot 41). Pod ostale intervencije pa smo našteli 80 Intervencij In tehničnih. V teh akcijah je .sodelovalo krepko preko 10(10 gasilcev, ki so zato porabili preko 1000 prostovoljnih ur,« pravi .fože Drobež. v zvezi in Se marsikaj. So namreč stalno v pripravljenosti in so prvi, ki so poklicani- Ker jih je premalo, imamo akcije organizirane tako, da izvoz na leren opravimo po prihodu prostovoljcev.« V zadnjih letih je bila najhujša preizku.^nja pripravljenosti ljudi In opreme za giisilce v Šaleški dolini zagotovo požar v Gorenju. »Tako velikih požarov na srečo ni veliko, upam, da jih v dolini tudi ne bo več. Največ požarov imamo na gospodarskih poslopjih, stanovanjskih hiSah. Doslej so bili dokaj obvladljivi, vedno smo uspeli dokaj hitro požar omejiti in preprečiti še večjo škodo. Kar se opremljenosti tiče, lahko rečem, da v vseh društvih zelo skrbijo za svojo opren^o. C-eprav finančnih sredstev ni na pretek, si pomagamo tudi s sponzorji in donatorji. Večino tako dobljenega denarja usmerimo prav v nabavo gasilske opreme, (»asilci imamo tudi požarne rajone, ena od akcij, ki jo dobro poznajo tudi naši občani, pa je prodaja koledarjev. Vsako društvo koledarje ponuja na svojem terenu. V P( tD Velenje, recimo, lako zberemo okoli milijon tolarjev.« Sc vedno Ic/ko riosIcH pni Kardeljev its Gasilci imajo pri dostopu na mesto nesrečo ali požara tudi v Šaležki dolini kar nekaj težav. Pri tem še vedno izstopa Kardeljev t rg. Jože E)n:)bcž dodaja: »Tu smo pripravili več preventivnih akcij tudi zalo, da čim bolje poznamo dtîstopne poti. Težava je še ved- no pk)ščad nad ganiž<\mi, večkrat smiî prosili Zii diwoljenje, da preizkusimo dostop z gasilskimi vo so podpisali Jože Novai<, Hlida Toviak in Srečko Meh. Ijanje najemnih stanovanj mladim, torej generaciji, ki prihaja. In v Velenju se tega zaveda-te,«jc poudaril. Ravnovpetek je stanovanjski sklad RS objavil nov razpis za pomoč občinam pri Izgradnji najemnih stanovanj, zanj pa namenjajo kar 5 milijard SIT. Tokrat bodo sofinancirali tudi nakup zemljišč in komunalno opremljanje, kar jonov tolarjev: občina je kupila 1200 m2, sklad pa m2. »V bloku bo 75 stanwanj, 15 jih še ni prodanih,« smo izvedeli. Župan Srečko Meh je poudaril, da bodo do konca februarja iLspeli preurediti tudi polovico nekdanjega Gradisovega samskega doma na VojkiM ccsti, saj gre le za manjše adaptacije. Tako da bodo lahko v letu 2005, predvidoma februarja, ludi s pomočjo zamenjav re.šili 120 stanovanjskih vprašanj. To je ogromno. »Skoraj si upam trditi, da čez dve leti večjih stanovanjskih težav v Velenju ne bomo več imeli,« je Srečko Meh povedćdob tem podatku. Vletu 2005 naj bi kupili tudi del Doma učencev, kjer so sedaj še dijaki in dijakinje. Tam naj bi uredili manjše bivalne enote za hitro re.ševanje perečih stanovanjskih problemov,sploh ob ločitvah, ki jih je tudi v Velenju vedno več. Zc kmalu pa naj bi slekla tudi izgradnja treh manjših blokov ob železniški postaji pod Tomšičevo cesto. Na naše vpra.šan-je,kako je v občini s plačevanjem najemnin, saj so neprofitne najemnine močno poskočile, smo izvedeli, da slabo. »V občini bomo morali zelo zaostrili odnos do ne-p lačni kov najemnin. Tiste, ki ne plačujejo, bomo tudi izselili v manjša stanovanja, kjer bodo najemnine nižje. Oe tega ne bomo naredili, ne bo denarja 73 gradnjo novih stamTvanj.« Narašča pa tudi število tistih, ki so upravičeni do subvencije stanarine. Razliko upravičencem plačuje mesmi proračun. ■ BŠ 'i A r> i P Danes velika gasilska vaja Crasilska zveza Velenje in podjetje Gorenje Notranja oprema - program Keramika, pripravljata danes ob 16. uri večjo taktično vajo. Potekala bo na območju tovarne Ciorenje Notranja oprema - program Keramika, v vřisI (jorenje. Ob tem bodo uporabljene sirene za javno alarmiranje vseh ga.siLskih enot v Šaleški dolini! Vaja bo pripravljena in Izvedena tako, da si jo boste lahko ogledali ludi vi. Vabljeni k ogledu velike gasilske vaje, v kateri bo sodelovalo 13 prostovoljnih gasilskih društev , Poklicna gasilska enota Gorenje ter P(GD Premogovnik. V vaji bo tako sodelovalo najmanj 75 gasilcev in gasilk, 17 gasilskih vozil, reševalno vozilo ZD Velenje ter en<3ta Policijske ptistaje Velenje. MAZOA PflEMACy 2.0 DiTD Blud Letnik 2004.4000l(m, motira barva, klima, elektro paket, cena po dogovoru Telefon; (03) 891 9077 MAZ0A6CD136 GT Letnik 2004. kovinska črna baiva. vsa oprema, navi., cena po dogovoru. MAZDA MX-5 1.6 Open Air Letnik 2004, črna barva, ALU. eleforo paket, cena po dogovoru MAZOA XED0S-9 2.5AT24V Letrik 2001, SO.OOOkm, vsa oprema. 4.54d.OOO.-SlT RENAULT SCENIC 1.816V RT LetnikSOOI, kJima. ABS. sfebma barva. 78000 km. 2.590.000 SiT CITROEN C5 3.0 V6 AT EXCLUSIVE Letnik 2001,116.000kíTi. kovinska [Crna (»rva. vsa oprema. 3.450.000.-SIT FORD ESCORT 1.6116V Letnik 1997,129 OOOkm. twrdo rdeča t^arva, elektro paket. 900.000,-SIT ŠKODA FAVORIT 135 QLX LeWiik 1994.130.000km. bordo rđeća banra. 250.0DO.-S1T HONDA CONCERTO 1.6Í16V Letnik 1991. modra barva, elektro paket. ABS, 400.000.-S1T OPEL A$TRA1.4Klima Letnik 1995.147.000km, bela barva. klima, elektfo paket, 750.000.'S1T RENAULT CLIO 1.2 Letnik 1993.80.000km, rdeča barva, 400.000.-S1T MAZOA XED0S-9 2.5 V6 Letnik 2000.111,777km. kovinska zelena ban/a, vsa oprema. 3.159.000,-SIT MAZDA MPV 2.0 CDH TE 7S ,1 Letnik 2003,23.000km. dvobarvna srebrna barva, ALU, klima, certa po dogovoru GOSPODARSTVO Poleg lignita kot gorivo tudi okolju prijaznejši plin z (loííiadilvijo plitiskili lurbin k bloku 5 ho Ti^nnoi^lt^kU^arna Sošiaiij predvidoma v leiu 2007 povečala svojo nioe iz sedanjili 755 M\V na 839 MW - Osnoviio gorivo še naprej velenjski lignit -Odkuptie količine so določeíie z deseikîlno pogodbo Mira Zakošek Poicm, ko so v 'lermoclckirami Sošianj sklenili obsežne naložbe v ekološko sanacijo, med katerimi sta največji ra/žveplalni napravi Čelrlcga in pcloga bloka, sc zdaj loi.cvajo nadomesinih invcslicij za prva dva bloka. ki jima bo življenjska doba potekla lela 2007. Ob tem pasi prizadevajo, da ne bi samo ishranili dosedanje inj»taliranc moči, ampak, da bi jo povedali. To nameravajo narediti z namestitvijo plinskih turbin, s cimer bodo diï^gli tudi bopi izkoristek. Še naprej pa ostaja, in lako bo tudi v prihodnje, i^novno kurivo v Ter-moeleklrarni Šoštanj velenjski lignit. Odkupne količine so tudi opredelili z desetletno pogodbo, ki sojo pred dnevi podpisali Holding slovenske elektrarne. Premogovnik Velenje in TEŠ. Direktor Termoelektrarne Šosianj mag. Ums Kotnik. rojen Soštanjčan, je prepriCan, da je to okolje za energetsko blagostanje v preteklosti veliko storilo in bilo zaradi tega tudi opustošeno,/ato bi bilo nesprejemljivo, da bi zdaj, koje četrtina doline degradirane in potopljene, gradili termoenergetske zmogljivosti na drugili lokacijah. Poudarili je treha, da je v tem okolju nakopičenega tudi ogromno znanja in izkušenj. Trenutno so torej v ospredju priprave na nado-inestilev zmogljivosti prvih dveh blokov oziroma treh blokov. Tako so s pomočjo strokovnili komisij pred dvema mesecema izbrali dobavitelja pliaskih lurbin k bloku 5, zdaj pa nadaljujejo potrebnei aktivnosti za izvedbo projekta. Do-baviielj opreme bo podjetje Siemens, s katerim so prejšnji leden podpisali pogodbo. Z novimi 84 MW moči se bo dodatno povečala zanesljrvast slovenskega elektroenergetskega sistema ler znižala njegova uvozna odvisnost. Hkrati bo zaključen projekt za TEŠ pomenil bistven korak naprej k zmanjševanju \^livov na okolje ter izboljšal njegov položaj na irgu, saj se bo znižala tudi cena električne energije na prť>izvedeno kilovat-no uro. Sredstva za dobavo in montažo plinskih turbin, vredno.st je ocenjena na 6,9 milijard tolarjev, bo TEŠ zagotovil delno iz lastnih in deloma iz drugili virov. Že do sedaj je TES proizvedel skoraj tretjino vse električne energije v Sloveniji. Z dograditvijo plinskih turbin, prva bo dograjena spomladi in druga predvidoma jeseni leta 2007 (obe z močjo 42 MW), bodo sistemu zagotovili okoli 560 dodatnih CïWh električne energije. Z delno zamenjavo plina s premogom se bodo ob povečani moči elektrarne bistveno znižale tudi specifične emisije CX)2 v kombiniranem procesu, in sicerza 17.8 odstotkov nakWh. »izzivi sk)venskega energetskega trga so podci-bni evropskim. Pozornost namenjamo predvsem optimalni askrbi, okoljevarstvu ter liberalizaciji trga. Nove direktive EU govorijo namreč o tem, da so države same t^dgovorne za .svojo energetsko oskrbo in Slovenija med njimi ni izjema. Slovenska energetika in znotraj nje tudi TES se le odgovornosti zavedala. Dograditev plinskih turbin je na^ odgovor nanje,« pravi mag. Uroš Rotnik ki ima izdelanih še veliko razvojnih idej, vse tja do leta 2014, ko naj bi postavili v Šoštanju Šesti blok. tudi v njem pa naj bi bilo osnovno gorivo premog. ■ Mag. Uros Rotnik Iz Žalca deli za najprestižnejše osebne avtomobile • V Družila Novem Žale(^ i)oktiva kar dobrih šesi odsiolkov svilovnega liga okrasîiiii lesenili delov za najprestižnejše osebne avioinobile - Najbolj inovativno podjetje od deveiib v nemškem koneernu Novejn Tatjana Podgoršek Družba Novem Žalec, ki izdeluje notranje okrasne lesene dela za prestižne oselme avtomobile kot so Audi, Mercedes in BMW, praznuje letos l.^-lelni-co uspešnega delovanja. 390 zaposlenih je ta jubilej zaznamovalo z otvoritvijo novih delovnih prostorov. Od skupno 1.2 milijarde tolarjev, kolikor so stala vlaganja, so za ureditev 7600 kvadratnih metrov veliko halo porabili 72ÍJ milijonov SIT, preostalo pa za novo avtomatizirano proizvodno opremo. Uredili so namreč iudi?>tiri robot izi rane celice za izdelovanje delov za novi mercedes razreda S. ki pride na tržišče prihodnje leto. Polovico denarja je za naložbo zagotovilo žalsko podjetje, preostalo pa jim je kot kredit namenila matična družba. Na niwinarski konferenci pred otvoriivijoje direktor Ivan Pod-|)cčan povedal, da je družba v too odsloini lasti nemškega kcincema Novem, ki pokriva 45 odstotkov svetovnega Irga okrasnih lesenih delov za prestižne osebne avtomobile. Delež žalskega podjetja v skupini je blizu dvanajst odstotkov, kar pomeni, da Novem Žalec pokriva dobrih .k'st odstotkov svetovnega trga. Ta delež nameravajo še povečati. To jim bodo med drugim omogočili tudi novi prostori. Doslej so delali v najetih Juleksovih. Z novo na- ložbo bodo lahko povečali število zaposlenih in Še dvignili produktivnost. ?le sedaj se lahko pohvalijo, da so od devetih v koneernu Novem najÍ>olj inovativno podjetje, sami izdelujejo tudi prototipe. Zaposlujejo kakovosten kader, precej pozornosti namenjajo izobraževanju delavcev ter varovanju okolja in ljudi. 'Ibvrstna prizadevanja naj bi kronali ? okolje varskim certifikatom .spomladi prihodnje leto. Letošnjo prodajo v višini 7,4 milijarde tolarjev naj bi - po zagotovilih Podpečana - na.sled-nje lelo povečali na 8.7 milijarde Srr. dobiček pa naj bi rasel ludi v prihodnje za eno odstotno točko. ■ PUP obeležil lO-letnico Podjetje PlIP se ukvai ja z urejanjem prostoi^a. največja referenca [)a jim je urejeno mesto Velenje, ki sodi med najlepša slovenska, pa tudi evï'opska mesla Mfra Zakošek P(^djelje za urejanje pi'ostora -PUP Velenje, je nasialo pred desetimi leti v izločitvijo nekaterih profitnih programoví/ takratnega Komunalnega podjetja. Jubilej .so obeležili s pri-ložnosino slovesnosijo, ki so jo pripravili v prostorih lepega in sodobnega vrtnarskega cenira v središču Slare vasi. tržno nl^o - celovito urejanje interjerjev, tako notranjih kot zunanjih. Mnogi jim zaupajo, poleg podjetij v domačem okolju, ki posvoji urej€nt">sti že dolgo slovijo daleč naokoli, jih je vse več ludi od drugod, med drugim tudi iz Portoroža. Prenovili so cvetličarne, cvetiičar-ke pa usposobili tudi za aranžiranje. Tako presenečajo s Saubermacherjem. V prihodnje bodo skušali več narediti tudi na področju infrastrukture. Menijo namreč, da je to območje preveliko, da bi odpadke odvažali neobdelane v kakšno drugo smetarsko regijo. Smiselno bi bilo uredili sme-tarski center, prav tako pa je nujna tudi mestna komposlar-na. V PUP-u upajo, da bo pri- Med slovesnostjo ob iO-fetnici podjetja PUR V osredju direktor Jože Mraz s sodelavci. »Ta leta so bila po svoje lepa, a hkrati ludi leta velikih odpovedovanj in velikih naporov,« je dejal direktor .lože Mra/.. Koso pred desetimi leti s 96 zaposlenimi prevzeli področje ravnanja z odpadki, vzdrževanje mestnih zelenic in javnih površin tervrtnarsko dejavnosl. so bile razmere težke, oprema je bila tehnološko zastarela, pa tudi malo je je bilo. Vse skupaj pa so sprejeli za izziv, počasi so se začeli posodabljati, ob tem pa izvajali tudi kadrovsko prenovo. Vsakega delavca, ki je odšel v pokoj, so nadomestili s strokovno uspasobljenim. V celoti so prenovili tudi rastlinjake, že v letošnjem letu pa se bodo preselili tudi vlastně poslovne prostore. Spretno so izkoristili veliko ne le z bogalo in odlično ponudbo različnih vrst rezanega cvetja in lončnic, ampak ludi z dekoracijo. »Najdlje pasmo pripeljali program ločenega zbiranja odpadkov. Lahko irdim, diiimamo tako v Šaleški kot Zgornji Savinjski dolini vprašanje zbiranja odpadkov rešeno v skladu z državnimi predpisi, pa tudi evropskimi standardi. S tem mislim na ločeno zbiranje na izvoru, primerno odstranjevanje gospodinjskih in drugih odpadkov, ustrezno nameščene posode, ekološke otoke ...« pravi direktor Mraz. Ob tem pa poudarja, da morajo Še veliko sioriti za še večjo (yzavcščent«t prebivalcev. To pt^dročje njihovega delovanja so zaupali hčerinskemu podjetju, ki so ga ustanovili skupaj hodnje leto vendarle dozorelo spoznanje, dajo potrebujejo. Prvo de.selletje je bilo torej uspešno. Za drugega so cilji še vei^i. Četudi so (^pravili velik in-veslicijski ciklus, jih čaka na tem področju še veliko nalog. Predvsem morajo temeljilo obnoviti gradbeno in komunalno mehanizacijo, poi.skati pa ho treba Še nove tržne priložnosti, saj je področje Savinjske in Šaleške doline / okoli 60.000 prebivalci premajhno za rentabilnost. Zaposlene in goste je p videti, kakšno bo naše staliScc do tega vpraian-ja. Dejstvo je, da bi bila to danes po številu prebivalcev druga, ver-jetnupa ob morebinem sprejemu čez nekaj let celo najvccja država EU. Vsiop Turčije v EU pa ni le Loil-turno. zgcxJovinsko, politično, religiozno, geografsko vprailanje, temveč demografsko in ek<^nom-sk<5, Ko ho In čc bo 'lurčija vstopila v EU, bo imela verjetno več kol 80 milijonov ljudi, množico kmečkega prebivalstva in nizko ckonomsk<3 moč. Kot tak-šna bo gotovo močno vplivala na podobo takraine Evn^pe. Čclrtck, 14. oklobia I..... .' " J Skladno s povolllnlml »manira-mi«, kadar pride na oblast druga opcija, so tudi pri nas žc začele krožiti anonimke. Te dni se pojavljajo anonimke o generalnem direktorju policije Anželju in nevzdržnih razmerah znotraj po-licijc. Generalni direktor naj bi se ukvarjal lo Že s svojim položajem, varnostne razmere pa naj bi bile vse sJabŠe. Anželj naj bi bil po prepričanju anonimnih piscev le orodje v rokah notranjega ministra. Anželj tc navedlx; sicer ostro zanika, a kaj ko pri nas tako radi verjamemo takšnim zapist>m. Evropski parlament je tudi uradno zavrnil kandidala za komisarja za pravosodje, svoU^do in varnost. Italijana Rocca Butti-glioneja, katerega stališča o ženskah in homoseksualcih so bila celo za okostenelo Evropo pretrda. Predsednik prihodnje Evropske komisije Josc Manuel Barro-so se je zaradi lega zaenkrat znaiU.'! v slepi ulici, saj se lahko /godi, da bo evropski parlament zbral dovolj glasov, da bti na glasovanju koncc mescca zavrnil cc-lotno Barrosovo komisijo. Opciji sta potem verjetno Ic dve: da sedanja komisija podaljša mandat ali pa da EU prvičv ž^odovi-ni ostane brez vodstva. Pcick. 15. oklobia po pogovoru s predstavniki De-SUS-a jc .TanŠa povedal, da bo upokojen.ski stranki poslal tudi uradno vabilo za v.stop v vlado, medlem koje predsednik De-SUS-a Anton Rous izjavil, da bodo o morebitnem s;idelovanju v vladni koaliciji odločali na izvršilnem odboru stranke. V SDS si želijo, da bi DcSUS sodekivala v novi vladni koaliciji in lo kot enakopravna parlncrica, ki bi prevzela del odgovornosti v vladi in državnemu zboru. Ni pa še Janša zaenkrat v vlado povabil SLS. Predsednik SLS Janez PixJobnik namivč na zadnjem srečanju s prvakoma NSi in SDS, Andrejem Bajukom in Janezom JanSo ni dobil vabila za vstop v vladno koalicijo. SLS je po besedah Podobnika, pripravljena tudi na opozicijsko vlogo Reka se je prebudila z več sto plakati, na katerih je bilo zapisano: "Ljubljanska banka. Piranski zaliv, Sečovlje, NE Krško, ekološko-ribolovna cona, aviocesie, poskas osamitve I Irva.^ke, Trdi-novvrh. povzročanje obmejnih in drugih incidentov, lobiranje proti Hrvaški, zahrbtne bruseljske spletke, izsiljevanja, neutemeljene obtožbe, zavračanje pogovo-mv in arbitraže... kaj še???? Do-vi>lj jc tega!" Kaj hočemo. Poletna sezona jc mimo in trenutno nas sploh ne potrebujejo. Sobota. 16. oklobra v Italiji se je končal eden od dolgih in zapletenih sodnih postopkov. Kasacijsko sodišče v Rimu, najvišje ilaiijansko sodisče, je tokrat nekdanjega večkratnega italijanskega premiera in dosmrtnega senatorja Cîiulia Andrc-01 lija oprostik) obtožb sodekwa-nja s sicilijansko mafijo. 85-lelni Andreolti je tako dokončno oproščen obtožb- Vreme Že kaže ne le jesenske ampak kar zimske ztïbe. Nad Piranom se jc razbe.snelo močno neurje, tako, da je morje pv^pla-vilo Tartinijev trg in povzročilo prebivalcem in obiskovalcem nemalo tež^v, Na VrsiCnj pa je sneg zaustavil promet. Zapadlo ga je 12 centimetrov. Počasi bo ireba na.Šc železne konjičke obuti v zimsko opremo. I\e(lelja, 17. oktobra Generalni sekretar ZN Koli Annan je v pogovoru za britan-sko, ki bo veljala 14 milijonov evrov, pričakujejo ei'rop.ski den arf ■ k Samoironija e-demokraiije Katja Ošljak E-uprava, e-ministrst\'a, e-občiJta..., e-poshvanje, e-naku-povanje, e-izobraževanje. Vse so dobre ijt praktične pognin-tavščine .sodobnega Človeka. In sodobni človek jih zadovoljen spoznava in z zadovolj.stvom na kvadrat uporablja. »Dobro je lo in hitro in prihrani čas,« pomenljivo prikimava, medtem ko srka kapucino z najboljšim prijateljem. Prek mobilnega telefona e- nakaže manjši znesek na sinov tran.s-akcijski račun in preden zmanjka pene na drugem ka-pučinu, pod dragocenim oktobrskim sončkom e- plača Še položnice. E-ji se množijo. Kolonija zaseda vsa mogoča področja in se širi. Na pri.fine slovenske besede, tujke, prene.sene besede. Nobena jeziko.slovna rsr.sř sse jim ne ogne. In kadar so e-ji tako močni v jeziku, morajo bài najmanj tako prisotni v Človeku, v dndbi. Si lahko pred.stm'ljate, da nam jih nek ToiaH-tarizem z Razlogom ukine. Da nam vse e-je zažgejo na grmadi? Da jih izbrišejo iz knjig in uporabe? Tega besedila potem ne bi brali. In sodobni človek v tem jutru ministrstvu za notranje zadeve ne hi nakazal sedem tisoč pelsto lolarjev prometne kazni ampak bi jih moral jutri na bančnem okencu dvakrat več. In davčno napoved bi, kot neandertalec, izpolnjeval z nalt\'nikom in brisal z belilom. Fa hi bili zaradi tega kaj manj demokratični? J a, bi rekli in modro opomnili na e-upravo ter slovenske napore pri ustanavljanju e-občin. K e-vključo'anju e-državlja-nov v lokalne in državne e-skupno.sti. Institju ije prek e-poti odpirajo svoja vrata, olajšujejo vpogled v s\'oje delovanje in poskušajo vsaj malo skrajšati vrste pred SK'ojimi okenci. Na s^'etovnem spletu tako najdemo skoraj vse obrazce in navodilu za .številne upravne postopke, ki blažijo nevroze in bolečine .wiobnega človeka, kadar se bode z birokracijo. No. do neke mere torej lahko prikimamo, da so e-zadeve demokratične. E-doslopt olaj.Ćne DZU m sodobnimi oblikami naložbenega zûvarovania Posebni vzajemni skladi vam ponujap razlSiia razmerja med donosnostjo in varnostjo. DELNIŠKI Zajček. Vipek (meèani). URAVNOTEŽENI Polžek, OBVEZNIČNI Sova • izberrte rešitev po svojt meff Sodeče oblike na (ožičenega zavarovanja pa vam prinaàaio aktivnejši pristop k zavarovanju ki je sočasno tudi varčevanje. Izbirate lahko med vezavo sredstev glede na gibajije vrednosti enot prOTož^ja štirih vzajerr>ríih skledov. ki jih upravlja Abančna D2U Izberite naložbo zase' ABANKA Okoli iris se mi.^ Sfvt rni OP^rofllLO Pn .»»/erovsnirfi, kj Mtfvl^M ra »rt^mh r>«Hicoe »'»r 79v«nN«ini DOir^lntK l2Wj«rs(| r4»>a)erv«o vlQfiúMA v MWTr ^ricg Vn fi owo >« IcsmaKc^n nfunA hnnMi^lcçsn rMnemhd^c'*^'^'^ t'ogain^tgnsept^norjirvnApiMrdiii^ KMPCBRj lus^î^^nâtnisrsorDQric'iMriâriinnianirac«^ gnni« v!q« lan«.^ puo, mo ae pniec)(t|i ovos isnt'dv«^ aii «»c » p<««i«}&» ^iff' vwdnaifwr poprjv« n vsiu im?T<».iM woei^irrej wč»wiiemr>6dobrovmiwi s'wnswK]»«. l4|fi|#Tk>2)1v invdsMi»^ Kui>)oa poiÂncgo vZQ«rrr«ge sMaot ^^ooelKiovmmUiri im?T<».iM wçeiyirrej wč»wiiemr>6dobrovm}Wi iriv< * efCJe pcđetinJ^ vznanrrf* »ibaov > i5e zlasti pa med mladimi in celo najmlajšimi, povzroča dodatne težave: motnje hranjenja, le so v pora.Mu. Po nekaterih podatkih je na dieti petina slovenskih petnajsilet-nic. Četudi slrokovno opravlje- ne meritve kažejo, da jih ;e primerno hranjenih blizu 80 odstotkov. novimi vsebinami na .spletni strani Želimo doseči večjo osve.ščemist o pomenu rednega prehranjevanja in modre izbire hrane, jih spodbuditi k tald^ni izbiri gibalne dejavnosti, ki jim bo v ve.selje,« jc povedala mag, Damjana P( Klk raj Sek, dr. med., specialistka Žolske medicine In skrbnica projekta To sem jaz. Po bc.sedah Ksenije Lckič. vodje projekta, so v treh letih in pol pridobili 24 .strokovnjakov z različnih področij iz v.se Slovenije, ki so doslej odgovorili na približno .^400 vjîra^anj mladih. p^>-vezanih s težavami in dvomi v odraščanju. V letu dni z.abeležijo 750 tisoč obiskov spletne sirani. Vse ve< zatekania k hrani v stiskah, stresih Eva Dolničar Šivic. specialistka pedialrije iz Zdravstvenega doma /alec se s primeri slabe prehrane .srečuje v ambulanti vsak dan. »Vedno bolj zaskrbljujoče je zatekanje v hrano, kadar so v .stiski, v sirahu in v stresu. .Slabe prchranske navade so prisotne tudi pri starših najstnikov,« Kol je Je povedala, je vse manj najstnikov, splt^h pa najstniczadtï-voljnih s svojo leŽo. Mnoge svo« jo srečo pogojujejo s telesnim videzom. Želijo bili suhe kot manekenke, in to za vsako ceno. Ob tem je opozorila na pouk telesne vzgoje, kije naravnan preveč storilnosino» kar Še bolj odvrača iLsle, ki že imajo težave zaradi premalo gibanja. Svetovanje na spletni strani težav v zvezi s slabimi prehran» ski m i navadami in premalo gibanja nebo rešilo, gotove pa je pomemben način Širitve vedenja o pomenu obeh- Poleg tega mladi s si^deUivanjem pridejo še do drugih podatkov, ki jih zanimajo, kot kje poiskati pomoč pravih strokovnjakov. Samo za to jim bo na voljo twem strokovnjakov. Poleg gradiva, s katerim želijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje mlade opozorili na težave in jih pt^zvali k sodelovanju na spletni strani, bod<^ pripravili delavnice na lo temo za šolske svetovalne dclavcc. "l i naj bi vsebine in gradiva nato primerno predstavili na svojih i-oloh. ■ ; |'v FordFoouBBgvinnf ~ J^^ D _, SerjsKa Wr)a. A^n kovinska barva up ® • " Že od 2.975.000 SIT AC Mlakar Cesta Simona Satnika 18. Velenle Teletûn.: 0a898'S6-70, Oel. čas: vsakdan od B. do 16. ure. ob enotah od 6. do 12. ure '^H'JS 21. oktobra 2004 Svetniki spoznavali nemške izkušnje z gudronom Satiiidja siHlrotiske jamo v Posiik i slaro brcinc P(!lr()la tn dr/ave - Razpis najbiž še la mose(' - (Jorcnjc so bo gotoxo ptijavilo - Bodo iiudron soiidillkal sosožij^ali doma ali na lujem? - Sošlanjski sveliiiki so [)i islanck /a poskusni sosežiř^ dali junija - V Nemriji so si ogledali sanacijo sudronske jamo, pri^iclavo gudrona v sekundarno gorivo in njegovo uporabo v lermoelektt arni Milena KrstiČ ■ Pianfnc_ Slovcnijh sc intenzivno pripravlja nasiiniranje odlagali^ giidro na, ki prcdsiavljajo eno od velikih ckoloj^kili bremen prcieklo-sti. /ačcli bodo v Pesniškem dvoru. kamer so kisli gudron organÍ7irano odlagali od lola 1969 doleta 1983. Sanacija preostalih dveh gudronskih jam - v SliTveniji so skupaj tri, ob K;sniSkcm dvom šc Říhova in Studcnci - bo sledila kasneje. Sanacijo odlagaliíía gudrona v Pesnici, ki bo stala dve milijardi tolarjev, bosta krila drŽava in Í\;lrol,vsíikspolovi-co. .Slednji i/ naslova dolgoročnih ekoUfekih rezcrvacij v okviru lastninskega preoblikovanja družbe. Razpis bo najbrž objavljen la mesec, projekt pa bo gotovo zanimiv Se komu poleg (iorcnja, ki se bo na razpis prijavilo. Nanj sc intenzivno pripravljajo že skoraj dve leti. Pcîscljimjc-po-legvsega íwlalega - zanimiv tudi /:dU\ ker jim koi novincu« pri saniranju gudronskih jam, pomeni pridobivanje reťercnc na lejn podri^ju- Cjudronskih jam. potrebnih sanacije, je namreč v tega meseca objavilo razpis, l/k:! bo lako v Uradnem lislu Republike vSlovenije kol Uradnem lislu Evropske unije. Sledila bo izbira izvajalca, pridobivanje div voljenj za odstranitev odpadka ter rekulîivaclja odlagali^a. Egon Jurač, vodja ekoio^je v TEŠ, in Vitma Fece direktori' ca vdfstva okolja v Gorenju. vzhodni Evropi §e precej. Ka/|)is /<* oklohi a? Ocenjujejo, da je bilo v Pesniškem dvoru odloženega približno 22 tisoč kubiCnih metrov kislega gudrona. (îre za neuporaben osianek, ki nasiajav procesu rafinacije rabljenih olj. Pro ku risi lir me Kemis Tninci Lípuv^ťk zadolžen za projeki gudron, pričakuje, da bej velik(3 govora po tisiem, ko se je kot ena od možnosti, ki pridejo v pošicv za sosežig gudron solidifikata, pojavila lermoelektrarna Šoštanj, /.aradi ener^tske vrednosti se namreč gudron večinoma predela v obliko, primemo za sosežig v katerem od icrm delovanje. Ce ne bo šlo. na rm. moelektrarne Schwar/e Pumpe in kar mi je pceebej zanimivo, pa je,da tamkajšnja tennoclektrar-na nima stikov in nobenih obli-gaiivnih cxlnoscw z lokalno skupnostjo. Termoelektrarna je dolžna zagotovili zakonito obratovanje in omejiti emisije, kijih problemaiičncga pri sosežigajiju gudron solidiftkala v termoelek-U'ami, sem jaz s tem (Obiskom dobil argument, da lokalna skupnost nima kaj odločati o tem, kaj se lahko in kaj se ne sme v na.ši elektrarni, v Šoštanju, kuriti.« NASI KRAJI IN LJUDJE Pri Matevževih imaio naiboliše kislo zelje Strokovnjaki so Jcvšnikovini iz iiaz pri Vcionju z zlatiiu i)riznanjeni »povedali«, da pridelujejo najboljše kislo zelje v državi - Kvaliteta je i)l()d l)jol()sk() ii(H)p()reriie pridelave in izkušenj - Nova liiadilnii a in prostor za kisanje zelja sla poi^ok za ohi^anilev kvaliUHe Bojana Špegef Šentilj pri Vdenjii - (iospodar lvnn Jevsnik se ne spominja, od kdiij sc domačija Jcvšnikovih v Lazali pri Velenju imenuje MalevŽcva domačija. Vcrjclno je lam nekoć živel Maiev?.. pri Jcvšnikovih pa lo ime ne ho izumrlo. Ivanovvnuk,sin njegovega edinega sina Matja/u, prav tisio deževno nedeljo, ko smo jih obiskali» star 4 lela. je namreč Matevž. Vesel mojega obiska mi je kazal Štiri prste, dedi pa je ponosno povedal, da bo prav on lisli. ki bo nadaljeval družinsko tradicijo, (čeprav pri Malevževih vsi hodijo v službo, so v prostem času zelo pridni. Na dvorišču pred Matjaž-evo hišo stoji velik voz, poln zelja. Ljudje prihajajo ponj od bli/u in daleč, saj prodajajo tudi svežega. Mlin, ki zelje hitro in natančno ra/režc na tanke rezine, primerne za kisanje, sc skoraj ne uslavi. Kupcem zelje namreč ludi razrezejo. Tisti, ki imajo radi prav Matcvževo kislo zelje, pa ludi ne odhajajo praznih rok. Prvega so namreč dali kisaii že v avgu.stu in la ima v teh oktobrskih dneh že odličen okus. Konec koncev je kislo zelje slovenska narodna jed. ki jo v zimskih mesecih pogosto srečamo na mtsih jedilnikili, vse manj pa je tisiih, ki imajo doma pogoje, da zelje kisajo v večjih količinah. Ivan pravi, da so se s kisanjem zelja pričeli ukvarjati povsem naključno, »Zgodilo se je, da je eno leio zelje obilno obrodilo, pa smo gasklsali več kot ponavadi. Ker smo ga hitro prodali, smo ga drugo leto pridelali Se več. In tako vse do danes povečujemo proizvodnjo, s katero se sedaj ukvarjamo že 15 let. Danes pridelamo več ko\ 60 ion zelja, večino ga skisamo, nekaj pa prodamo svežega.« Pri Matevževih imajo 7 hektarjev zemlje, od tega 3 hektarje njiv. /x;lje posadijo najmanj na Ijo zamenjali z enim od sose-d<.w. »Letos smo posadili 25 tisoč sadik zelja. Lani, rccimo 15 tisoč. Lani ni najbolje obrodilo, ker ima zelje rado vlago, letos je pa res obilno. Lahko se zgodi, dagabo na njivi zelo veliko zgnilo. Sadik ne vzgajamo skoraj nič, kupujemojihvLju-tomeru.« Marko Jeviinik očetu pri delu na kmetiji veliko pomaga. Ve-lenjčani ga poznajo kot zelo pri- Oče /n srn, Ivan in Matjaž Jevšnik, sta na zelje, ki ga v družini pridelajo in predelajo v kislo, zeio ponosna. Največja nagrada zanju je, tio jih ljudje pohvalijo, saj ni enostavno skisati dobro zelje. 1 hektarju. Ker pri pridelavi veliko pozornosti posvečajo eko-loi^ki pridelavi, morajo koloba-rili. Tam. kjer je letos raslo zelje, vsaj sUri ali pel let ne bo. Toliko časa namreč potrebuje zemlja, da v njej odmrejo vsi škodljivci, ki zelju niso prijazni. Tako so lelos, recimo, zem- jaznega pt^j^tarja. Ko konča delo v mestu, ga doma čakajo žena in irije malčki, ob tem pa Sc zelo veliko dela. »Ko se zelje sadi in neguje na njivi, tisti, ki ima čas, dela. Pri obiranju in ribanju zelja ter pripravi za kisanje pa moramo sodelovati vsi. Poleg moje družine pri tem sodelujejo ludi moje tri sestre.« In kako so prišli do današnje kvalitete: »Učenje kisanja zelja temelji zgolj na praksi. Že gnojenje na njivi, struktura zemlje, higiena, vse to vpliva na kakíwost. /ato smo letos popolnoma prenovili in p(.>sodo-bili kisarno in skladišče. Letos bomo skisali okoli 4t) Ion zelja. Sveže zelje tehta manj kot kislo. Največ ga prepeljemo preko zadruge Zdrav vrl v Velenje in Maribor, od tam pa ga pošiljajo v manj.^e kraje in manjše trgwine. Po telefonskih klicih sodeč nas poznajo že po vsej Sloveniji. Menije najlepše plačilo, ko mc ustavijo na cest: in mi povedo, da so jedli naše zelje in da jim jc všeč.« Kakovost so lelos na republiškem tekmovanju »Dobrote slovenskih kmetij« na Ptuju potrdili ludi strokovnjaki. Ma-tevževo, torej JevŠnikovo zelje iz Laz pri Šentilju, je prejelo zlato plaketo, srebrna in bronasta pa sploh nista bili podeljeni, čeprav je bilo kandidalov več. » lega smo seveda zelo veseli. V prihodnje dejavnosti ne nameravamo širiti, radi pa bi obdržali kvaliteto na.^ega zelja. Morda bomo zmanjšah čredo v hlevu» da nam bo ostalo kaj časa tudi zase,» je končal po-gcwor Matjaž. Mimogrede, pri Jcvšnikovih so znani ludi kot odlični predelovalci mesa - njihove budjole na tekmovanjih prav tako pobirajo najvišja priznanja. Mesec otvoritev in prireditev V KS Plešivec jc bila prc^jšnia sot)()la pestra -Odfnli so ()l)novljen ()ds(^k ceste in pripi^avili srečanje ljul)iteljev konj Plešivťc-V K.S Pjei>ivec so ve-seli,sajjim je v roku enega meseca uspelo že drugič praznovati. Pred slabim mesecem dni so svojemu namenu predali javno razsvetljavo v zaselku Cma Gora, prejšnjo sobolo pa so odprli nov cestni odsek, ki so ga uspe* ii posodobiti in asfaltirali v zelo kratkem času. V lei u 1999 je svet KS Plešivec v SVOJ načrt zapisal asfaltiranje ceste na odseku Smonkar^^^Nii-veršíiík-l^ronk- Ker pa so na lo cesiovdolžini S.'^Om vezana le 3 goî^odinjstva in 8 drugih upo-rabnikov,je bilo le malo možnosti, da se bo nač rl uresničil. Pred tremi ledni pa so dobili zeleno luč za začetek dela. »Za samo pripravo ceste je bilo zelo malo iasa, in sicer le 15 dni. Vsi uporabniki s svojimi družinamisoteh 15 dni krepko delali in 5. oktobra je bila cesta rekonstruirana in že tudi asfaltirana. Poudariti moram, da so uporalmiki ceste ludi sami prispevali ogromno denarnih sred- stev. Največ delovnih ur je opravil .lože Marolt,« nam je povedala predsednica KS Plešivec Mnrijana Novak. Vrednost ceUune naložbe na obnovljenem odseku ceslc je 5.8 MK) SIT, od tega je priprava?^ asfaltiranje stala 2,4 MIO SI Il Slednje so prispevali uporabniki cesle, KS Plešivec in Cjozdno gospodarsivcx Vrednasi. samega asfaltiranja pa je 3,4 MIO SIX od tega so 415 tisoč SI T pri-j^evali uporabniki ceste, ostalo pa Mestna občina Velenje in KS Plešivec. »Ker pa smo na svelu KS sprejeli sklep, da lelos združimo sredstva za ceste iz leta 2004 in 2005. Letos bomo v drugem tednu asfaltirali Sc cestni odsek vas-IIotonšek v dolžini 280 m,« smo še izvedeli. Pri Čancu liubitelii konj Prejšnjo soboto pa otvoritev cesic ni bila edini dogodekv Leto je bilo kar uspešno V KS Topolšira so zsiadili a\ tobusno poslajališee, íihwwi vod kanalizacije ... -Priliodnje l(!t() |)ozorîi(>st ( estani in akli\ nostini za izfji'adnjo no\(^í>a doma krajanov in ^asilske^a doma Tatjana Podgoršek V krajevni skupnosti TopolSica zaključujejo leto 2004 s poao-dobitvijo ceste na Lom, kjer je teren zelo zahleven, pred tem pa so končali izgradnjo glavnega voda kanalizacije v LajŠah v vrednosti blizu 40 milijonov lo-larjev, tuso uredili še avtobusno postajališče, ki je veljalo 10 milijonov SIT, v Topolšici dokončali otroško igrišče, zaključili dela pri obnovi javne razsvetljave pri tamkajšnji po- namenih cestam, ki.sojihvza-dnjem obdobju nekoliko zanemarjali. lako naj bi za letno in zimsko vzdrževanje 22 kilometrov javnih poti porabili dobrih 6 milijonov tolarjev, z denarjem, ki ga bodo pridobili na osnovi sporazuma s Tetóm, naj bi posi^dobili ceslo do Pcrgov-nika in približno 20ri metrov ce-sleproti DrinovŠku. Med večjimi naložbami pa so izgradnja sekundarnega dela kanalizacije Lajše, vodovod na Lomu naj Nov dom krajanov In gaslishi dom bodo zgradili v neposredni biižlni obstoječega. družnični šoli, nemalo aktivnosti pa so zalitevale še redne de-javnasti, kotsov/držcvanj cesl, zimska služba in javna snaga. Nekaj denarja so za naložbe {pridobili iz proračuna Občine Šoštanj, nekaj gaje prispevala krajevna skupnost, 13 milijonov tolarjev pa je bilo tako imenovanega ekološkega tolarja. Iz te vsote so 4 milijone tolarjev namenili za izgradnjo nove osnovne šole v Šoštanju. Predsednik KS Topolšica Viki Drev meni, da bo leto 2Û04 zanje kar uspešno. Po izdelanem predlogu programa za prihodnje leto bodo v tem okolju največ pozornosti bi obnovili v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Velenje, uredili naj bi cesinc prehode za invalide ler pripravili projektno dokumentacijo za izgradnjo doma krajanov in gasilskega doma. »Za pridobitev slednje imamo v proračunu občine za leto 2005 že predvidenega nekaj denarja. Aktivni'ïsti se bomo lotili takoj po sprejemu sprememb prostorskih aktov na seji občinskega sveta. Prostorske akte smo usklajevali letos, saj je bil potreben izvzem zem-ljLŠČ*a,« jc šc povedal predsednik KS Ibpolšica Viki Drev. Da je po cesti iahko stekel promet, so otvoritev opraviil ga. Vlasta Štajner z urada za gospodarske javne siužbe MO y/eienje, predsednica KS Plešivec ga. Marijana Novak in krajan Jože Marott kraju. Na drugem koncu Plešiv-ca, na Ranču Ciinč, so popoldne pripraviU 2. srečanje ljubiteljev konj, ki se gaje udeležilo veliko število obiskovalcev in ljubiteljev konj. Organizator srečanja je bil Franci Vanovšek, ki mu je uspelo pripraviti kar Štiri vrste tekmovanj. »Srečanje je pokazalo» da se ljudje radi sprehodimo po okoliških krajih in da je ljubiteljev konj vedno več. To pa nas je tudi vzpodbudilo, da bomo lo prireditev skušali ohraniti tudi v prihodnje,« na koncu dodaja Novakova, ■ bš Foii Tinko d.o.o. Prešernova casta la 3320V6]dnia fo^-Ti^KO Telefon: 03 898 47 24 Za dolge in mrzle zimske dni, vam ponujamo vroče cene TV-aparatov, s stojalom, ki ga ob nakupu televizorja dobite brezplačno!!! 2. F29BM/S-10V2 TV 72 FSC -y.,.. WW).»^ w. ■ 122.084,00 SIT 3. S28AC/S-09V2 TV 70 STSP 73.614.00 SIT 4. S25AD/0-09S0 TV S25AD/0 59.578.00 SIT 5. TV STOJALO 7.350.00 SIT Vee cene vsebujejo DDV. 10 KULTURA, SOLSTVO 21. oktobra 2004 Notranjost bo moderna in drugačna Končno jc slekla dolgo napovedovana obnova velenjskega kullurnega doma - Zunanjosl. povsein obnoNljena, a nespreinenjeiia, nolranjosl modernejša in di ugačiia Bojana Spege/ Vclenjť-Dom kullurc je delo priznanega arhitekta Otonii (»Hsp^ri* ja. Píwnavalci vedo, da je pornem-Ix'n c^bjekl siiwenskc mcxleme ar-Iiitcklurc. Ibrcj ni p^miombon le v Šaleški dolini, kjer soál k Jelu urbanizma modernega mesla v Šaleški di) lir i. /grajen je bil Icla 1959, v Času rasti modernega mesla Velenja. íxlprli pa so ga 29. novembra leta 196CJ. Direktor Knjižnice Velenje Vladi» Vrbičje bil ob wiêciku obnove med iklimi.ki se je lega zelo razveselil. To je bila pravzaprav že dolgoletna želja takraisc Kulturnega centra Ivana Napotnika. dlni>ma spreminjal dvorano in c^der Icr dva. ki sta v bistvu obnavljala t^lojeCe stanje, Žirija se je takrai odločila, da prve nagrade ne píHÍelj. Moram pa poudarili, da dom v vseh teh lelih ni doavei večjih posegov, razen delne obnove strelie pred 20 leti. Kljub temu je dom zelo dobro vzdrževan.« (Jiede na mnenje žirije in možnosti iinaneiranjeseje MOVodločiia /a manj radikalen poseg. Tako bo velenjski kulturni dom temeljilo prenovljen, nekaj po.segov bo večjih- IzmeJ treh drugo nagrajeni!! pn."ijektov so izbrali ljubljansko pt^djelje ELEAiC in ar-hilcklko MhJJo Pla-nišček. ki jif doslej uspei^no pripravila prc^-jekle za nekaj obnov kulturnih domov po Sloveniji. Ob začetku obnove smo jC)hranila se bo p<^doba slavnostnega vhoda in o.srednjc avle. sprc-memlxr so predvidene vprosiorih ob avli. ki se v celoti preuredijo. Novi stopnišči in dvigale«» piveziije-jo vse etaže avle do nivoja balkona. V dvorani jc na mcslu tehničnih kabin predviden balkcm, spremeni se nagib parler]a in pt>veča p<>>rîal-na odprtina. Predvidena je menjava notranje opreme dvorane, ki upošteva lunovne zjiačilnosti sedanje dvorane. Po obnovi bo sedežev v dvorani več, pa ludi bolj udobni bodo.« Kakoftatkdonalvn ho dom po pni' /ujvi? »S prenovo bo dom kulture prl-dobiljiwe možjiostl izvajanja kulturnih dogodkov, kar bo omo-gi>čiJa pc«(xlobilev tehničiw (^preme. ureditev sekundarnih prireditvenih prosiorov ob avli, Že bolj ťiínkcionřilna mala dvorana, Po-sodtU^ljeni bi>do prostori za obiskovalce, saj bo dom dobil novo garderobo In sanilarije, d\']galo za invalide, balkon in Izboljšanje vId-ljivc«tl na oder. Izbolji^ali se bodo pogoji za delo nastopajočih In zaposlenih v d'mu.Tudi nastopajoči bodo dobili nove garderobe, prostore za vaje, boljše pa bodo ludi funkci(^naUie povezave v ob-jokiii. V sedanji avli ob glavnem vhodu v dom bo nov gostinski lokal z retx'pcijo za informacije in prodajo kari. ki se bo razi%iril na Tilov lrg.'Ib je velika novost, saj bo s tem dom vključen ludi v dnevnem dogajanje v mestu.« Kje hoda poírehtii uajx'ecji posegi? '>Najzahtevnej§l pcisegje sanacija vhodne lasade, ki jo pc^djetje Ve-grad že iwaja, saj sodi v prvo fazo obnove. Med večje posege lahko (Jhnovo doma sfesi vtmislilipofa' znh. Kako noj hi sftrlih'? Obnciva doma jc predvidena v dveh it^novnih fazalî. Najprej boobnttv-Ijen prireditveni del in zunanjost (avla. dvorana, oder, fasada) in za tem prostori zaodrja (uprava, pros-turi nastopajixíiii. servisni prof-lo-ri ob odru ). Začeli smo z obnovo zunanjt'fitl. ki poleg obncwe vhod-nt* fasade vključuje še menjavo oken, strehe zaodrja. najnujneji^ popravila stranskih fasad in slav- Meć bolj zahtevne posege sodi prav zamenjava kamna na pročetju doma, ki bo končana še tetos. pristejemopreuredilevavle, ki dobi novi stiipni^i in dvigalo, preureditev dvorane, kjer bo nov na^b partnerja, balkon in oprema. Velik poseg bo tudi obnova odra. ki bo dobil večjo portalno odprtino In novo sodobno odrsko tehniko.« Skica idejnih rešitev obnove velenjskega doma kulture pove, da se zunanja podoba ne bo bistveno spremenila, čeprav ďo dobil novo fasado in vitráže. nostno osvetlitev objekta,« Prva faza obncwe b;^ kc^nčana najkasneje do 23. novembra letos. Me.sini proračun bo stala dobrih 62 milijonov SFL Pri i^bnovi doua pa bo sodckwak^ tudi Ministrstvo za kuliuro. ki bo prispevalo 110 mio. SIT Danes je po besedah župana Srečka Meha težko reČl, koliko bo stala celotna obnova. Ra7p<)n je dokaj velik, od 600 do 800 mk).i)llMopa zalo, ker so dokončne cene za opravljena dela znane Šele po končanih javnih razpisih in podpisih po* godb z izvajalci del. Dejstvo jc. da ho (íbntwa finančno zahtevna in tu* di zalo dolgotrajna. Kc^nčana naj bi bila v letu 2006, največji posegi pa bodo opravljeni prihodnje leto, ko bo dom nekaj časa ludi zaprl za dejavnosti, ki sicer vsakodnevno potekajo v njem. ■ Več kot 600 študentov Ma višji strokovni šoli Šolskega ceniia Velenje hocio v iiovern študijskem letu izobraževali v stirií] profiramih - Dovolj zanimanja ludi /a nov program - konumala Tatjana Podgoršek 10. oktobra so na Višji strokovni Šoli Šolskega œntra Velenje končali vpis v nkacijah. In sicer na matični šoli v Velenju in letos prvič v diskHrjranem (xidelkoj v Murski Solwti. Največ Študentov so vpisali v pn^gram elektronika (286), znanja na področju informatike bo širilo 205 Študentov, v rudarstvu in gcoichniUogiji88,vno vem programu - komunala - pa so za 40 razpisanih mesllc za izjcdnl Študij prejeli 37prijav. Mov{tX)ŠEu-dentov rednih, preosiali se txlločili za izredni študij. \vcim diplomunlov /«i|ioslťníh Ravnatelj šole mag. Mihm Mcž« je povedal, da so s Številom Izredno vpisanih zadovoljni, manj pa z vpisom v redni program, saj je bilo med študenti s tretjo prijavo precej takih, ki so se vpisali z^ilj zaradi prid(^bilve statusa. »»Zakonodaja to omc^Ka. m I pa smo jo dol/ji I spoštovati, ikoda je le. ker nam praviloma ll.Uudenil »zbijajo<' uspe.ŠJKXil. Ne glede nato menimo, da Število vključenih v vIŠjeŠt^Lske programe pc-^ujujc, da smo se pred sedmimi leii pravilno odzvali na zahteve, potrel)e ter interese mladih in gospodarstva v širšem okolju. Vse programesmozAsnovali tako, da naši kandidati pridobijo uporabna aplikativna znanja, ki na irgu še vedno iskana. Izobražujemo za tehnične poklice, za katero se danes še najde zapc>sliiev. Pc^ podatkih je večina naših diplomantov zaposlenih.« Na velenjski višji stmkovni Šoli stane študijsko leto 270 lisoč tolarjev in so - pt^ zagotovilih Meža-med najcenejšimi v áftxvi ne gledj na to, da je Študij precej zahtevnejši kot v katerem drugem višješolskem pn>gramu. S preselitvijo nekaterih programov v nadomestne učjie delavnice na Starem jašku je siccrvišjašc^Ia pridobila nekaj učilnic na matični Šoli v šolski stavbi (.', a jc kljub temu prostorska stiska Še očilna. Učilnice so preuredili vpredavalnice oziroma laboratorije s sc^dobno opremo za računalniško vixlene prtx^^- se. s pridom pa jih bodo laliko uporabljali še študenti informatike. Vlaga n j a v sodobno opre mo so b I -lapc^trebnatudi vdisloclranieno-ti v Murski Soboti, kjerso v Srednji In |x^klicni tehniški Š4>li opremili računalniški laK)ratorij za izvajanje programa Informatike za 18 mest In pomagali pri pripravi predavalnice za 54 Študentov. Za vb-ganja v posodobitev opreme in pr(«torov so namenili več kot 20 raiUjt)niw tolarjev. »Vse kar astva-rimo, vlagamo naziij v opremo.« [\0V0 ŠIIKlIjskO loio. nov čeprav se je novo Študijsko leto šele dobro začelo, .so na šoli že začeli priprave na prilu^nje. V razpisu za vpis naj bi poleg omenjenih štirih programov predvideli možni'«t Izobraževanja še v enem novem programu - mehationikl. Program so razvili na Pliiju. strokovnjaki in vodstvavlorjj. Pripravili so že elaborat in ga vložilivpotrdi' tev na ministrstvu za Šolstvo, znanost in šport. Zanimanje zanj je prcccjŠnje, saj st") ob pripravili elaborata za praktičn<^ izobraževanje Študentov pridobili v podjetjih regije več kol 50 mest, »Prt^gram je nekakšen presek znanja med stroj-nišivom, informatiko ter elektai-rtih> in vložili Iximo vse napore, da ga pripeljemo v Velenje v Jiudij« skcm letu 2()05/2(K)6.« Na vpra.š-anje, ali morda razmišljajo ludi o kakšnem univer/itetnem programu, je Milan Meža odgovoril: »Razjnišljamo, čeprav smo pobudo prepustili Re^jskemu Študijskemu središču s sedežem v Celju. Ker razwkj vL<;olû:^iUkih pa^gramov ne leče po pričakovanjih, če Še rezultatov ne bo, se bomo na ViŠji stro-kcwni šoli ŠCV lotili razvoja ludi kaierega univerzitetnega programa.« Kolje šc povedal Milan Mcža.jih v pripravali na novo študijsko leto med drugim čaka še veliko aktivnosti, ki jih narekuje new z^kon o višješt^iskem izi'jbraževanju. Pripra-vitl morajo smernice za prenovo njihovilt programov v skladu zbo-lonjsko deklaracijo in jilî nato kreditno ovredrKUlli. Ib jc mednan^d-ni projekt» v katerem vcL njskan^ja šola tvorno sodeluje. ■ PRODAMO POSLOVNE PROSTORE V CENTRU VELENJA (ob Kidričevi cesti pri SPAR-u) v novozgrajenem poslovnem objektu PRrrUČJE: 900 m2 (primerno ludi za trgovske lokale) 4 NADSTROPJA po cca 500 ml koristne tlorisne površine, skupno (orej cca 2000 m2 koristne površine DVKiALO v objektu PODZCMNC CÍARA?:E za 45 osebnih avtomobilov Kupci imajo možnost po svoji žeiji koncipirali zasnovo in funkcionalnost poslovnih prcïsl.orov. Pismena povpraševanja Inleresenlov po pi^lovnih prostorih poSljile na naslov VCLPA d.o.o., Šaleška 21, Velenje in naj zajemajo vciikíxsi in namcmb-nosl poîdovnega prostora. Ker je del objekta že prodiinega, pričakujemo povpra.^cvanja interesentovv čim kraj.šem času. 107,8 MHz R/^DUÍQKU IDO C^S®P/7Sû»f Glasbene novičke Pripravljamo že 13. Almanah Zadnji trije meseci do konca leia so v na§i časopisni in radijski hiši nekaj posebnega. Ne samo zaradi iztekajočega se leta, ampak zaradi štovilniJi projektov in aklivnivjti. V lem času je v ospredju pozornosti priprava Alnianalia. Nanj bomo zapisali steviJo 13. Prepričani smo, da za nas lo ne b<^ nesrečna številka, ampak da bo knjiga, debela 304 strani, prinesla veliko zanimivega branja za najširši krog. Izdaja le izjemne publikacije, kiji ni enake v naši Sloveniji, ni mačji kašelj. Je velik in liieven projekt. Tudi letos ga bomo poskušali udejanjiti novinarji Našega časa, ekipa 1rim Team Quartet brez o. o. {Barbara I'okorny. Matjaž Saiej, Ptter («rožnik • PeČ in Aies Oj* steršek • Leši) ter precej zunanjih sodelavcev. Vsebina Almanaha bo razdeljena na dvanajst p(^glavij, v katerih bomo sirnili dogodke iztekajočega se leta v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Ni jih biio malo. »Za«;nova-li ga bomo podobno kot minulega, Zanesljivo pa bo v (okraini izdaji veliko slikovnega ma-leriala,« obljublja urednik Almanaha Boris Za košek. Aktivnosti za pripravo Almanaha si^ v polnem zamahu. V teh dneh Ix^do ali st^ že najixl-govornejši v delovnili okoljiii, šolah, pomembnejših ustanovah, predsedniki KS, klubov, društev prejeli vprašalnike. V uredništvu pričakujemo izpolnjene do dogovorjenega roka. Pri izdaji minulih dvanajstih so nam stali ob strani nekateri sponzorji. Verjamemo, da nam tudi tokrat ne bodo obrnili hrbta, ampak bodo zahtevnem projekl z reklamnim oglasom podprli po svojih močeh. Almanah bo iziel pred bt^žičnimi prazniki, zato bo gotovo primeren ludi kot novoletno in po imel svoj radio Doslej so bili poslušalci ameriških radijskih postaj ob predvajanju skladb ameriškega kon-Iroverznega glasbenika Emine-ma skoraj vedno deležni tudi kratkoirajnih piskov ob Emine-movem pretiranem izražanju občuikov. To bo Eminem zdaj spremenil, saj bo uvedel lastno hip hop radijsko postajo, v kateri ne bo več motečih piskov zaradi cenzure besedila. Vendar bodo necenzurirani radijski program lahko spremljali le lastniki satelitskih radijskih sprejemnikov, ki bodo pripravljeni odšteti določen znesek za paket satelitskih radijskih postaj. v katerem bo ludi Emine-mova. V ZDA sicer velja, da za plačljive kabelske in satelitske programe ni cenzure, medtem ko so programi, ki so dosiopni vsem, podvrženi cen/uri. saj zakonodaja prep(.)veduje predvajanje nespodobnih besed. "a .já Clapton prehitro Francoska policija je znanega kitarista Erica Claptona dobila, ko je po avtocesti v bližini mesla Beaune s svojim porsc-hejem9l I drvel s hilrostjo 216 kilometrov na uro. 59-letnega CIaplona, ki so ga nekoč iro- VMA 2005 R'1"V Slovenija je na svoji spletni strani objavila razpis za EMC) 2iX)5. Izbor bo februarja prihcxl-nje leto, prijave pa zbirajo do 10. decembra. Pc«ebna komisija bo izmed prispelih skladb izbrala najmanj dvanajst in največ Stiri-najsi finalistk. Scxlelujejo lahko vsi avtorji izvirne glasbe, besedil, aranžmajev, ki so dopolnili IHletin živijovEU. Avtorji morajo poslali demo posneike skladb izključno na zgoščenki ali DVD-ju, ki naj vsebuje aranžma predlagane skladbe in petje s poljubno žeasko izvajalko ali skupino - zaradi letošnjega načina izbiranja izvajalec na demo posnetku ni bistven. Naslov: RTV Slovenija, Razvedrilni paigram, Kok>dvor-ska 2-4, "za javni razpis EMA 2005", 1550 Ljubljana Klubski maraton 04 v MC-fii Jutri, v petek, 22. oktobra 2004, ob 21.30, bo karavana Klubskega maratona 04 obiskala Velenje. V Mladinskem centru bosta v okviru klubske koncertne turneje, ki jo ze četrto leto zapored organizira Ra- dio Štud eul. nastopila izvajalca Spheericube in Kleemar. Oba prihajata iz Prekmurja. Sphericube so eni izmed znanilcev nove slovenske izjemno obetavne, sveže in neodvisne rockovske generacije. Njihov zvok je poln Iskrivosti, melanholične melodicnosti, bogalih zvočnih sfer in valujoče energije. Kleemar z malce drugačnim pristopom na KM 04 edini zastopa barve elektronske glasbe. Prekjiiurski producent Mateja Kcxan inteligentno plesno glasbo daleč presega in v svojo godbe no mešanico uvršča še ostale zvrsti sodobne elektronike, semplc kultnih filmov in po-strockwske motive. 7. eleklron-sko glasbo se je začel ukvarjati pred dobrimi petimi leti in v tem času razvil samostojno zvočno podobo, ki združuje melanholične ambienle z analognimi ritmi in inteligentno odmerjenimi sempli. Mašinske ritme Kleemar združi z organskimi zvoki analognih sinteti-zatorjev in minimallstičnimi kitarskimi prijemi, kar bo z živo zasedbo na Klubskem maratonu Se iiadglitdil. Kylie Minogue, ena naj-uspei^nejsih glasbenih izvajalk na .svetu, bo sredi novembra pri založbi Parlephone izdala dvojni album Ultimate Kylie, edino obi^imo zbirko svojih največjih uspcšnic od leta 1987 do danes. Kylie Minogue je začela rušili rekorde, odkar je leta 1988 prvič osvojila prva mesta avstralskih prodajnih lestvic s singlom ITie Loa>mo(ion. Ves čas svoje kariere je nušila rekorde in kljub glasbeni preobrazbi skozi desetletja uspela ziidr/ati komercialno uspešnost. Uspeh pesmi : PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE 9 lizbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko 0 slišite v programu Radia Velenje cf/akrat dnevno: po poročilih ob 9.30 A in po poročilih ob 18,30. I.SEVERINA-AdamiSeva 2. SCOOTER-Shake That 3. JOSS STONE-You Had Me Po znani aferi so Sevefíninj oboževalci, pa tudi drugi, se težje pričakovali njen novi album in predvsem vnovičen prihod na glasbene odre. Oboje je zdaj tu. Aibum je že nekaj časa na prodajnih policah, Severina pa je tudi že začela ponovno polniti dvorane. Tudi pri nas bo kmalu nastopila, da se jI za obisk ni teba bati, pa dokazujejo tudi vasi glasovi pri izboru tokratne pesmi tedna. Can't Gel You Out Of My Head, ki je leia 2iX)l dosegel vrh glasbenih lesivic po eelem sve-(u. je le še potrdil njen status ene najuspešnejših izvajalk prejšnjega tisočletja. Album Ultimate Kylie vkljuCuje31 skladb, ki so se vse uvrstile na lestvico Inlemational TOP40. Od tega jih je kar sedem pristalo na prvih mestih britanske lestviee najbolje prodajanih singlov, kar 25 pa se jih je uvrstilo med prvih deset singlov omenjene lestvice. Njeni singli so bili prodani v već kot 20 milijonih izvodov, skupaj s prodajo njenih albumov pa naklada presega številko 4{) milijonov. LESTVICA I ■ I I Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Maš čas. Tel; 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/26-26-26 Takole ste glasovali v nedeljo, 17.10.2004: 1. VITEZI CELJSKI: Radgonski klopotec 2.ŠIB0VNW: Tip kot kip 3. KUMER: Dvojčici 4. STORŽIČ; Čevljar Jakob 5. VESELE ŠTAJERKE: Totapesmfca Predlogi za nedeljo, 24.10.2004: I.IGOR INZZ: Za dvojni praznik 2. KLAVŽAR: Muzikant je zmeraj fant 3. KRESNIČKE: Suhe, majhne in debele 4. LIPOVŠEK: Sosedje 5. ZAPELJIVKE: Kdo bo koga zapeljal I ■ I I Vili Grabner Ko je bila Marta Kos še desna roka predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Jožka Čuka« ji je njen Aaron poklonil - tako mimogrede, z desno roko - avto, o katerem nekateri sanjajo celo življenje. Kako romantično! Pred nedavnim pa smo pred odhodom na poskusno vožnjo v enem od novih modelov avtomobila uzrli direktorico Območne Savinjsko * šaleške gospodarske zbornice Velenje Alenko Avberšek. Namerava morda Alenka s čim podobnim presenetiti svojega Franca? Janko Sopar, do nedavna voditelj Tednika, in Mar- ^ jan Marinšek, vodja prireditev v preoblikovani kulturni ustanovi, sta se srečala na nedavnem Piki-nem festivalu. Bilo je pred volitvami, ko je Janko še upal na sedež v državnem parlamentu. Tega so mu privoščile tudi oboževalke. »Ker bi bila poročila z zasedanj v dnevniku veliko lepša, ko bi se kamera ustavila na njem ...«. Med znane in nepogrešljive šaleške televizijske in filmske snemalce gotovo sodita Janko Sešel in Milan Maric. Medtem ko je prvega še velikokrat videti s kamero na rami, je drugega malo manj. Razlog? Lahko bi bil vnuček (morda vnučka?). Vsi trije - tudi znani velenjski gasilec Sandi Canč - pa vedno, ko se odpravijo kam, vzamejo s seboj dobro voljo. Redko so videti mrki. T kot poslanec boni /a (lorenjsko« kjer je hil i/voljen, in /a ŠaleSko dolino, Kjer je domačin. (ilede na to, da je v opoziciji, kakšne veCje koristi nobena stran verjetno ne nu»re pričakovati. Nočejo - nimajo Zadnje dni smo znova pf»slušali.da jcpri nas vse več mladih, ki nočejo jesti. To Je /askrbljujoče! l oda Ke bolj zaskrbljujoče bi moralo i>iti to,dajevseveč mladih, ki bi več jedli, pa ne morejo! Ker nimajo. Novi viri l^ravijo, da seje treba ozreti po novih energetskih virih. Zakaj potem nekaterim i^e vedno ne ^re v račun, da bi v JHu kurili se }iudron. Po zmago Kokonietai^i («orenja so Šil v Belorusijo po /mauo. A so očitno po/abili, da m<»rajo tako tudi igrati. Levo - desno Po volitvah se je Slovenija nagnila bolj v desno. Vi\ vendar eni pravijc», da smo /.daj bolj uravno* vešeni. T\jdi v parlamentu hi radi bili vsi v sre sredstva prav za ta mna dovoljenja in objavili ra/pis. Še nekaj dni manjka in minilo bo cclih trinajst let od katastrofalne vodne ujme, ki je ilobesedno razdejala /gornjo Savinjsko dtUino od Luč nav7i3ol. Stoletne vode, kol jih Sc vedno upravičeno imenujejo, stí odnesle veliko večino večjih ali manjših mostov in krepko poškodovale že sicer pc>vsem dotrajanem ceslo med Ljubnim in LiičamL Prva naložba pri »zagotovljeni« in načrtovani obnovi desetih kilometnw cestc je bila ob-V{-)znica na Ljubnem. Ob njenem odprtju je takratna vlada na ves glas obljubila, da lx) wstaod Ljub-nega Jo LuČ obnovljena, bi^lje rečen. Večji tlel, saj so na krajSem in naj-zahtevnej^m usta\ali dela. Na teh nekaj desel melrili k>do potrebni dodatni posegi in bistveno močnejf^e varovanje. Na srečo preko zime promet ne bo bistveno oviran, vsi pa upajo, da bodo dela čim prej spomladi vend;\ric nadaljevali. 'l'udi sicer so v Lučaii v zadnjem obdobju namenili največ pozornosti krajšim cestnim otUekom in komunalni nadgradnji. Tako so končno uredili cesto v strnjenem spodnjem delu kraja in pri tem poskrbeli za kanalizacijo in fatale komunalne napeljave. Ob tom so obnovili še odsek proti Podvolovlje-ku. prav tako cesto v Farcwiki kig. kjers^xîbenem uredili vod>V(xj in javno razsvetljavo. Sedanje in načrtovane naložbe terjajo tudi pi")pravekoWiaskega proračuna. S lem se v Lučah ubadajo prav v tem času, s popravkom leti'iinjega in sprejetjem proračuna za prihodnje leto pa seveda želijo zagotoviti nemoteno uresničevanje prihodnjih manjših ali večjih naložb. ■ jp Zadnji romantik s Slovitega telovadca Mira CÀ'rarja so uredni svetovni poznavalci še pred koncem njegovo blesteče Športne poti polmenwaJi »zadnji romantik na konju,« seveda zaradi njegovih izvedb na konju z ročaji. Min> Cerar je s konja sestopil že pred desetletji, prvo sredo voktcv bni pa se je na Rečici oh Savinji txi svoje p^ištne torbe p^tti(tvll :>c zadnji >^romantjk s pošinn torbo« v /gornji Savinjski dolini, /adnji izmed p ljudje v njegovem »rajonu« Še nekaj časa pogrevali. Nanda AtcLŠek je to z D<î] Suhe pri Rečici ob Savinji. V sre«.ki je vestno opravil svoj zadnji dck>vni (.lan in s prijatelji žc nazdiavljal. zadnje pošiljke pa vseeno še ni (KkLnl. Brat Darko Atelšek. znani muzikant In veseljak ter "šef" krajevne skupncv sti Peter KcMcnc. sta poskrbela z;i presenečenje. Pričakal ga je s člani na Rečici znamenite »sii^e bande.« torej domačili gcxJbenikiw, njihov Član je tudi poštar Nanda. Spremljali so ga do sedeža pt^šte, kjer je Nanda slišal številne Iksc-de zaJivale, izrekel mu jih je ludi direktor celjske enote Pošte Slovenije Štefan /idanšck. pa tudi spominskih daril ni man jkab. Gtc v tistih lelih ni biki likD,zJasii ne celih kupcw reklam. Velika večina krajanov je biLi dobra, čeprav se je tu in tam na.šla kakšna izjema. Pošto se raznašaJ vedno In v vs;íkih razmeralu zato se kakšne pritožbe zarati t zamujanja skoraj nc spomnim. Celo so mi rekli, zakaj v takšnem vremenu spkïh nt«lm, naj bi raje prinesel jutri. Ne, tudi torbe ml niso nikoli na vaje, pa v trgtwino In po drugih opravkih, torej sem bom .Še ocjaŠal« Kaj pa »vaitc Ijiuije? »Kar veijamem, da mo bodo. O tem priča ena izmed zanimivejših dogodivščin. Pred kiti Imeli na neki domačiji več čav)pisov, med njinii tudi dnevnik Večer. Dejali so, da ob t^bllicl dela za dnevni čas»Na teren je bilo seveda ttvba vedno, ne glede navřeme ali letni čas. /lasti pozjmi so biie tcžiive, saj še ni bilo toliko cest. pa Se tiste niso bile dovolj splužene. Na začetku sem se sicer vozil s svojim motorjem. pi>ziml pa je bilo vseeno treba veliko ludi prcpešačiti. Je pa res, skrili ali celo ukradli.« f^attda .'Velika je v vseh teh leiih v navezi z hralom Darkom spretnija-la^iasha in gfl ho se poslej, posebej klarinet? »Res je. Prej smo bili Drenovci,pa še kaj. zdaj imamo »pleh bando.« hodim tudi k pevskemu zboru, približno tako bo tudi naprej. E)i>lgčas mi zagotovo ne bo. Malo več bom postoril doma, hvaia« ^,sřř7/Mň7r-ka pofirešah? »Ne, nc bo. Še naprej bcw hodil To pa je res bil poštar... pčc, da spk)h ne gre za čast>pls» ampak da mene ni bilo več vsak dan mimo.« Cim lepše dneve, pa lepo in redno penzijo želimo Nandu AteLšku ludi mi. ■ jp, vos Ko pogodba za delo preneha Preprosti liiidje se ne znajdejo sami - Kni Uho irpijo. (Ini^ji, ko jim prekipi. iščejo pomoč javnosti - XY pa je [)repričana, da se ji je zgodila kri\ i('a /godba ni izmišljena. V prvotni in za objavo že pripravljeni obliki, bi morala iziti že prejšnji teden. Pa je bila na moledovanje XY, ki je z zgodbe^ prišla k nam, umaknjena. Pritiski. Ne na nas, pač pa na XY: A na le je treba računati, ko se obrača.š na medije In Iščeš pomt>č pri njih. Eni jih zdržijo, drugi jih ne. /godba pa bo objavljena. Tako kot je bila zapisana, le da brez konkretnih imen in fotografij. 'Xc zalo, ker je p<^učna. Ker je takih veliko. Ker ni edina. i^al. Milena Krstić - Planine Velenje - Prišla sta k nam. Ona, in on. XYZ. < )n jo je spremljal in jo dopolnjeval v tisicm, karjc hotela povedali. Sloje š».' zaeno od Atcvihiili z.godb, ki jih piše življenje, pa jih ne napiše do konca. Upanje za srečen konec sta videla v tem. da bo njuna zgodba zapisana, objavljena, dana v branje ljudem. Od 15. oktobra 21)01 je delala pri... Kot čistilka po pogodbi o delu za določen čas. V lem času ji je delodajalka YY trikrat ptîgodlxî podaljšala po tri mcsc-ce, siccr jo je podaljševala za v.sak mesec posebej. 15. oktobra, vpelek lorcj,naj bi XY, tako je bila prepričana pred tednom dni. di^blla odpoved. Pa je bilsklcpoprenehanju takrat že napmn. »Ključe naj c^dda in delovno knjigo naj dvigne,« naj bi bile v ponedeljek dopoldne, ko je prišla na delo. be.sedc delodajalke izrečene po telefonu. Na XY vprašanje, če jc delala slabo, naj bi bil odgovor, da nc. Na novo vpra^injc. če je potemtakem telinoloikj pa^sczck. prav tako, da nc. Z:ikaj potem odpoved? »/ato, ker je odpovedala ...,« naj bi bilo skopo pojasnilo dek^dajalkc. »(^b tem mi je ostala dolžna še tri plače in regres. Zato» ker dela asfalt in nima denarja, je rekla. Delala sem ob sobotah in nedeljali, zadnjo soboto pa mi je, ker kJjub obljubi, da bo denar nakazan, tega pa ni bilo, prekipelo in nisem prišla na delo,« resnicoljubno v obupu pove. »Pri koncu je z živci,« doda mož. »Pri njej sem za plačilo dobivala bolj bone kol denar. Denar, če je že bil, je bil izplačan na roko. Po lanskem novembru sem dobila prvič na Ivtnko nakazanih 4tM)i)0 tolarjev avgusta, drugič pa jc nakazilo na banko pri-.spc](>4. i^klobra, v višini 70.000 tolarjev,«jc pripovedovala XY. Preden sta z možem prišla k nam. sta skušala odpreti žc nekaj vrat. Pa sta bila pri odpiranju prcce j neuspešna. Sla sta na ZPIZ. da ugotovita, ali je delodajalka zanjo plačevala po-kojnitisko in invalidsko zavarovanje. Pa lega nista zvedela. »Će imate to na plačilni listi napisano, potem j C, čc nimate, potem ni.« so jima rekli in zaprli vrata. Vodja enote /Pl/-a v Velenju je potrdila, da teh podatkov pri njih resnično ni moŽJio dobitL Ker o tem nimajo evidenc. Imajo zgolj prijave ali odjave delodajalcev, pri katerih potem občasno opravijo kakšno revizijo. Obrnila .sta sc je na s-vetovalko zaposlitve na Uradu za delo Velenje. Želela sla zvedeti, kolikokrat se pogodba o delu lahko podaljša. »Svetovalka je rekla je, da lo ni doli>čeno, da pt* novem zakonu o delovnih razmerjih delo za nedoločen čas ni več ob\'cznost-« Res ni. Slu sta na delovno inšpekcijo. Tam ju niso sprejeli takoj, naročena sta bila za 13. oktober. »Nesla jim bom pi^godbe in vse. kar imam. Povedala pa tudi. da ima delodajalka ljudi zaposlene na črni^« je rekla. / možem sla odločena, da gresta do konca, do Ljubljane, Če bo treba, sta rekla. Pa delodajalka. W? »Nc želim preko medijev črniti ljudi, a XY sem marsikaj spregledala in ji marsikaj tolerirala. Kot čistilka je delala na ... lokacijah, zdaj. ko ta zapira ....pa dela zanjo ne bo. To je edini razlog zaradi katerega ji pt^godbe o delu ni bilo mogoče več podaljšati. Ostalo ji je Se 13 dni dopusta, a o kori-^čenju tega se ni hotela pogovaijaii. /n toliko ča.sa bi ji bila pogodl>o Sc pripravljena podaljšati. rudi .sama sem klicala na inšpekcijo /a delo, kjer so mi Svetinah, naj jI s I. oktobrom zaključim pogodben XY bo delovno knjii^ico In sklep prejela po poiti. Na dan 8. oktobra pa ji dolgujem le žc plačo za september in regres,« pravi YY. Ima XY poravnane obveznosti pri ZPlZ-u »Ima.« Imajo v podjetju ... kaj ljudi zaposlenih na črno? »Poslušajte, lo je pa brezTvcze.« Izplačujejo plače v bonih? »Pa saj to ni resi le pa v bonih ja nc morejo biti izplačane.« Je delovni in^ktor pri njej že kdaj opravil prvgled? »Neštetokrat, pa kakih posebnih nepravilnosti ni na:k;L« In za konec zgodbe? Da bi bil ta vsaj malo srečen, /a to smo klicali Se na zavod za zapaslo-vanjc. Ima XY pravico do prejemanja denarnega nadomestila? »Potrchwalibi mulo več podatkov. Očitno gre '/j\ prenehanje pogodbe o delu za doIoč*en čas. V noben primeru upravičence za nadomestilo nc sme zamuditi 30-dncvnega roki«, ki začne teči z dnem prenehanja pogodbe o zaposlitvi, sicer jc ob vse pravice, ki mu morebiti pri-tičojo. Preverili bomo, če izpolnjuje pogoje. Ljudem. kijimde-lowo razmeije ni prenehalo po svoji krivdi in so bili zaposleni od enega do treh let. imajo, če izpolnjujejo pogoje, pravico do prejemanja denarnega nadomestila tri mcsece,« Smovam bili kljub vsemu -vsaj malovpom«^? "«^ČaS 21. oktobra 2004 Non-stop razkošje. Non-stop ponudba. Akcije prihajajo in odhajajo, non^stop ponudba ostaja. Trenutno lahko v njej ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja Mobitel GSM/U MIS za 24 mesecev po ugodni ceni Izbirate kar med â sodobnimi mobiteli. Lastnosti aparatov so različne. prav z vsemi pa lahko pošiljate In sprejemate MM$ sporočila ter s nftrostjo paketnega prenosa podatkov (GPRS) pregledujete vsebine na Planetu. G >10 li li Phlllp« 6S5 16.900 SÍT Lepotvc a vaak iap. M MS, fotoaparat, IR Motorola V220 17.600 SIT Zapeljtva In zmogl|1v«. MUS, fotoaparat, videopre^vaialnik. MP3 Samsung SGH £300 19.900 SIT ClAgantno praMiČen. MMS, fotoaparat In ksmors, in» J9V9 O Siemens M6S 29.900 srr Mporan hi ndrdjtv. M MS, fotoaparat In kamera. IR o tr Sony Ericsson T630 39.900 srr Svetovna uapeécilea. M MS. fotoaparat, Bti/etûoth, a-poâta, IR Sony &ÍC88on K700Í 49.900 SIT Bodoča klaalka. MMS, fotospfeit^ iri kamarai MP3« BluatMtn, aglasni, da je Pavle vsaj tako odličen kuhar kot arhitekt. Naj vam izdam, da je bilo v jedi. ga izbora gob, namenjenih za večerjo, izločimo vse iLsie primerke, do katerih ima kdo od prisotnih kakráen koli predsodek. Po večerji smo obudili spomine na na^T gobarska srečanja, ki smo jih pred kakšnimi 20-iijni leli opustili.se Se prešerno veselili in se tudi domenili, da srečanje prihodnje leto zag£)lt)Vo ponovimo. ■ Jože Lekše, foto: vos Za pitje mleka ni treba kupiti krave! Zakaj bi kupili rezervoar za plin, če je najem ugodnejši! Zd ugoden odkup pokličite 02 228 43 34. ▲ w 16e postar^ete naš odremaJec pfina do konca i (ete. boste prejemal) plin 15 % ceneje vse do 30. 4. 20051 1000 i plina brezplačno! Nagradni kupon Izpolnjen kupon nam do 27.10.2004 pošljite na naslov Plinarna Maribor d d., POnarniška ul. 9.2000 Maribor Z meio sreče pri žrebu bo vaSh kar 1000 litrov phna! Več o nagradni igri: www. p I Inama-m a rt borsi íQ)PLMARNA MARIBOR SKUP/NAOlSIRABa« N«»|QV In »ottna ftL: Proximo oznft^tt«: rn»*"» Uwtitik r«z*rvoaijfl Qmhi fla^HviiK rezerVMi)B ee nabevHi 2«llt9, d« vaB obv«M4mo o ntf pMudbt? n«» Po^Wí Po 65. letih V zadnjem tednu meseca septembra so se v Zavodnjah pri Šoštanju srečali učenci, ki so se vpisali ali obiskovali osnovno îk^lo v icm kraju kot zadnja generacija pred drugo svelovnovojoo. Od skupaj okrog 70, ki so se vpisali v leîili 19X5 Jo iy40 (letniki 1928 do 1933),je bilo poslano na znane naslove 54 vahil v razne kraje na zemeljski obli, kamor so se razšli po končanem Šolanju: v Argentino, Avstralijo, Avslrijo, Kanado. Nemčijo in Sícwcnijo od Ljubljane preko (îobjega Grada. Črne, Mežice, Prevalj do Raven na Koroškem, od iopolšice. ŠoSianja. Raven pri Šoštanju, do Velenja. Vabilu, ki jih je vabilo v gosli^c »Pri Vidi« v Zavodnjc, se jih je odzvalo 29. 'I\i so ob kramljanju in obujanju spominov preživeli lep popoldan Id podaljšan v večer. Beseda je tekla o učiteljih, ki so se jih s spoštovanjem in hvaležnostjo spominjali, o raznih doživetjih učencev in o napredku kraja. Posebej so se spomnili učiteljice gospe Maje Primožič, ki danes živi v Selnici ob Dravi. Na čestitki, ki jo jc izdelala gospa Ana Mc'/:a. so ji poslali pozdrave s podpisi vseh prisotnih. Po kosilu so si ogledali cerkev Sv. Pclra, farnega patrona, in kakšna je šola danes. Vmes pa se postavili za nekaj »zgodovinskih« posnetkov. V soli jih je sprejel učitelj, gospod Branko Giizej. Obširno je pojasnil, kako poteka pouk in kako diha šola danes. Videli so napredek od časa, ko so v Šoli Še uporabljali računalo s kroglicami za učenje osnovnih računskih oper»icij in tablice s kamenčki za pisanje - tisto: tanko gor in debelo dol. Marsikatera domača naloga, čeprav je bila skrbno napisana, se jc med poijo v šolo zbrisala. Z bolj grobim ravnanjem s št^lsko torbo pa se je tablica lahko tudi razbila. Danes je šola opremljena z računalniki in drugimi sodobnimi učnimi pripomočki. Bivši učenci pa so opazili in ludi učitelj jc povedal, da je sedaj v Šoli manj klopi s sedeži, kakor takrat, ko je šola še »pokala po šivih«. Ugotavljali so, da je cesta, ki je nekoč peljala tik ob šoli mimo Likebo-ve hISe. danes asfaltirana in bolj odmaknjena od šole. Likcbovc hiše pa nI več. Kraj jc v teh letih zelo napredoval: nove hišo, vodovod. elektrika, telefon- C) vsem tem so takratni osnovnošolci slišali le govoriti siarejše, da to imajo tam nekje v Šoštanju. O televiziji pa lakrat niti slišali niso. Danes pa je to srečanje z nekaj posnetki ovekovečila in tudi nekaj dni vrtela televizija z značilnim »Z« (Zavodnje) v krogu. Pred zaključkom srečanja so prisotni z enominutnim molkom počastili tudi spomin na vse preminule sošolce. Oh slovesu so si ob slisku rok želeli še več takšnih srečanj, se zahvalili vsem, ki so prispevali k temu, da jc srečanje uspelo. Posebej gostišču »Pri Vidi« za do-natorstvo ter glasbenikom in pevkam skupine .lesensko cvetje. ■ Stanistav Mazej ercator Dobra ideja! Vakcifi od14.10. - 04.11.2004 ^ ^ Brez dvoma najboljša cena do -50%! Ibniti vk sok Diiet 33 el Grenivke Jaffa cfMzakD 189.- L lercator prijetne s kôrisfnim Ne spreglejte ugodne ponudbe ostalih izdelkov! ?o HRiBití IN mm^ 30 let šaleške planinske poti » Doigolclni lajnlk PD Velenje in nadvse dosledni kronist Miro Zolnirjc pred veC kot 30 le-ïi pod datumom 31.3.1973 vnesel njislcd nji zapis: Imenovanje sodem članski odbor zn šaleško planinsko pol: Pcier Ficko (Ui-krami predsednik drušlva), Danica /^^vari, Anica Podiesnik, Alenka Zabovnik. Slane Jam-nikar, Andrej Kiizman in predstavo ik zveze borcev. Naloga odbora je določili traso pUi, jo markirali (skupaj z uOcnd RŠ(') in izdelali opis. Po dobrem leíu in pol kronist kar, Andrej Kuzman in Franc Ojslršek. Natanko ob isti uri, čc upoštevamo časovni /amik. so se po 3U letih na istem mestu, oz. zaradi slabega vremena v prostorih gasilskega doma v Suleku, /brali velenjski planinci, / namenom, da s skromno svečanostjo počastijo la lep jubilej in se vsaj s toplo besedo zahvalo oddolžijo skupini pla-niiiskili zanesenjakov, ki so pred 30 leti vjijžili ogromno Iruda in svojega prostega časa pri nastanku te poli. Zahvalili so se Miro /apii>e pod dalum K). 10. 1974 naslednje in verjetno najlepše besede, ki se nanašajo na lo planin.sko pot: »Pred gasilskim domom v Salcku je bila ob 16. uri otvoritev Saieike planinske poli, 18. iransťerzale v SRS. Pot vodi po hribovitem obrobju Šaleške doline, ki je bogata naravnih, etnografskih, kulturnih in zgodovinskih znamenitost ih. predvsem krajev in spomenikov iz NOB. Na poti je 21 tudi iLslira, ki vsa la leta na kontrolnih točkah nudijo gostoljubnost pohodnikom. Slavnostni govornik Andrej Kiiznii^n je ob besedah zahvale jki posebej poudaril ime Staneta Jamnikarja. glavnega pobudnika za pripravo poli, ter Julijano Hočevar, ki Sla bila več kot dve desetletji \7orna skrbnika. Ker so čas in lela opravili svoje, danes to nalogo opravlja Marjan Skaza. Med gosli te skromne a pri- kontrolnih ločk, kjer so vpisne knjigo, žigi in dnevniki poli. Z oivoritvijo Šale.^ke planinske poti .se je društvo vključilo v program prireditev ob 15'lclni-ci mesia Velenja in 25-letnici PD Velenje. Otvoritve se je udeležilo okoli lOU ljudi.« Natanko eno leto po tem svečanem dogodku isii kronisi zabeleži i>e en pomemben podatek, ki se nanaSa na Šaleško planinsko pol. Izpod peresa Danice Zevart je izšel vodnik po Sakški planinski poli. Po obsegu dokaj skromna knjižica, po vsebini pa izredno bogata in pestra. Tukaj se prvič pojavi ludi ime Francka OjstrSka, požrtvovalnega planinca, kije bil predvsem pri fizičnem nasianku ic poli Stanetu Janinikarju desna roka. Avtorica je na drugi sirarn vodnika zapisala: Šaleško planinsko pot 50 pripravili: Slane Jarani- jclne slovesnosti sta bila tudi Slane Gašperič, načelnik komisije za pota pri MDO SAV PD, ter Bojiin Knntič, podžupan Mestne občine Velenje. Zslavili so varnostno ograjo ter pod oknom ene izjned učilnic v prvem nadstropju štile, v kateri f>o bili ujeti učenci skupcij z nekaj učitelji, napihnili vami>slno blazino. Z ogromnim curkom vode so začeli gasili še nevidne plamene. Šele takrat smo izvedeli, da gre za požarno vajo, s katero smo hoteli v mcsccu požarne varnosti opozoriti na možjic nevarnosti lerpravilni^ ravnanje ob požíiru. Najzanimivejši del pa je Šele prišel. Z navdu.šcnjem smo opazovali pogumne učitelje inučcncc,ki so, da bi sc ohvaaivali požara, skočili na varnoslno blazino, s tem pa dokazali, da je takšnih ravnanje nujno in ne tako nevarno, kot se zdi. Rezultati požarne vaje so zadovoljivi, kajti po 15 letih, ko jc bila vaja nazadnje izvedena na naši šiUi, smo ugoJcwili, da znamo pravilno ukrepali v ptxlobnih nevarnostih. Vsi skupaj smo uspešno zapustili nevarne prostore terse v komaj Ireh minutalî zbrali na Šolskem igrišču. (Oddahnili smo si, ker k>\o nis<^ poškodovali pravi plameni. Biijana Kosjerina fn Sara Jud, novinarski krožek, OS Gori- ca, Velenje Bili so navdušeni Po petih letih seje minulo sobo-lo srečala v Šmartnem ob Paki prva generacija zobotehnikov Višje šole za zdravstvene ilelavee iz Ljubljane. Ne pii naključju. Letos namreč mineva 15 lei od ta-kral, ko so ob uspešnem zaključku Šolanja prejeli diplomo. Glavna »krivca« za srečanje v Šmartnem ob Paki sla biia .Janez Mihelec iz Velenja, Še bolj pa Marjan Knez. zasebnik iz omenjenega kraja. 14 jih je pred 15 leti končaJoŠlu-dij. srečanja se jih jc udeležilo lU. Prišli so iz vseh krajev Slovenije in ludi iz ZDA- Pričakovali .so Še koga od profe.sorjev in strokovnih učiteljev, med katerimi velja omenili šefa laboratorijskih vaj Ra ika 1 r gol i ča, zn an ega s love n -skega pevca, a so slednjim udeležbo preprečili lakŠni in drugačni razlogi. Lahko jim je žal, saj so zamudili res zanimivo, predvsem pa prijeino srečanje. Tisli, ki so bili, so namR^č doživeli vožnjo s konjsko vprego, si ilki (èctr-tek, 30. septembra 2004) ste na strani 26 objavili ABONMA.U 2onen* te in javno.st, pr<»sim, da objavite naše obvestilo: Koncerti v Glasbenem abc^nmaju: - CARMINA SLOVENICA, Maribor (22- novembra 2m4) - MARIBORSKA FTLl lARMO-NUA (8. januar 2004 - verjetno 2(J05) -CÎCDRDANAI lLCB.s<^pran, SIMONA SOLCE klavir (torek, 9. novembra ???) nistî bili z našo Šolo nikc^li dogovorjeni in so datumsko popohio-ma neusklajeni! Tudi sicer je nehumano (in še kaj več) objavili pri konceriu Mariborske Clharmonije (ki ga do dantívS ni v njihovem lerminskem koledarju) ime Stefano Pellegrino Amatto. ko pa vsi. ki spremljamo delo lega izjemnega dirigenta,vemo, da je močno bolan (mtvi^^an-ska kap) in se je njegova dirigentska kariera verjetnpoldanske-ga pouka do 20.00 ure možni samo ob petki h..sobotah in nedeljah. če nastopaji>či uporabljajo tudi ostale (stranske) prostore, kar pa orkestri in zbori brez dvoma po-irebujejo. ■ Za G/asbeno šoto Velenje mag. Ivan Marin, ravnatelj Pika jc iipihiiila |)e( najsi v članku z gornjim naslovom, ki je bil objavljen v prejšnji številki Našega časa. je Bt^jana Spegel razvila novc^ nastanka Pikine-ga festivala, vkaieri nisem več oče Pikincga festivala, kot je veljalo doslej. .Spomnil bi jo na članek Teslival v polnem zamahu' i>7>rcd desetih tel, ki je bil objavljen v Našem času z dne 6.10.19(í4,kjer meje piva imencwala oiclA Pikine-ga festivala. Poiem .Šc v članku z dne 9. 1. 1^79, kjer piše: Na petem mestu za naj a«bn^)si je pristal Marjan MarinŠck, neumorni kulturni delavee, ki so mu mnogi glax pt)darili zaradi 'njegcwega' Piki nega festivala. Po 15 letih, koje Pikin testival presegel vsa pričakovanja, bi nekateri radi naredile leptáno spremembo v tem smislu, da bi bili idejni očetje oziroma matere kar Štirje, kar bi izgledalo /elo kolektivno in simpiitično. Jaz pa jih pri tem samo motim. Zato sem napisal obširno študijo o nastanku festivala, ki jc predolga za objavo v časc^pisu in lx> morda zagledala lučsvela kje dntflc. ■ Marjan Marinèek, Velenje Šiajn in še bi lahko kaj našteli. Kar niso se mogli načudili, koliko lahko kraj ponudi, če sti seveda ljudje pripravljeni za to ludi kaj storiti. Navdušeni nad doživetim so obljubili da se bodo v kraj Se smili, nekateri Že za mariino-vo. Prihodnje leto se bodo znova dobili in takrat zaznamovali 20-letnico šole. »Za nami so se za redek poklic - inženirja zobne laboratorijske pmtetike - izobrazile Še tri generacije. Premalo. Zalo bomo s srečanjem prihodnje telo poskušali dati Šoli. ki sedaj nekoliko »spi«» nov zagon, kajti poirebe po tovrstnih specialistih na področju zdravslvaso velike,« je šc povedal Marjan Knez. ■ tp Zinlú v slovo Ko seje p(>slovilo p^Meijc in smo zakorakali v jesen, nas je pre-sunila vest, da nas je za vedno zapustila dobra soseda Terezija Stropnik iz Gaberk, Zinka smo jo klicidi. Rada bi ji v slovo napisala vsaj nekaj vrstic. Bila je dobra sase-da, pripravljena pomagati Človeku v stiski/lb lahko rečem jaz. ki ^em jo večkrat pa')sila za pc^moč in za nasvet. Ne bom je pozabila. Rada je prisluhnila mojim težavam, me bodrila in me v vseh ozirih s toplo besedo opogumljala. Ni je trlo življenje, koje med vojno izgubila moŽa. Vsa skrb za otroke je legla na njena ramena. Kljub ležavam ni obupala. Oirboj mckinii (Vhiwskimi Medved U Luiskim Giidmejem in Gorenjem, bolj na- mreč boli slaba Igra. ki nI mogla princ:;! I takozcicnc in celo priêakiwa-ne prve /mage med najlxíljšimi. Bií k ti to prvo /mago In seveda predvscni/a napred\wanjc se bv> dejansko/aCcla ull nadaljevala /e v soboto, koh^o Velenjêani v3. gosíwali pri danskem pivaku Oud-meju. Danski prvak(sov2- krogu na gi^lovanju pri ruskili prvakfli Izgubili sanu) zctiim Ziidetkoni ra^zlike. pa Se pri leni siî imeli domaČi Ceh^w^^kí medvedi v z^ndnjili Irenutkih precej sreài- Cîre torej za odllCnonioilvo. ven stillvTMínikc Iz Kopra, kipa sobl-liholj.sls27:25(l(]: 13). MoCno oslabljena domača vr.sla je di^bni Igrala v prvem po(ca5^u in ga tudi di>bila. Vdmgein pa je ekl[xi Ci-mosa izkoristila napake in izključitve v domaČi vrsii in z delnim izidom (i : O ik1 Krčiti leknio. Vseeno je treba pi^hvalitl vratarja Ska/o, ki pa ob preveč neraz-poioženih soigralcih kljub odličnim obrambam sam ni mogel preprečiti poraznu MlHfMEpK REKUI SO .. Ivan VajdI: je re« zel« l>ol(T« Vods/vo KK Gorenje, igralci in vsi ljuhilelji n^ninia so na gostovanju pri pn aku Hehntsije ieU' U in (udi pričakovali prvo vntt^o iifil pr\'Qkoy, zat pa ve je niso veseliti. »Nai^a priéakiwanja se žal res niso uresničila In smo zelo ra-zc^čarani. Vendar, tako je v špt'jrtu, zalo se moramo hitro pobrali in krenili naprej. Na tej leknii nam prav nič ni ilo od rok, ne v i>l>ram-bt in ne v napatlu. V obrambi je bilo preveč lukenj, (udi naia mlada in neizkušena vratarja nisia imela svojega dne, pri čemer pa tudi nista bila deležna prave pomjK) ostalih igralcev. Prav tako je bilo pie-več tehničnih napak v napadu, saj smo Izgubili kar IS žog, tako pa se miagati ne moK. Pri nai^eui vod- stvu s 7 : smo imeli lepo prllož-tiosi za piiviSanje razlike. Ce bi »»zabili« nekaj Čistih priložnosti,bi tekmo veijetno nspeî^n^> pripeljali do konca. Pixld)no seje z^'idilo v diii-gem polčasu, ko smo se pobrali In Imeli znova možnosli VixislVi\ namesto lega pa smo z naSImi na-pakanii domačinom omogočili lept*» voto ne biv nio smeti dovolili, da nas potegnejo v »mlin« s\'oje hitre igre z veliko tempa, saj jih je potem težko zaustaviti liidi čc nam na Danskem ne uspelo, moramo v skupini osvojiti tretje mesto, ki vlča.su rahlo prednost, v tretji čeii1 ini pa so si priigrali vist^kih 15 tix5k razlike (74:pii ni bilo dovolj za laliko zmago, saj soSostanjčani v zadnjem delu igre močno ziipretili, vendar jim tekme niuspeloobr-nili sebi v prkl. Moida celo od krilne na srečanju pa so bile izgubljene žoge-EIcktra jih je izgubila 16. medtem ko!V>jih domačini le 5. Slal>šldel Eleklrine igre je bila ol^ramba, kiu'kaže tudi veliko ^levilo prejetih U^k. Domačini pa so imeli v svojih vrstah tudi nckiij zelo raz.-pi^loženih igralcev, trojka Držič. Finžgar in Ceškovič je bila za SoštajijČane skoraj nere^jiva uganka. Koper v letošnji se/oni v^xli legenda slovenske košarke Dušan I lauplman, za katerega je bila lo prva prvoligiiska zmaga nalrenerskiklopi. "Dule"je na klopi Koprčanih zamenjal prav sedanjega iastanjskega stratega Anleja Perico. Elektra je imela na tej tekmi kar štiri zelo razpoložene strelce. Najboljši med njimijc bil novincev ekipi Mari- no Buisič 2 IV točkami. Maijan Vidwič jih je dosegel 18. ^ točko manj. ti^j 17. pa sla dixlala Miha Čmer in Salih Niihamwič. Za Šmianjčane je sicer z^tigral tudi Sr-boljub Nedeljkovič. ki pa zaradi pt^škodbc mesec dni ni treniral in še ni v pravem lekniovaíncm ritmu. Da bo prikazal igro, kakršnosmood njega navajeni, bi^ treba počakati Se nekaj časa. Nc smemo pa dvomiti v njegovo bojeviiost na vsaki lekmi. V Mihoto (Ionu / /ap>ncm Ta vikend se bo državno k<^ark;iisko prvenstvo nadaljevalo, Elektra sc bti v 2- krogu prvič predsiavila dtv mačemu občinstvu. V soboto ob 19. uri bo v soštanj5:ki špc^rtn I dvoran I gi'ftl lia ekipi> Zagoija. Sevata bi za lx}ljši> s;uTfc'kzavest bila boljSa poptnnica zmaga iz Kopra, vendar je bil toicle začetek prvenstva, ki bo sc zelo dolgo. AiHv Perica, trener Elektrc: «Na lekmi v Ki'>pru smov t^brainbi otiigrali slabíc, kot znamo in kol smo igrali na pripravljalnih tckinali, gc^stitelji soiuielitudlvečskokov v napadu. Tudi pnHi Zagorju na.« ne čaka lahko delo. V nedeljo sem si ogledal tekmo med njimt in Triglavtmi (Zagorje je zmagab.op. p.) In videl, da igrajo zelo hitro lke, niso bili dorasel nasprotnik. (tasljeso se doslr^noupl-rali le v prvem nizu. v drugih dveh pa so Šostanjčani povsem nadzorovali p<^tek srečanja in vajeii igre trdno držati v svojih rokah. Odlično sta zaigrala domača aduta Ríi-bcrt Sovinek in David Sevčnikar, ki sla bila tudinajbolj učinkovita v napadu,oba pa sla se v ključnih trenutkih srečanja izkazala tudi z Izvrstnimi /ničelnimi udarci. Soštanjčane jc kra.si-la izrediia bojcvitost v obrambi, ki je tudi obnxJila sadove. Igro jc odlično vixlil Rok Sailer, njeg^.we raznolike podaje pa so soigralci uspešno izkoriščali. Poleg omenjenih Sovinka in Sevčnikarja jc bjl ixlličen imli Davor Č-ebron, ki je bil učinkovit predvsem pri kratkih žogah na mreži- Ni pa igral poškodovani Marko Pokleká, ki ima ležave z ramo. < klopi pa je ck I-po spremljal tudi kapelan Dejan Fujs, ki cel pretekli leden ni treniral zitradi bolezni. ickiiic se vrstijo kol po Ickoeem Iraku Sinoči jc bila na sporedu prva tekma tretjega kroga pokalnega tek-niiwanja. Na Bledu so se Sol-tanjčani pomerili z ekip^ AutiKoni-merce (lanski LIP), /ckipii toi-ej. ki je odbí^kaije Šoštanja li^pol.šicc že lani izločila iz pokalnega lekm^v vanja. Pimatna tekma bo v sredo v Šoštanju. Se prej, v si>boto. pa se Soštanjčani otlpiavljajo na gostov vanje v Maribor. Proti Bledu Sailer upa na maščevanje za lanski pokalni poraz, tudi v Maribor pa se Šoštanjčani r-do ixligraní kvalifikacijski turnirji, na katerih bi^o Šostanjčani dobili se ostala dva nasprotnika. Kako se bo razpletlo, bomo porCMÎali prihodnji teden. Rok Sailer, igralec ^oUanja lo-pi^lsice: -«Po slabšem ZÁičelku smo prikazali igro. kakršno se od nas pričakuje, in bili boljši v vseh elementih iijre. Ne dede na visok re- E)vakrat si> zmagiili tudi Blejci, vendar imajo l<.>Čko manj (en<5 tekmo so zmagali s .1 : 2. pri čemer se točke razxlciijo- 2 dobi zmagovalec, 1 p<^raženec). Ta vikend hodo /nani vsi "evropski nasproliiikl** Odbojkarji Šoštanja 'lopolSicc sc pripravljajo tudi žc na evropsko sezono, ki sc vse bi^lj bliža, Z^uadi lanskih dobrih rezultatov Calciia Kamnika v pokalu Top teams so se Šostanjčani kot drž-ivni prv:iki leu» neposredno uvrstili v to tckmova-nje. Poleg naših prvakov so se neposredno v skupino A pi>kala 'lop znltat.smo sc morali za zmago potruditi. saj lahko nasprotniki hitro izkoristijo, če malo popusti koncentracija. Strnili «^mo svoje vr.stc in menim, da smo zmagali zasluženo. David .Sevčnikiir, igralec Sof^ianja lopoll^ice: »Pt^ porazu prejšnji leden smo danes morali dati vse od set^e in igrali na vse ali nič. Poraza si nistno smeli več privoščiti. Nasprotnik je bil sicer danes nekoliko slabši kot Olimpija prejšnji teden. a vseeno je igra danes stekla. Čc ne bi vsi igralci dali svojega deleža na igri,<ču, nc bi mogli zmagati. lakotia sem z današnjo igro precej bolj zadi^voljen kot zadnjič.« šoštanjčanjke popravile vtis V Radencih so v drugem krogu .V odbojkarske li^e vzhod gostovale ignilkv K;)juha ^li^tanja in gladko zmaj^ale s 3 : 0. Trener Plam-berger je prepričan, da z igro. kakršno su dekleta pokazale na tej tekmi, lahko zastav- ljeni cilj - uvrstitev v drugo ligo. Zanimivost te tekme je bila. da sta 5c ekipi izmenjavali v vodstvu v nekakšnih serijah. Domačinke so začele silovito in povedle z 9 : I, nakar so z isto mero vrnile isos-tanjčanke in izenačile na 10 ; 111. Do konca niza sv> ^xlbojkarice Ka-juha Šoštanja nadaljevale odlično igro in gostjam dovolile, da so dosegle samo ie ^est točk. V drugem nizu so takoj na začetku gostje po- vedle za 4 in prednost povišale na 22 ; 16, vendar so nato dovt^li-le igralkam Radencev, da se približajo na 24 : 21. Po minuti odmora so tudi la niz dobile, potem ko so gostiteljice naredile napako pri začetnem udarcu. Zadnji niz so Soi tanj čanke začele slabo in dovolile Radenčankaiu, da povedcjo s Šestimi točkami prednosti in nato celo s sedmimi -20 :13. Odbojkarice Kajuha Šoštanja so sc nalo ponovno "prebudile* in z delnim izidom 12 : .> obrnile tudi la niz sebi v prid. Gladka zmaga Šo5tanjčank v Radencih je bila nekoliko presenetljiva, .saj so se gostiteljice pred začetkom sezone okrepile z Vr- bančičevo. igralko, ki ima tudi žc prvoligaške tzkui^nje. Kajuh Šoi^-tanj pa je imel v svojih vrstah veliko razpoloženih igralk, odlična pa je bila predvsem Maja Kaaie-nik, kije z : d. V.sa srečanja so odigrali Miha Kijajič» laka (iolavšck in Jernej O.šlovjiik. V neileljo. 17. oktobra, so delavci N TK 'lempii Velenje v velenjski Rdečidvorani pripravili tudi kvali-likactje ekipnega držiivnega prvenstva za mladinke in mladince. Ekipa mlad Ink v postavi Tamara Jerič, Ivana Zera in Polona Bclavič jc dvoboja proti ekipama Logatca in Edigsa iz Mengša dobila z rezuha-lom 4 : 1 in se z osvojenim prvim mestom uvrstila v finale državnega prvenstva. Enak rezultat jc dosegla ekipa mladincev, ki je nastopila v postavi Miha Kljajič, Jaka Cío-lav^'k..lernej Oi^lovnik, Patrik Rixsc in Dejan LanieŠič. Dvoboje proti Muli. Melaminu iz Kixîe\^'a in Skof-ji Loki so fantje dobili gladko z rezultatom 4: 0. ekipo iz Mengša pa sopremagalis4 :1. ■ Dk Z nogometnih igrišč Anže Obreza trikrat zlat Prvi pora/ (loriranov Končno je iuSi v prvi tlržaviii niv gtxiwlni íí^ posUki nKiloix^Ijaininii-wo. Mo^tvxï GtHÍcc,kj jcvdosodíinjiii iltíStfIih kr<^ilî cOino brez zakulisnih iwumnosU Íij liJi.licclinozvicćni> i^o obviacîwalo prvi> držnvno n^>g*>niel-no ligivje iiamrciv n«!ťij?dccni 11. prvii i/^bilo. za pt>vrh v sega íe nil domačem igrišč». Z 1 : (Mn z veliko sreće w>biii v Novi (.kmc\namreč boljši nogonicUisI celjskcga Pu-blikujnji in se včerajšnjim ick-meeem na prvem meslu šc najlx>lj približali. V vcxJsivu torej asiaja (Jorica s sti-runi ločkajiii prednoslipred Ccljajii. Primorje na tretjem meslu rs Publikum zaostaja za îri loCkc, ima p ludi (ri Uvke prednosli pred skupin^> zaslcik'ivjlccv. v kateri so yx^ vrsti Dixi-va. Mura. Maribor in Olimpij3. Vratni red v tej «skupini sta luko ali dru-giičc pn.'inc^la Marilx>r iti Oliitipi-ja, ki sla v sredo odigrala zat^^lalo tek- VoRtalili tekmah je zjiovaptwscm ra/očarala Mura. ki po 7elo ^labi i» ncučiiikiwíii igri na svc-^cm igri^u v St')J>oti ni uspela pi^emagiiii dobesedno pni polovljc nega Priraoija, ampak je /2:2 komajda rešila U>čko, Mari-bi^rčajii so po zmagi nad Dravci z 2 : I končno slavili dcxtîa, /a^s^ije jc pnv li Kopru z i : O closegli> svojo drugo zmago in /adnjc mesto prepustilo drugemu novincu, saj jc Bela krajina ďmi z 1:2 izgubila zDi>m/ala-mi. V ljubljanskcn: nieslnem derbiju je bila ()limpiias4 :1 prepričljivo Mjsa ixi Ljubljane. Vrstn t red I igc Si.m(^>il po H. krogu: I. (iorica 24. Z Publikum 21), 3. Primorje 17.4, Drava 14,4. Mura 14 (moštvi imata pt>pt">lnoma enak izkupiček). 6. Maribor 14,1, Olinipija 14 (ohílid Zmago je Rudaiju v 67, minuli zagotiivil Ibn^ himovič, čeprav tudi Kranjčani niw> bili brez priložm^sii. Igralci Rudarja so sedaj Irdno na četnem me^tu. z le tc>čko 2aostanka /xc Svobodo in pet zj voclilno Nafto. Iz varnega ozadja torej neobremenjeni napadajo moštva preil selîoj in čakaji> na svojo prilo?Jiosi. lobodo imeli zev naslednjem kii"^!, ko bixlo gostovali pri varovancih trenerja MatjanaMaijantwiča, torej pri Dravinji v Slovenskih Konjicah, ki ima na tretjem mestu enako število iíy^k kol Velenjčani na četrtem. Drago Koslaiijšck. Irrner Rudarja: «Po di'ibrcm začetku in res dobri igri smo kmalu do^gli pivi zadetek. Ki) bi nato morali vodsivt> p«Mrdjli. nismo dosegli zadetka iz čistega položaja in kakovost naSc igre je začela padati. Prepričan sem, da teâiva ni v tele sn I pripra\'ljen^*it L ampak v razmišljanju igralcev. Igralci so se munreč zíKÍovoljili zvmlslvom in začeli pridobljeno prednost prehitix) branili. Res jc tudi, da Triglav v prvem polčasu ni bil »v igri,« mi smo bili pivnKKiii in to je igralce preveč Ziivcdlo. res paje ludi, da so nekateri med njim t v krizi, ki pa počasi vendarle mineva. UpanLdabovzadnjih jesenskih lekniah bolje in da si Kv mo iz ozadja priigrali drugo ali vsaj tretje mesto. Prva lak^na př\iizku^nja nas čaka že v neileljo, ko bomo gostiv vali pri Dravinji. Ib lx> gotovo dcrbi tega kiviga in povsem neka druga tek-nia kot sobotna s 'Iriglavimi. Srečanja s Konj icani dejansko vedno der-biji, ne glede na formo ali uvrslitev enih ali drugili. Kdo bo zjtwgal. je sc-vetia težko napovetlali. Vralili prednosti so gotovo domačitíi, mi pa bomo kot vedno igrali nazjîiago, nato pa di^ma z Izolo skuhali narediti Se korak hI i'?.ckvrhu,» Vrstni red po 12. krogu: 1. Nafta 27,2- SvcíHxJa 23, .1 Draviitja 22,4. Rudar 22,5. Aluminij 20,6. Triglav 7. Dravt'^ad 18,Livar 16. S), factor 16, 10, Kr5ko 13.1L \yo\i\ 8, IZ Šmartno 1. I\a površju slabo delo Nogometaši Smailnega so v Slovenske Ki)nj)ccod[x>tovaliz2cljo.da prekinejo ni/ pj^raziw. Med teiinom so namieč v pokalni tekmi prcraag,v li Kiwinaija s3 :1 in pokazali dokaj dobrti igro. Vse dni so tudi dobro trenirali. pa seje na težkem igaišču v Konjicah piikaz;i|o, da so prcjsjije tli mesece delali zelo slabo in jim je zmanjkalo moči. brez ic pa ni uspeha. Vctjidel krivde za laksnostanje ima uprava kluba, kije dovolila Takien nered vckipi. saj nogimietasi zares želijc^ igrati, vendar bmz moči pač ne gre. DimaCnni so pritisnili že na zaCxít-ku, in ko je že vse kazxilo, da Ixxlo Smarćani (a pritisk zth'Žiili in poslali gcwtileljcmenakcïvrcdni.soKoigicaiîi v 17. minuli di>íglidi'Jcaj sročen in na koncu celo /magovili zadetek. Po strelu domačega igralcaje namreč Ái^ zadela Smarskcgii branilca, spremenila smer in končala v mreži. Čeprav so bile razmere za igro zelo le?ke, sla obe moštvi igi'aJi ;xlprlo s priložntwlmi pred i^hojimi vrati. Po-dobnoje bi(o tudi v drugem polčasu, zadnjih 15 minul pa so prevladwali ik^mačini in pri len) zapriivili ui lepe priložnosti, tudi po zaslugi odličnega vi-ataija Apsneija. Vnedeljob(>vSmartnemgi>sloval Dravograd- Sošlanjťaní /c predzadnji Dolg in predolg niz neuspehov so nanizaili ludi nogometaši .Šoštanja v tretji drŽJAiii ligi. Ziipi^redni porii;:) so jih žc pripeljali do predzadnjega mestit. V tem kri'>gu síí na gostovanju v Ormožu iz^gubili zO : 3, v naslednjem pa bodo v Sc^tanju g^istili zadnjoBistrlcc\ki jevvsej ligip^^de-selih krogih §c edina brez zmage, Šoštanj6ini lepše prilike za zmago po dolgem času in dvig samozavos«ii gotiwo ne morejo imeli. Prva /inaga l\a/.arlj v prvi državni ligi malega nogometa so odigrali 3. krog. Nogometaši Nazarij so v prvili dveli izgubili z kletna najboljšima slovenskima mi)5lviv ma. v tretjem pa so v petek v svoji dvin'anis7:4 premagali mo5lv<^li)-mi Press Bn^nx iz Škofij. Tej zmagi je vendaiie treba nekaj ckxlati. Po prvem polčasu si> namreč gosljewxlili kar s 3 :0, torej so diugega d<*ffnač! dobil(s7: I ter napovedali nove dobre igre in l^^e. i^*»necicvalipri ekipi Zfvex EXibovee. V Velenju reprezentančni leknii Na stadionu ob .Jezeru bt^ danes (četrtek) na sporedu kvalifikacijska tekma nogj>meia^'v do 19 let med reprezentancama Neuičije in Slovenije, začeli pa jo bodo ob 18,0(1. Mladi nemški nogoniela,si botk^ v Velenju nastopili «vponedeljek,ko sebtxloob I5.00sreéíilizvrsínikiSrbije in Čmegore. ■ JÉ. JP, vos »Želim si uvrstitve med trideset najboljših na svetu« Alpska simířcií ka Ana I)i (n /ai adi /(itavljeíija p()šk()cll)e hi1)la ill šolskih obvoziiosli i/pusli!a (Jel pripr av - Za zdaj j)()Z()rn{)8l lohninilm disciplinam Tatjana Podgoršek Ana Dre v iz Smart nega ob Paki, čianica Smučarskega kluba Vcle-tije, je na izbirni tekmi slovenskih sn:učark za naslop na otvoritvenem wlesla lomu letošnjega svetovnega pokala v Soeldnu zmagala. Bila je boljša ck\ Mojcc Suiiadolc, zato bo konec tega ledna ob Tini Maze zastopala slovenske barve na pA'i tekmi In na istem ledeniku. »Vesela sem, da sem se uvrstila na to lekmo, čeprav ne morem reči, da sem na novo sczx^no clo-bro pripravljena. Kar zadovoljna sem s svojim smučanjem glede na to. da sem v času od konca minule sezone ào danes med vsemi slovenskimi lisičkami največ manjkala na pripravali. vcČ kot minula leta. Odločila sem sc namreč za ozdravitev pt^skodbe hrbta, kije trajala kar dva mcseca, potem pa so priSle ÍC solske obveznosti. Končala sem čclrlt letnik gimnazije. nato sem opravila se matum. 'IĆ akl^'nl>stí so mi prav tako vzele kar nekaj časa. Preostalim dekletom scnî se tako pridružila kasneje.« jc povedala. Prav zaradi tega oziroma po-majijkanja ča&aje na pripravah v Švici, z^idnji čas pa tudi v Avstriji, iiamcnila pozornost tehničnim disciplinam (slal\>mu in veleslalomu). Ana Drev: >'Po kar nekaj letih ni bilo ietos poleti časa niti 2Q počitnice na morju. In kaj si obeta od sezone? /uvrstitvami sc v tem času Ae ne obremenjuje, Želi sc čim večkrat zavih-tetf med 30 najboljših na svetu, kar biji med drugim prineslo uvrstitev v sliwensko smučarsko A-ckipo, v kateri sla Tina Miize in Mojca Suhadolc. Z obema je trenirala v pripravah na sezono. «>Dala bom vse od sebe. da bi Ízpt>lnila ZÁLStav-Ijeni cilj. Glavnina tekem se začne decembra in do takrat je še kar nekaj ča.'ca. Izkoiisliiagabom p">TUij-boljših močeh.« Največ bodo Ani pomenile uvrstitve na tekmah evropskega p^v kala v slalomu in veleslalomu, od doseženih rezultatov no teh pa bo odvisna udeležba na preostalih preizkusfijah. Kol jc 5c povedala, sc je v slovenski alpski smučarski reprczen-lanci marsikaj spremenilo. Ze omenjenim smučarkam seje pridružilo še nekaj mlajših, novo je praktično tudi vodstvo, od pomočnikov trenerjev do trenerjev, kar Ani na začetku ni bilo najbolj po godu. »»Prehitro se menjajo. V treh letih sem zamenjala že tri Ire-nei^e. V pripravljalnem v>bdobju sem sc, na srečo, uskladila z ekipo in sedaj nekoliko drugače gledam na vse skupaj-« Sicer pa jc rzA-položcnje vckipidt^a^ in tudi moliva jim ne manjka. Minuli konec ledna jc bilo v skakalnem six:diShu^h Velenjskem gradu zelo živahno. Na najveqi skakalnici je bilo državno mladinsko prvenstvo v sk{'>kih v pi^samični in ekipni razvrstitvi, hkrati pa jc bilo tudi prvenstvo v nordijski kombinaciji, pri čemer je bilo z^iradi slabega vremena tekmovanje v tekii) na rolerjih v Vinski (ion v ncdc-Ijo, V sobolo so sc vsi najboljši mladinci do 18 lei pomerili v skokih. Zmago je slavil član SSK Stol Žinivnica Ncjc Frank s skokoma 87 jc zasedel 4.. (»aš[>er Bcrlot 16. in Marjan Jelenko 17. mesto. V ekipni tekmi skakalccv pa so mlailinci SSK Velenje v pi^stiivi Obreza. Urleb, Ilrgi^ta in Igor /Jžek prvič v zgodovini kluba prepričljivo osvojili poletni naslov mladinskih državnih prvakov, drugo-uvT^no ekipo SK'lHglav iz Kranja so namreč premagali kar za 33..^ točke. Druga ekipa SSK Velenja v postavi Tomaž Zižck, (iasper Bcrlot. Marjan Jelenko in Klemen Omladičje osvojila 10. mesto med 13 ekip;nni. Dečki do U) lel pa so za naslov državnega prvaka lekmtwali vMo-stecu. veliko smole jc zelo perspektiven Icknuwalec SSK Velenje Urh Krajnčan osvojil scdnui mesto. S tem sc7A*»nc treningov in pripr,iv na zimsko sezono 5e nt konec, ziito SSK Velenje ponwno vabi v 5t>lo smučarskih skokov, v katero se lahko včlanijo vsi mlajii dečki in deklice, vpis paje vsak piipoldan ob 18.110 uri pri brunarici ptxl skakalnicami v skakalnem ccniru ob Velenjskem aradu, ■ J. O.. VOS in 92,5 m in zbral skupno 246.0 t^Tčk. Zelo pa so sc izkazali skakalci SSK Velenje, sajjc .\nž« Obreza 5 skokoma 86,5 in 87,5 m 1er skupno 235,5 točkami le z^t 0-5 točke zaostal za brc^nasio medaljo. Robert llrgota je zasedel 7.. Žiga Urleb 8. in Igor Zižck 11. mcslo, Vsi so imeli tako zelo tlobro izlxxhšče za tek. kije štel tudi za državno prvenstvo v nordijski kombinaciji. V absolutni kalegorijije po preizkušnji na 10-kilometrski progi v sredinu Vinske Gore slavil Anže Obreza kar minuto pred najbližjim zasledovalcem. Robi tirgota jc zasedel 4.. Žiga Uiieb 5., Marko Perse pa 16. mcslo. V kategoriji mladincev do 18 let je prav tako suvereno slavil Anžc Obreza, z bronasto medaljo se je okit il Robi llrgola. /Jga Urleb Z ieve: Matevž Sparovec (Triglav), Rok Mandl (Šmartno na Pohorju), Žiga Urleb, Robert Hrgota, Anže Obreza (vsi Velenje) In Rok Rozman (Triglav) Anže Obreza: »Resnično sem zelo zachwoljen z izkupičkom, čeprav mi je za tekmo v skokih kar malo žal. zagotovo pa so tri zlate medalje pt^plaknile grenak priokus. Posebej sem vesel /Á\ ekipjîo zlato, saj smo vsi ^xlskaku-li sijajno. Osebno sem pričakoval zmago v kombinaciji, ekipni» pa bi bil ZiuUwoljen že s tretjim mestom, laksen uspeh jc gotcwo potrditev dobrega dela v klubu in naJcga trcncija Igorja .Telena, hkrali pa lep obet zimsko sezono, koho moj glavni cilj svetovno mladinsko prvenstvo v marcu.« Tako so igrali lii^a prvakov Brest Mc5k bclšek 5. Bcdekovič 6, Kavtičnik 4. M.O^lir I, B. OŠirr l.SoviĆ 1. Sirk 4, Ilič 5. Šioion 2, Lesar 1, ZmiČ 11. Skok. 1, 1)01. moški, 2, kro^ So^ianj 'lopoišica - 'Icrnio Lubnik ŠkofjaLoka3:0(20.15.13) So.šianj TopoKica: Vinčič. Primožič. Čebmn 7, Toi 7. Pavič 3, Djordjevič, Fujs. Pomcr3, Sailer 5, Sov i ne k 12. Sc^čnikar 13 Vrstni red: 1. Prevenl gradnje KtM Maribor 6.2- Autocommer-cc Bled 5,3. Šoštanj TopolAica 4, 4. Cn\ç\\ Kamnik4... 3. krog DP: sobola. 23.10.2004 Maribor: Prevent gradnje IGM -Šoštanj 'Ibpolšica 3, krog pokahiega tekmovanja: sreda, 27.10.2004 dvorana OS Bibe R?cka: Šoštanj 'lójx>lšica-Autocoitniier-cc Bled 1. \ SKi> moški« 1, krog _ Koper-Elekira 92 :88'(74 : 59,4i) : 4i1, 18 : 19) Elcktra: Krejič 12.Nedeljkcwič Bursič 19, Vidovič 18. GorSck. Čmer 17, Nulwnovič 17, Ivanovic. 2. kro^ st>boia. 1>.10.2004 ob 19. uri Šoštanj, dvorana OŠ Bilîc R?cka: Elcktra - Zagoijc DOL /enske krog Radenci - Kajuh ŠoSlanj 0:3(16. 21,23) 3. krog: sc^bota, 23.10.2004 ob 18. uri Ibpolšica, ilvorana OS: Kajuh S(>v tanj - Mežica 2, S^L, I I, krog: Dravinja -Smarino 1 : O (1:0) Strcicc: 1 : O- Ribič(17) Šmartno: Čc lo f iga. Po d 1 cs n i k. Pt\Jgori5ck. O m lad ič. Travne r. Lukenda. Pranjič, Kolene. Ek-niečič. llallak(H;idžič, Blažcvič), Josič. Cizej. 3. SNL-vzhod. K), krog: Ormož- Šoštanj 3 : t) Sim, 3. krog: _ ^ Nazarje-TOMI PB 7.•4(0:'^ Strelci: O : I - RadiSkovič (5). O : 2 -Janjič (10).O : 3 - Radiškovič (19. Ulm),I:3-Delamca (22),2 : 3 - Metulj (22), 3 :3 - lircn (26), 4:3 -,Î.Scnicnc (34). 5 :3 - Hren (34), 6 : 3-Metulj (40), 7 : 3-Hren (40), 7:4- Bosijančič (40). IVlladinska rokometna liga. 4. krog: Gorenje - Cimos Koper 25 : 27 (13:10) Gorenje; lladžiabdič, Rular 2, Gegič 1. Kralj, Marušič3, Ramšak 3, G. Škeriak 6, J. ŠkcHak I. Vra-bič. Nikolič 3, Prgomcl 5. Skaza, Suljič2, Kraj^ovcc, Zukič. Taborniški koti i elf Osmi oktober je pomenil tudi uradni začetek labor-niskegii leta. Začeli smoga zvvxíovimi sestanki na vseh četah (sedem + dve), nadaljevali pa z izobraževalnim vikendomna Kozjaku, 70 vodnikov (tabornikov od 15 lel naprej) je tri dni osvajalo veščine mnogoboja, gcv vorili smo o aktualni pivblemaliki v rtxlu, učili smo sc osnov prve pomoči, pisali program za tekoče leto in se ob icm fantastično zabavali- Mimogrede-na velikem platnu smo si ogledali tudi uspeh slovenskih nogome-ta.^v proti Italijanom. Stalni spremljevalec tabomiscvajc tudi-vreme. 'Ii>-kral najii še zdaleč ni bilo naklonjeno. Ob Velenjskem jezeru bi morala biti v sobolo Vesela srečanja za nase najmlajše, ob tem pa Še kostanjev piknik za liste nekoliko večje. Dež in razmočena podlaga sla kriva za to, da scbovsc sktipaj dogajajo to soboto (23, oktober). Poleg tega bo na otroškem igrišču sc akcija v i^kvini tedna vscživljcnjskcga učenja (TVU), na kateri K^nio predstavili športne aktiwiosti v tabomiStvu. Dogajanje se bo začelo ob devetih. V Rodu jezerski zmaj raznii,^ljamotudio zimskih akcijah. Z.inivwanja. mini zimske olimpijske igre, veseli dcccmber in marsikaj jc na pmgramu tako MČ-jcv kot GCt-jev. Zagotovo nikomur ne bo dolgčas! | SPORT IN REKREACIJA, KRONIKA 7S NA KRATKO Presenečenje v Celju V (Icrl^iju 5. kroga vzlvxlnc skupine 2, ko^jaškc lige soSoštunjčanI v CV-Iju piwsťin nepnCakíwano premagíili Pivovarno La^ko. Di^maćini M>bíli prepričani v zmago. goMje pa stí jih presenetili z dobro ijsro in zmago s 5 : ? in ?À)ù2 :3ù4i. V 6. krogli bťKÍo SoSlanjČani gosiovali v Slovenj Cîradeu na novem derbiju vodilnili ekip. Soi^lanj: Glavíí 475 (0), L. Fidej 545 (1), Sećki 526 (1), IlasiííC 491 (0). Jakop 546 (1), Amuš - Šehii 475 (IJ). Dvig VncTc laanie utezi X kihAT.c V nedeljo, 17. okltîbra.jc bilo v Velenju v priwiorih kluba na Koroški ec-sli, v kleinih prostoriji Tgradbc muzeja rudarstva, tekmovanje dvigalcev uteži za ekipnega prvaka Slovenije. Pomerile svi se ekipe Rudaija, Doinžal in KDU Olimpije. /magali so dvigale i KDU Olimpije. ki so zbrali 1203.t II tk>}ke. drugi jc bil TAK Rudar in iwtje Domž;ile s 706.4Í) ti^čke. Prt donia<5inilK TAK Rudarju, je bil mijbc^ljSi Slavko Uiljek. kije dvipiil v po!egu 100 kg, v sunku pa 127,5 kg in zbral 261,61 loéke. za njim je bil Milan/ep Milan, ki je zbral 240toi ke, sledijo pa jima Roman (icrmad-nik 21(1.88, Fredi Gajšek 192,65 in Marko Gor^ek s 162,81 l.Kkc. Velenjski lekintwaíei nastopili /elo dobro in si zaslužijo p^'jhvalo. Miting EAA v Velenju Alletska zveza Sloveniic ie na kolcoarsk Slovenije je na koledarski konferenci EAA - Evropske atlel.^ke zveze v estonskem liilinu. za priluxlnje lelo dobila le en miting EAA, ki bo v Velenju 23, junija. Velenje je ncanreC na seji upravnega odbora sitivenske atletske zveze dobilo veliko veČino glasov v dvobi^u z Ljubljano. kije miting le kategorije gostila doslej. Namesto tega bo sKwcnska presiolniea 17. julija gostila mcdnanKlni miting Novo priznanje torej sijajnim velenjskim organizatorjem. Šaleški golf klub Člani šaleškega golt'kluba so se odločili izkoristiti k zadnje tople dni v septembrn in sklenili letoi^njo sezono s turnitjem vOlimju.ki je hkrali štel tudi -M klubsko pivensivo. /brali so sc pred klubsko hisiœgoil jgriŠíaOlimje 1er vsi nes irp no Čakali [la itarl. Hkrati sla polekalii dva turnirja: klubsko prvenstvo za ilane Šaleškega golt kluba in odprt turnir za vse ostale prijavljene. Pokroviteljstvo tumiijaje prevzelo podjetje Aja - Lina i/ Velenja. Poiuraiiju si'>8e zl'îrali vgostiJiiu Amon na sveCimi podelitvi priznanj. V klubskem prvenstvu se je v bruto seSlevku pri molkih najbolje odrezal Jernej MarinSek, pri ženskah pa Líh Petek -Stwzak. V kategoriji neto moški je I, mesto osvojil ioí^e Ceplak, 2. mesto Miran /ager in X mesto Cveto Peiek. V ženski konkurcnei neiojc L mesto osvojila Lela Hafner In sis tem ludifxMrdilahandieap. 2. mesto Nada /iiger in 3. mesto lana Strozak- Naodprtem lumirju, kije potekal vzporedno s klubskim prvenstvom, je med ženskami L mesto t^ruioosvojila Karolina /upan ŠantI (GKDravo-grad), 1. mesto neto pa Manila Breznik IvkoviC{GKBled). Vmoiški konkurcnei je bil v bruto se.^tevku najbtilisi (îoran Ivkovié ((tK "A* Ptxiéetr-lek). v neto seštevku pa Darko ("'rejnik (CiK Dravograd). Na jbližji udavee zaMavici je uspel ložeiu .lakopini (GK "A" Podčetriek), udarce najbliže viviei pa našemu ilanu Miranu /*\genu. Prijetno druženje st^ zakljuCili z okusnim kosilom in klepetom. Tai Chi Chuan in Qi Gong Karale klub Velenje bo pripravil icâij stare kitajske meditativne vcSeine gibanja za ohranitev zdravja, vitalnosti in bioenergelskega ravnovesja. Veííino bodo na osncwni Mi Salek predstavili v 6:trlek. 21. oktobra, ob 2(U)(). ko bo možen tudi vpis. za plačilo pa nudijo posebne ugodni>sii. In-fomiaeije na 5tevilk(^ U41-4|y-869. V soboto mednarodno tekmovanje Velenjski Ibckwomlo klub Skala bo v soboto, 23. oklobra, v športni dviv ram Šolskega eenira Velenje pripravil mednar^xlno tekmovanje-4. Velenje Open. Marljivi oi^anizaloiji pričakujejo okoli 2ti() tekmovalecv iz Češke. Madžarske, D^^snc in I lereeg^wine, I Irvaske in SUwenije. lêkmcwali bodi.5 dcêki in dekliee, mladinei in mladinke ter Člani in Clanlee.ki bodo tekmovali v fomiah in borbah. Uradnobodo teknKwajije odprli ob9,(K), sklenili pa pit:dvidoma ob Šahovske novice PriCvlosejetekmovanje v drugi Članski ligi. V ligi nastopa desei moštev. Di> sedaj so odigrali tri kro^. IgraleiŠK Velenje so dvakrat zmagali in enkrat izgubili. V prvem kix^gu so izgubili z moi^tvom Fužinarja iz Raven z 2,5 : 3,5. V drugem krogu so premagali Sahme iz Rus s 3,5:2.5. v tivtjem pa mo5tvo Branika iz Maribora s5 : 1. Po treh ka^^h prepričljivo v v trafiko na Cankarjevi. Nezjianec je iz nje c^dnesel kar 50 »Šlck« cigaret, dva vžigalnika in za povrh že računalniško blagajno. Trafika jc oškodovana za okoli ^řXl.OOO tolarjev. Tudi cevlie kradejo Velenje, I5.ok1obra-Mlapi miški si je v petek okoli 13. ure izbral. p^nem paizLaScarpc na Kidričevi c^dnescl par Čevljev. Na to, daje l^il nad izborom tako navdušen, da je pozabil na plaCilo.ni misliti. • Sloje za klasiCno krajo. Noč pri policistih Šoštanj, 15. oktobra - Včasih ne ^ drugače, kot da kdo prespi pod budnimi oCmi policistov. V potek poniji so imeli velenjski policisti v prostorih za pridržanje g^Kta. Pripeljali sc ga malo pred pi'îlnoêjti iz lokala Ippon v íošlanju. Saj ga hoieli pcwiriti lam, a kaj jim tega ni dovolil, /daj ga Caka še soil-nikza prckrške. Porisana fasada Šoštanj, IH.(îktohra -Nad graťili niso vsi navdašcni, sploh cc nastanejo na kaki novi lasadi. Vsaj ti-.stih, ki si jih je neznanec prin^šCil na Primorski ccstivScšlanju. Last' nik jih ni bil prav nič vesel, pov-zjoi ili Sil mu precej škode. Golf dobil noge 16. oktohm - V soboto dopoldne jc s parkirišCa na Trgu hraUw Mravljakovv áctŠtanju izginil bel g.siw gradbenega orodja, skupaj vrednega mm) tolarjev. VGaberkah, na območju Šc^ta-nja, je neznancc sredi dopoldneva vlomil v stanovanjsko hilio in jo zapustil zzlatnino in fotoapa- ratom. Lastnika jc oŠkodwal za celih 400.000 tolarjev. V približno istem Času jc bilo vlomljeno ludi v hišo v KamenCah na obmc^u Vknmilcc je prc-iskal pn*>iore, Cju Mozirja, Storilec jc odnesel denar, nakil in plinsko pišlolo. Škoda, ki jo jc povzroCil, znaša 2a).0lM) tolarjev. NoCvki je segala žc na torek, pa je vsaj enega od vbmilcev morala spraviti v paniko in bes. Vlomili je sku.^al kar v štiri trgovine na Šale.ški v Velenju, a mu v nobeno ni uspelo priti. in oCistiii vozišče v dolžini 30 metrov. R^znavalci razmer na tej cesti pravijo, da do lake nesreCe ni pri,Uo prviC, da sla sc vsaj dve» zelo pi>-dobni tej, na istem odseku žc primerili. Stopili so iim na prste Velenje, 15.oklohra-Vek^njski po-lici.sti so skupaj s kriminalisti sektorja kriminalisiiCne pi>licije Pc^li-eijske uprave Celje uspešno preiskali serijo 25 vlomw v ^^stinskc kikale, lrg<>vine in pt^skwne pros-lore na območju Policijsko postaje Velenje, Storilci so iz teh i)bjck-(xlna^li cigare le, alkoholne pi-jaCc, denar, dele računalniške opreme in računalnike. S storjenimi kaznivimi dejanji so povzročili vcCjo gmotno .škodcv / obiranjem obvestil so dejanj c«umili dva mladoletnika in 20-lclnika, vsi irijcso di^ma na obmt>Cju Velenja. Policisti so jim vpt^lopku del odtujenih predmetov tudi ZAsegli. Sledi kazenska ovadba na državno tožilstvo. Loto pretrd oreh Velťnje, 18. oktobra - V noCi na ponedcljekje bilo vlomljeno v cvc-tliCamo na C'ankarjevi. Pa ni šlo Zii kakšnega posebej vnetega ljubitelja cvetja, .saj je namesto lonCnice denimo raje izbral 10,(100 ti^larjev golovinc. Na Šaleški ccsli pa jc skasal skozi vrata vlomiti v prt«-lore posk^alniee lota in semenarne, vendar so bila oboja Zimj pretrd oreh. ■ Avtoliisn ^ ■ Wl Çgp'Wv '_\ Audi 100 OUATTRO Ulnik 1991. Črna barva fkownska), bencinski motor, 620,000,-SIT AUDI A-41,9TDI Lelnlk:1999, pfev.113451 km, bela barva. klima, 2.830,000,- SIT AUDI A-4 AVANT 1.9 TDl Le(nik:1998,piev 130383 km, klima, 2,500.000.. SIT CHRYSLEfl VOYAGER 2.4 Lelniklddô. rdeča ban/a, klíma, 1,250.000,-SIT CITROEN XSARA1.4Í 'Letnik:2000 .prevSOOOOkm.zelena fbarva, klima, 1.650,000,- SIT Fiat Marea 1,6 EIX Le1ntk:1996, prev.MOOOO km, 720,000,- SIT FORD MONDEC letnJk;199ô, srebrna barva (kovinska). 2,200.000.. SIT FORD M0N0EÛ KARAVAN WAGON 2,0 Letnik'2001, prev.105244 km, modra barva, klima. 2,950.000,' SIT Ki a S o rento 2.5 CRDl ^ Letnfk:2003 . prev.43796 km, srebrna i barva (kovinska), pogon 4x4, klima, 6.100.000rSlT MERCEDES RAZRED E 230 Lem'rk:199t, klima, bele barve 620.000,- SIT RENAULT CL101.5 DCl Letnik:2003 . pfev.25000 km. diesel motor, klima. 2,200.000,- SIT RENAULT SAFRANE 2.5 Lelnik19d7. prev.208045 km. zelena barva (kovinska), klima, 1,300,000.-SIT SEAT ALHAMBRA TDl Lelnik:1997, prev.143407 km, srebrna barva (kovinska), klima, 2,330,000,-SIT SEATTOLEDOre STELLA Lelnik:2000, prev,91334 km. bencinski motor, 1.300.000.. SIT : »s SKDDA FAVORIT 135 LX Letnik:1994. svelb) mcdra barva (ko* vinska), 150,000,- SIT VW PASSAT VARIANT 2,5 TDl Letnrk:2000 . srebrna barva (kovinska), kiima. 3,750.000,- SIT ČETRTEK, 21. oktobra PETEK, 22. oktobra SOBOTA, 23. oktobra NEDEUA, 24. oktobra PONEDELJEK, 25. oktobra TOREK, 26. oktobra SREDA, 27. oktobra SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Ma Krasu je krasno 09.55 Risankâ 10.05 Zgodbe ízlkoljke 10.35 Barve jeseni 11.30 Afrika, 11/13 11.55 Potovanje predafefi, 4/7 13.00 Poročila, èpoit vreme 13.15 Spet doma 15,05 Skrivnosti vojne, 12/13 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, ^port, vreme 16.50 Enajsta šola 17.25 Jasne in glasno 18.10 Zenit 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Osmi dan 21.30 Knjiga mene briga 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Glasbeni večer 00.45 Dnevnik, šport 01.40 Dnevnik zamejske W 02.00 Jasno in glasno 02.40 Zenit 03.10 Tednik 04.05 Osmiďan 04.35 Spetdoma SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Evropski magazin 09.35 Mostovi 10.05 Otroški infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni in fokan ai 16.35 TvoTCMjaja 17.05 Zit}elke svetovnih kultur 18.05 Vldeospoîntee 18.35 Skozi čas 18.50 Tarzan • Nev^yorika dogodivščina, čb fiim 20.05 Caričine amazonke. opeœta 22.05 MuIholland dříve, film 00.25 Viđeospotnfce 00.55 Infokanal 07.55 RIckiLdke 08.45 Rubí. nad. 09.40 Kton^nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Zreiosrce.nad. 11.50 Vrtnarjeva hči, nad. 12.45 Monk, nan. 1340 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Vrtnarieva hči, nad. 15.55 Zrelo srce, nad. 16.55 Klon. nad. 17.55 24 ur» vreme 18.00 Rubi, nad. 19.00 24 ur 20.00 Trenja 21.30 Seks v mestu. nan. 22.10 Alias, nan 23.05 XXL premiere 23.10 Zahodno krilo. nan. 00.05 24 Uf 01.05 Nočna panorama IwnsH 37 46 58 09.00 Pop Com, glasbena oddaja 10.15 Vabimo k ogledu 10.20 Odprta tema. ponovitev • Odnos med telesnim m duševnim zdravem 11.20 Najspotdneva 14.00 VkleostranI, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 15. Pikin festival v Veienju. reportaža. 3. TV mreža 18.30 Regionalne novice 18.35 Otroški glasbeni videospoti 18.55 Iz olimpijskih krogov 19.00 Naj spot dneva 19.05 VkleoslranI, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20,00 ZvoneSemga: Poliv neznano. Afrika, dokumentarna oddaja 21.15 Regionalne novice 21.20 Naj spot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Nai viža» kontaktna oddaja z narod nozabavno glasbo 22.45 Iz olimpijskih krogov 22.55 Naj spot dneva 23.00 VkJeostrani, obvestila SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Vesela hišica. 17/23 09.20 Oddaja za otroke 09.45 Jurij Drobiřek, 9/26 10.10 Skip in Skit, 16/26 10.20 Enajstašola 10.55 Jasno fn glasne 11^5 Državno srečanje folijo mih skupin. 4/4 11.55 Zenit 12.25 Frasier, 2/24 13.00 Poročila, šport vreme 13.15 Osmidan 13.45 Srečanje na Osojati, SL6 Celje 15.00 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Kamniška Bistrica. 2/10 17.10 Iz popotne torbe 17.35 Afrika, 5/9 16.30 Žrebanje deteljKe ia40 Risanka 19.00 Dnevn ik. vrem e. Šport 20.00 Najšibkejši člen. kvfz 20.55 24,4/24 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.05 Dnevnik, ponovitev 01.00 Dnevnik zamejsketv 01.20 Afrika, 5/9 02.15 Otroci z ulice, mehišlalilm 03.40 Polnočni klub 04.50 Info kanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Osebno, pogov. oddaja 09.35 Mostovi 10.05 Otn)ški Infokanal 11.00 TvpnDdaja 11.30 Zabavni intokanaI 16.35 Tvprodaja 17.15 Videospolnice 1750 Osebno, pogovorna oddaja 16.20 Skozi čas 18.30 Zakon Gustava HI. 2/2 20,05 Hiša iz 40. let prejšnjega stolet}a, 4/4 20.55 City folk 21.25 South park, 7/15 21.50 Črepinjarjev pozdrav, (ilm 23.35 Slovenska jazz scena 00.20 Info kanal 07.25 oai5 09.10 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 22.40 23.35 2a40 01.40 02.40 09.00 10.00 10.05 11.20 14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 ia50 18.55 19.15 ia55 20.00 20.45 20.50 21,25 21.30 22.20 2aio 2ai5 23.20 . -T Vi^ Ricki i^ke Rubi. meh. nad. Klon, nad. T v prodaja Zrek^ srce. nad. Vrtna ijeva hči, nad. Trenja Tv prodaja Ricki Late Vrtna rjeva hči, nad. Zrek^ srce. nad. Klon. nad. 24 ur ' vreme Rubi, meh. nad. 24 ur Sanjski moški, slovenska serija Oropaj policijsko postajo, amer, film Vroče mesto, nan. XXL premiere Gospod Mraz. film 24 ur, ponovitev Nočna panorama kaiMll 27 46 S2 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Naj viža, ponovitev glasbene oddaje Naj spot dneva Vkleostrani. obvestila Vabtmo k ogledu Miš maš. otroška kontaktna oddaja Regkinalne novk:€ Iz olimpijskih krogov Naj spot dneva Z glavo na zabavo Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Lokalni ulrip Kozjanskega in ObsotBija, intormabvna oddaja Regionalne novtee V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja Vabinto k ogledu Odkrito ni skrito Iz oddaje Dobro jutro Naj spot dneva Vabimo k ogledu Videostrani, obvestfla SLOVENIJA 1 07.00 Zgodbe iz školjke 07.30 Na Krasu je lo^no 08.25 Leteča copata, kanad, film 09.55 Najšibkejši Člen. kviz 10.45 Poínočnlklub 12.00 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 HoteJ poldruga zvezdica 13.50 Dalkeith, avstralski film 15.30 O živalih in ljudeh 15.55 Slovenci v Italiji 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Na vrtu 17.10 Ozare 17.15 Zakladi sveta. 16/21 17.55 Slovenski magazin 1Ô.20 Grimmove pravljice. 7/13 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Ubip 20.00 Hot^ poldruga zvezdica 20.35 Hri-bar 21.35 Prvi in drugi 22.00 Poročila, šport vreme 22.35 Sopranovi, 3/13 23.30 Jastreb, ang. h)m 00.55 Stovenskj magazin 01.20 Dnevnik, vreme, šport 02.00 Dnevnik zamejske tv 02.20 Na vrtu 02.45 Zakladisveta, 16/21 03.20 Hiša lutK amer, drama 05.05 Prvi in drugi 05.25 fnfokanai SLOVENIJA 2 06.30 (nfokanal 06.30 Glasbeno jutro 09,00 Mosbvi 09.35 SPvalp.smuč.,V$L(Ž). 1. vožnja 11.00 Iv prodaj 11,30 fnfokanai 12.20 SPvalp.smuč.,VSL(Ž). 2. vožnja 13.15 Špoitnifilm 13.40 Tvprodaja 14.10 Liga prvakov v rokometu, Gudn^ ; Gorenje, prenos 17.55 Liga prvakov v rokometu (M). Portland san Antonk) : Celje Piv. Laško, prenos 19.50 Skozi čas 20.0S 1874, glas. dokum. serija 21.00 Riž in kočija, 2/2 21.55 Čarovnice iz Eastwicka, amer, fiim 23.45 Sobotna noč 01.45 infokanal 07.30 06.00 06.25 09,05 09.15 09.25 09.50 10.15 11.05 11.30 12.00 13.05 14.35 15.40 16.50 17.55 16.00 19.00 20.00 21.45 00.05 00.35 01.35 09.00 09.40 09.45 10.05 14.00 17.55 18.00 18.30 18.35 19.45 19.55 20.00 20.25 20.30 22.00 22.05 22.35 22.40 Tv prodaja Harold in viioiična voščenka, ris. serija Pravljice bratov Grimm Moj prijatelj Roki. ris. serija Katka In Orbi, ris.serija Rudijevo moštvo, ris. serija Bobek in Ciril. ris. serija Capi, moj mali kuza, ris. film Dogodivščine Jackieja Ghana, ris. serija Oliver in njegovi, nan. €o(ska košarkarska liga Odločitev ob mraku, film Noji ne letijo, dokum. oddaja Močeradova skrivnost, dokum. oddaja Skrita ahiska sedmorica, dokum. oddaja 24 ur • vreme Formula 1, prenos treninga 24 ur BlorvlinkasHarvarda, amer, film Ogledalo, amer, film sStriptízete, dokum. serija 24 ur, ponovitev Nočna panoran^ kanali 27 49 Miš maš. ponovitev Vabimo k ogledu Z glavo na zabavo, ponovitev 3. oddaje Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu V harmoniji z naravo, kmetj|ska oddaja Na; spot dneva ZvoneŠeruga: Poti v neznano : Afrika Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1310. VTV magazin Kultura, info, oddaja Festival Lenart 2004, pos. Vabimo k ogledu Potk'n'n:^ll, glasbena oddaja Naj spot dneva Videostrani, obvestila SLOVENIJA 1 07.30 Zivzav 09.30 O živalih in ljudeh 09.55 Stedi 10.25 Pomagajmosi 10.55 Afrika. 12/13 11.20 Ozare 11.25 Obzorja dutia 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, špoii, vreme 13.10 Vsakdanjik in praznik 14.15 Tistega lepega popoldneva 14.20 Mali demoni 14.25 Poldnevnik 14.30 Človeški faktor 14.35 Glasljudstva 14.40 Nedeljskooko 14.50 Predmet poželenja 15.05 Planet tv 15.40 Športa premiere League 15.50 Šport na današnji dan 15.55 Petminutslave 16.00 Whoopi.5.del 16.30 Poročila, špon vreme 16.50 Lorella 17.15 Žive legende 17.20 Glasbeni dvoboj 17.40 Nočna mora 17.50 Arena 18.10 Vnjče 18.15 Družabna kronika 18.30 Žrebanjelota 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zrcalotedna 20.00 Spetdoma 21.50 Petieiement 22.45 Poročila, šport, vreme 23.15 Med stnihom in dolžnos^o 00.40 Dnevnik, vreme, šport 01.20 Dnevnik zamejske N 01.45 Tistega lepega popoldneva 05,35 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 08.50 Liubezenske pesmi 09.35 SPvalp.smuč..VSL(M), 1. vožnia 11.00 Tvprodaja 11.30 Infokanai 11.50 SP v gorskem kolesarstvu, posnetek 13.15 Magazin lige prvakov 13.45 SP v gorskem kolesarstvu. kros, posnetek 14.15 Tvprodaja 14.45 Notredamski branilec, film 16.15 Za otn^ke vsega sveta 18.00 Proslava ob dnevu OZN 19.00 Skozi čas 19.10 Ščutepa ni, ščukepa ne 20.05 Zibelke svetovniii kultur 21.00 Učitelji, 8/8 22.00 Operne arije 22.20 Govorca telesa, film 2ai5 South park, 7/15 23.40 Infokanal 07.30 Tvprodaja 08.00 Marold in ^plična voščenka. ris. serija 08.25 Najlepše pravipce bratov Grimm 08.50 Moj prijatelj Roki, ris. serija 09.00 Katka in Grbi, ris. serija 09.10 Rudijevo moštvo 09.35 BobekinCiril. ris. serija 10.00 Bučke, ris. serija 10.10 Belt očnjak, ris. fflm 11.00 DogodivkineJackleja Chana, ris. s^ija 11.30 Oliver in njegovi, nan. 12.00 Šolska košaricarska liga 13.00 Mestece za vedno, nan. 13.50 Sanjsid moški 14.45 Ohrani vero, amer, film 16.40 UmornaOrientekspresu 18.25 24 ur-vreme 18.30 Formulai.prenosdlri(e 21.00 24 ur 21.45 Športnascena 22.45 Kako do deklet, amer, film 00.20 24 ur, ponovitev 01.20 Nočna panorama IuhiaN t7 46 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Iz pon. oddaje Dobro julro 10.30 1 309. VTV magazin 10.50 Kulbjra, 10.55 Športnitorek 11.15 Iz olimpijskih krogov 11.20 Špcfftni gost ponovitev 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Naj viža 13.20 Iz sredine odd. Dobro jutro 14.10 Videostrani, obvestila 17,55 Vabimo k ogledu 18.00 1310. VTV magazin 18.25 Kultura 18.30 Iz petkoveodd. Dobro iutro 19.20 Pop Com, glasbena oddaja 20.35 Lokalni utrip Koganskega in Obsotelja 21.15 Odprtatema • Odnos med telesnim in duševnim zdravjem 22.15 Vabimo k ogledu 22.20 Videostrani. obvestila SLOVENIJA 1 06.45 Zrcak)tedna 07.00 Oobfo jutro 09.00 Poročna 09.05 Iz popotne torbe 09.20 Qulimišek, 7/10 09.45 Oddaja za otn:^ke 10.05 Kamniška Bistrrca, 2/10 10.40 Spetdoma 12.30 Prvlindrugi 13.00 Poročita, šport, vreme 13.15 Obzoriaduha 13.45 Nekaj minut za domačo glasbo 14.05 Ljudje in zemlja 15.00 Vsakdanjik in praznik 15.55 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Radovedni Taček 17.05 Hiša eksperimentov, 5/8 17.35 Življenje sesalcev. 9/10 18.25 Žrebanje 3x3 18.35 Žrebanje Astra 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 ŠefWinlke.3/12 20.55 Izzivi 21.25 Umetni raj 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Strast in oblast, 1/4 23.55 Hotel poldRjga zvezdica 00.30 Dnevnik, ponovitev 01.25 Dnevnik zamejstetv 01.50 2ivlien]esesalcev.9/10 02.40 Izzivi 03.10 Umetni raj 03.35 čarovnice iz Eashvicka, amer, film SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Primorski mozaik, tv Koper 09.35 Slovenci v Italiji 10.05 Otroški infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni infokanal 13.45 Tvprodaja 14.15 Tistega lepega popoldneva 18.05 Skozičas 18.20 Poljubsmcti, amer, film 20.05 Končnica 21.00 Studio city 22.00 Študentska 22.30 Videospolnice 23.00 Brane flončel izza odra 00.00 Infokanal SLOVENIJA 1 06.20 KuHura 06.30 Odme^ 07.00 Dobro jutro 09.00 Pomčila 09.05 Radovedni Taček 09.25 Želvii otok, 13/26 09.50 Hiša eksperimentov, 5/8 10.10 ZlatkoZakladko 10.35 Življenje sesalcev, 9/10 11.25 Hrf-bar 12.25 ďovmki magazín 13.00 Poročila, šport vreme 13.15 Umetni raj 13.40 Izzivi 14.10 Petieiement 15.05 Šef klinike. 3/12 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 prehodi v naravo 17.05 Kn|lga mene bnga 17.25 Odpeti pesniki 17.40 Živijenieprestoince, 4/6 18.10 Prisluhnimo tišini 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Skrivnosh vojne, 13/13 23.40 Dvanajsta noč. ang. drama 01.25 Dnevnik, vreme. Šport 02.20 Dnevnik zamejske tv 02.40 Življenje prestoinke, 4/6 03.10 Prisluhnimo tišini 03.40 Tarča 05.10 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Glasnik, tv Maribor 09.35 Dober dan Koroška 10.05 Otroški infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni infokanal 16.25 Tvprodaja 17.00 Študentska 17.30 Studio city 18.25 Videospotníce 18.55 Se boste mogli odpravdi ^eh nakopičeniti zdravs^enih1ežavic. Te pa niso leposledica ulrujenostl.Zato senikar ne igrajte z zdravjem. Doma bo napeto, ker se bo nekdo od sorodnikov zelo mežal v vaše življenje in pomen^e ^ivljenske odločitve. Čeprav te^o povesie, kar si o tem mislile, boste lok/ai morali postaviti mejo. Sicer boste le trpeli in IrpelI, živci pa bodo v$ak dan slabši. Blkod2l>4> dp2KS> Polni boste želja, ki bodo skoraj vse po vrsti neuresniôl|ive Saj se boste tega zavedali, a sanjali boste naprei. Ir^upali, da se bodo časi spremenili, dogodki pa obmiiitok, ki bo šel na vas mlin A še prej ^ vas čaka spoznanje, ki si ga boste težko razložili tako, da bi bili z njim zadovoljni. Zelo verjetneje, da boste najprej silno fezni, sledilo bo razočaranje in potem celo žalost. Težko bo, m pa tá^ijučeno, da se vam bo lavno zato živi |en je začeto ^reminjati na bolje. Ker boste končno spoznali, daje največ odvisno od vas samiti!. Dvoicka od 22.5 do 21.6. - Ugotovili boste, da vas obkroža zelo malo liudi, ki jim resnično ^^ lahko zaupate. Nikar ne mislite, da sle vi popolni. Včasiti namreč s svojim moikomizpadete zelo v^išeni, pa to ne drži. Tokrat vas bo razočaral doberznanec, presenetil, zeio pozitivno, padober prijatelj. Ki bo ž6 kmalu dokazal, da je več kol vreden zaupanja. Po> meni)en projet, ki bo končan v prihodnjih dneh, bo več kot uspešen. Še sami boste presenečeni nad kritikami, ki bodo tokrat izrazilo pozitivne. To vam bo pomenilo veliko več kot denar, ki bo sledil. Rak od 22*6. do 22.7. Nekaj res lepih dni je ^ed vami Caka vas sreča na kvadrat, delili pa jo boste ie znajbližjimi. Da je življenje res lepo. boste spoznali danes. Dogodek bo prav poseben, zatone bo nič čudno, Počut-jebo Še nekaj dni odlično, karrazganjaiovasbood energijein dobre voije. Morda partner nebočislo zadovdjenz vsemi vašimi reakcijami, povedal pa vam zaenkrat lega še nebo. Sicer pa vas predobro pozna, da bi kaj pridigal. Pri delu vas bodo pohvalili, v d^amici pa se še ne bo kmalu poznalo. Lev od 23*7. do 22*8* Čepfavso vaši bližnji slutili, da vant bo enkrat čisto vsega dovolj In _ ^ da se bo to resnično zgodilo, se bodo v naslednji!) dneh ob vaših rekacijah vsi j čudili. Imeli bosle občutek, da vas a pomemben In ^L^^ nepriljublienživtjenski korak c^o obtožujejo Najbolj hudobo vam. J Ko boste opravili s svojo slabo vestjo, bo sicer vsak dan boljše. A ne bo prišlo čez noč. Staro boste pustili za sabo. novo pa rta ačetku še ne bo lepo. f^ čeprav se bo že kazalo sonce. Devica od 23*3. do 22*9. Nekaj napornih dni jeza vami. Z mislimi stebrodili po preteklosti. g predvsem po dogodkin, ki so vas prizadeli Obujali ste spomine na ljudi, ki jih žal ni več v vašem življenju. Kar je razmljivo, a tudi naporno. Še nekaj dni ne boste ta ii^vi. Odrezavi znatebiti in nič kal veseli. Zato vas Ijudjene bodo najbolj lepo sprejemali. Vsekakor pa poskrbite, da to ne bo trajalo in trajalo. Saj veste, da ljudi, ki se kislo držijo, nihče nima rad v svoji bližini Tehtnica od 23.9. do 22.10. Sami ste hoteli, da si zakomplicirate živ ljenje. Česi človek postavi visoke cilje, drugače tudi biti ne more. Vaši pa so sedaj že kar visoko leteči. In sedaj se boste Čudili m si brili norca iz samega sebe. tudi na glas. V resnici pa vas bo vse skupaj tako močno mejilo. daseznazgodili. davamjobozagodtozdravfe. Kaj, ko bi tudi vi raje malo popustili in si priznali, da sle pretiravali. Če se boste slabo počutili, ne odlašajte z obiskom zdravnika. Da vam ne božal. Škorpiion od 23.10. do 22.11. - čeprav si lega ne boste želeli, boste morali v nalednjih dneh prenašati ljudi, ki vam gredo krepko na živce. Nikar ne mislite, da bo - • I-, ttitrominilo, a vmes bodo ksreči še prazniki, kise jihžemočnove-- ^ selite. Veliko boste razmišljali o menjavi službe, čeprav se globoko v sebi zavedate. da je to bolj želja kol pa izvedljiva rešitev. Vprašajte se raje, če jeza vašeslabše počutjereskriva služba, ali bi lahko razloge iskali tudi pri sebi In sitiaciji. ki jo trenutno imate doma. In to že lep čas. Strelec od 23.11. do 21.12. Nazunaj boste še naprej kazali zadovoljen obraz, a listi, ki vas dobro poznajo, bodo vedeli, da z vasonotranjostjo nekaj ne štima. In res vas bo nekaj močno vznemirilo, a si nikomur, niti partnerju, ne bosteupalinič povedali. Predvsem zalo, k^ se boste bali, da pretiravate Mimi ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja z vami. Zalo ne odlašajte. Prijateljica t>o tista, ki vam bo vlila moči za prvi korak, potem pa bo šlo že lažje. pomembna poslovna odločitev bo padla, če boste kaj rekli ali ne. Kozorog od 22.12. do 20.1. Na delovnem mestu vas čaka neprijetna sprememba. Vanjo boste, hočeš a 11 nočeš vp letěni tudi vi sam i. Precej stvari se bo zelo spre-meni I o Nekoliko lažje vam bo, kei boste vse to pričakoval i, zato ne Iff bostemogliničpomagati. Poslušajte svoj notranji glas, pa boste ^^^^ videli, da se bo vse izteklo tako, kot je prav. Četudi n>orda ne bo šlo zelo na hitro Na čustv^em področju bo zijala rahia praznina, na finančnem prav tako, Še najbolj zadovoljni boste z zdravjem. Vodnar od 21.1. do 19.2. Ulnjjeno delujete m ludi počutite se tako Pa čeprav šesami neveste, kaj je krivo. Morda Še najbolj to, da se vam v življenju d(^aja-joene m iste stvari, da se družitez enimi in istimi ljudmi Vam se bo celo dogajalo, da se boste še nabolje počutili, ko boste sami s seboj. Atone sme trajali, kar vam je popolnoma jasno Kar se ljubezni tiče. bo vse po starem. Imeli boste občutek, da je naveličanost vsak dan večja, moči, da bi kaj ukrenili, pa nebo od nikoder. Jesen bo precej naporna Ribi od 20.2. do 20.3. Vsem težavam pri delu boste težko kljubovali, saj vam bo zmanjkovalo moči. Ni dvakrat za reči. da bo zaostanek vsak dan večji, a ka|, ko si ne boste znali pomagati. Ne bo vam padla krona iz glave, če boste zaprosili za pomoč in priznali, da sle precenjevali svoje sposobnosti. Pazite le, da tega ne poveste komu. ki bi znai to uporabili proti vam in v lastno korist. Saj veste, kakšni so ljudje, pri denarju pa se vse konča. Interesente obveSčamo, da je Zeleni abonma že ra;^prodan. Do 22.oktobra pa Še vpi.sujcma v Glasbeni, Bdi gledališki in Pikin abonma, in sicer vsak dan od 8.00 do 14.00, v četrtek do 17.00 in v soboto do 12.00. V Glasbenem abonmaju je namcsio Mariborske filharmonijo v programu Komorni orkester slovenske lilharmonije, kar je že objavljeno v programski knjižici, na plakatih in na spletni sirani www. vele nje. si. Prva predstava za Beli abonma bo i^e v ponedeljek, 25. oktobra 2004 ob 19.30. (lostovalo bo Gledališče pod kozolcem s predstavo Mrtvi ne plaCujejo davkov v regiji Ji^ela Krajnca. Cena v.st(^p-tiic za izven Je 2000 S1TÎ Prva predstava za Pikin abonma bo v soboto 23. oktobra 2004 ob lO.(K), in .sicer premiera Lutkovnega gledali^a Velenje: Razbojniški živžav. Termine izvedbe koncertov in gledaliških predstav je potrebno preverjati v obvestilih na tedniku Naš čas ali na video straneh vrv Velenje. Intbrmacije in vpisovanje: Knjižnica Velenje. Enota prireditve, Titov trg 4, 3320 Velenje, tel. 03 8982 572. Oktet TEŠ navdušil v Brežicah v soboto, 16. oktobra, je v Vitei^ki dvorani Posavskega muzeja Drežicc potekala 3. revija izbranih oktetov Slovenije. Na reviji, na kateri so .sodelovali najboljši okteti in noneti, ki so bili izbrani na mcdobmočnih srečanjih, se je občinstvu uspešno predstavil oktet TEŠ. Publiko in strokovnega spremljevalca Marka Vatovca .so fantje, ki jih 11. leto aspešno vodi Mitja VeniSnik, navduSili predvsem t izborom pesmi in njihovo interpretacijo. To je bil zadnji pomembneji>i nastop okletaTCŠ pred mednarodnim pevskim tekmovanjem v Pragi, ki se ga bodo udeležili konec meseca oktobra. ■ , /jr 4. • ^ 9 > Oktet je v zeto akustični dvorani zvenet fantastično ^ kar so jim priznati tudi odtični poznavatci. Tokratni gost Tomo Levovnik .Šmartno ob Paki - Po poletnih počitnicah bodo marsikateri četrtkov večer v jesensko-zimskem času v 1 lisi mladih v Šmarl-nem ob Paki zapolnili zanimivi gostje. Jutri (v četrtek) bo gost .ioi^elovega klubskega večera Tomo Levovnik, lanskoletni dobitnik Bloudkt)ve nagrade - nagrade, ki jo država podeljuje za izjemne dosevke na podredju športa. Ljubitelj športa, Športnik, športni strokovnjak. Športni dclavee in zanesenjak Tomo Levovnik je soustvarjalec zlatega obdobja slovenskega alpskega smučanja iz Časov Bojana Križaja. Bil je podpredsednik Atletske zveze Slovenije, je predsednik Strokovnega sveta RS za šport in Veslaške zveze Slovenije. Kot član delegacijo slovenskega olimpijskega komiteja seje udeležil letošnjih olimpijskih iger v Atenah. Skratka gost, ki obeta zanimiv kulturni večer. Začeli ga bodo ob 19.30 uri. Razstava Šalek nekoč in danes Velenje • Turistično društvo Salek je eno mlajših turističnih društev v Šaleški dolini, pa vendar zaradi svojega dela že močno prepoznavno. Pomlajena ekipa je vesela, če dobi kakšno dobro idejo za popestritev življenja in dela v kraju, zalo so bili veseli tudi pobude Rajka Dračiča. Tajc namreč društvu predlagal, da se lotijo priprave razstave, ki bi povedala več okraju in življenju v njem tako v zgodovini kot danes. Predsednik TD Šalek Uroš Prislan nam je povedal: »Če hočemo pripraviti takšno razstavo, moramo za sodelovanje prositi ludi ljudi, ki so kakorkoli povezani s Salekom. Prašimo vse, ki imajo doma predmete, slike» fotografije, ki so kakorkoli povezani s Salekom, da to sporočijo na MU Velenje, na telefonsko številko 03/896-15-82, kjer si bodo zapisali njihtwe podatke. Obiskali jih bomo na domu in si predmete ogledah. Razstavo bomo postavili konec januarja leta 2iH)5,pri tem pa nam bo pomagal ludi zgodovinar Damijan KljajiČ.« Pri tem je pomembno poudarili, da ni nujno, da so predmeti starine. Prislan pravi, da bodo veseli vsakega zanimivega predmeta, ki bo kakorkoli pripovedoval zgodbo o življenju v Saleku. Četrtek. 21. oktober 16.0Q-18.QQ Ljudska univerza Velenje Angleščina za predšolske otroke • Informacije: 03/898 54 64 19.QQ Knjižnica Velenje Predavanje z diapoz^ivi •Boris Mutevič: Svetovna civilizacija prod našo? 19.QQ Mladinski svet Velenie Okrogla miza: Ustavir^o nasilje mladrti in med mladimll. I Hotel Paka Velenje 19. zborovanje slovenskiti geografov Zgornja Savmjsi(a in Šaleška dolina, Velenje 2004 Petek. 22. okiolier Beremo z Manco Košir Dogodek bo potekal na vlaku, na relaciii Velenje • Celje. Odbod vlaka bo ob 9.29 uri z železniške postaje Velenje; Inforniacije in prijave: 03/587 2050 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Gala koncert Pihalnega ori(estra slovenske policije ob odprtju 2. mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v koncertnem igranju »Slovenija 2004« 21.30 Mladinski center Velenje Koncert - Klubski maraton: Nastopajo: Spherlcube (Pertoča) in Kleemar (Murska Sobota) S<»l)ola> 2[i. oktober '....... .......... —' 10.00 Dom kufture Velenje Gledališka predstava Lutkovno gledališče Velenje: Razbojniški živžav - Pikin abonma in izven 10.00 inisOD Glasbena šola Velenje, velika dvorana 2. mednarodno tekmovanje pihalmh orkestrov v koncertnem igranju »Slovenija 2004«: 1' tekmovalni dan -1. in 2. tekmovalni koncert Nastopili bodo pihalni orkestri fz Slovenije, Poljske, Hrvaške, Avstrije, Bolgarije in Italije. 19.00 Rdeča dvorane Velenje Rokometna tekma 1.B DRL* ženske; ŽRK Velenje :2RK Europrodukt 2,1,9Q MladinskjcenterVelenje Klubski večer j^delja, 24. oktoticr 10.00 Kavčnikova domačija v Zavodnjah Muzejska uslvarjalnica za otroke: Jesen na Kavčnikovl domačiji. Intormacije: 03/898 26 32 ^QOQ inifinn Glasbena šola Velenje, velika dvorana 2. mednarodno tekmovanje pihal niti orkestrov v koRcerlnem igranju »>$lQvenija 2004«: 2. tekmovalni dan-3. tekmovalni koncert In slavnostni zaključek tekmovanja. Nastopili bodo pihalni orkestri iz Slovenije in Avstrije. Ob 15. uri bo slavnostni zaključek tekmovanja in koncert Slovenskega mladinskega pihalnega orkestra. 16.00 Tetovadnica Šolskega centra Velenje Košarkarska tekma; Mladinci, 2. SKL, 4. krog • KK Velenje : KK Prebold Ponedel)ek, 25. oktober 19.30 Dom kulture Velenje Gledališka predstava; Gledališče Pod kozolcem Šmartno ob Paki • Nlcoia ManzarI: Mrtvi ne plačujejo davka • Beli atx)nma in izven lorek. 26. oktober 18.00 Velenjski grad Klepe! pod arkadami • Gosi večera bo Drago Meh. 18.30 MladíDskicenterVetenje filmski večer Sreda, 27. oktc^ber 17 00 Knjižnica 28 riitadi no Špeline ure pravljic - Kaj počne krokodil ponoči, Zakaj rasle sotata 17.00 MladinskicenterVelenje Erine ustvarjalne delavnice Za dodatne Iniormacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete T1C Mestne občine Velenie (03/8961860). Zgodilo se/e... od 22. do 28. oklobm - 22. okfobrsi leta 1992 je Rudnik tignila Velenje obiskal takratni preJsednik Republike Slovenije Milan Kiiíían: - 22. oktobra 1993 so se Delavska stranka Veienje. SDU Velenje in SDR Velenje na programsko-volilni konferenci v dvorani velenjske občinske skupščine združile v novo stranko 7. imenom Združena lista socialnih Jemokraiov Velenje. Predsednik stranke jc poslal današnji velenjski župan Srečko Mdi; -23. oktobra 1997, koje v reki Paki zaradi zastrupitve poginilo več kot 5000 rib, je na lesiivalu neodvisnega lilma Slovenije v konkurenci dokumentarnih filmov zmagal film velenjskih avtorjev z naslovom Basist in njegova /godba o p(Mopljeni vasi Družmirjc: - 23.4)kt4>bra 1999so vveienjski krajevni skTjpnosli Šmartno odprti prenovljeno Gra.Škogorsko ccsto: - v žoštanjski lermoelektrarni so oklobni Iťta 1981 proslavili 25. obletnico obratovanja tega pomembnega elekircwncrgct.skcga objekta, ki velikemu delu Slovenije zagotavlja električno ener-gijo: - 25. oktobra 1997, ko je Velenjčan Zoran Rednak osvojit nasbv državnega balinarskega prvaka v hita^sinem izbijanju, so v Smart-nem ob Paki Prosvetno društvo Jožeta Lctonja preimenovali v Kulturno društvo Šmartno ob Paki: - 26. oktobra 1970 so dogradili 150 metrov visok dimnik novo termoelektrarno Šoštanj 111: - 26. oktobra 1995 je župan Mestne občine Velenje Srečko Meh s predstavniki Vegrada podpi.saI pt>godbc^ o pt^zidavi prizidka k velenjski glasbeni Šoli Frana Koruna Koželjskega: - 27. vinoloka leta 1995 so predstavniki Premogovnika Velenje s predstavniki Turistične zveze Slovenije podpisali dogovor o sodelovanju na področju turizma in urejanja okolja, likrati pa so predstavili ludi projekt TuristiČno-rekreacijskega centra Jezero: - 28. oktobra 1995 je tedanji slovenski minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar na prireditvenem prostoru pred boielom Vesna v Tc^polšjci s simbolnim zasukom ventila predal svojemu namenu vr<')Čevod do TopoL^ice; -28. oktobra pred pctintridcsciimi leti st> odprli vrata znane goslil-ne Pri Vidi v Zavodnjah. Pripravtja: Damtjan Htjajič VELENJE V hotelu PAKA (H) DIlKLICIi) 1)0 IMnIHi; (komedija) Režija: Gary Winick Vloge: Jennifer Garner, Mark Rufía-lo, JucTy Greer Dolžina; 98 minut Čeinek, 21.10. ob 19.30 Sobota. 23.10.. ob 18.00 f^netíeljek. 25.10., ob 18.00 Jenna je tipična trlnajstíetnica» ki si strašno žeti odrasti. Nekega večera se ji ta želja tudi uresniči. V hipu je stara trideset let. Postane privlačna poslovna ženska, ki ima skoraj vse. Ko se odloči raziskati, zakaj je obkrožena z neznanimi ljudmi in zakaj je ostala brez najboljšega prijatelja iz šolskimi dni, odkrije, da svet odraslih splofi ni tako zabaven... ČUVAJ (akcijski triler, drama) Režija: Tony Scott Vloge: Denzel Washington, Dakota Fanning, Marl^ Anthony Dolžina: 146 minut Četrtek, 21.10,. ob 21.15 Petek, 22.10., ob 22.45 Nedel/a.24.10.. ob 20.30 Ponedeljek. 25.10. ob 20.15 Nekdanji Cijin agent John se je moral zaradi težav z alkoholom posloviti od službe. Čez nek^j časa mu prijatelj priskrti službo telesnega čuva* ja deklice Pite, hčerke mehiškega in-duslrialca, saj je ugrabitev otrok v Wexicu Cítyju zelo pogosta. Prvič v služt>i telesnega čuvaja se ne želi zbližati z deklico, da bi svojo delo opravil profesionalno, toda stvari se odvijajo drugače« kot bi si želel. Čustveno, napeto, odlično odigrano! (;aiw<)MAI\ (fantazijska akcilska kriminalka) Režija: Pitof Vloge: Halle Berry, Benjamin Brart, Sharon Stone Dolžina: 104 minute Petek. 22.10.. ob 20.30 Sobota. 23.10.. ob 22.30 Nedeljê, 23.10.. ob 16.30 Torek. 26.10. ob 18.00 Plašna Patience oblikuje oglase za nov kozmetični preparat proti staranju, pri tem pa odkrije, da je s kremo povezana nevarna skrivnost. Zaradi tega jo ubijejo, skrivnostna mačka pa jI da nadnaravno moč, da preživi in postane Catwoman. Sedaj ima moč tudi raziskati, kaj je v ozadju njene smrti in kakšne negativne lastnosti povzroča ta krema... VAS OB (iOZI)ll (triler) Režija: M. Might Shyamal^ Vloge: Joaquin Phoenix, Adrien Brody , William Hurt, Sigourney Weaver Dolžina: 103 minut Sobote, 23.10., 20.00 NedeljB. 24.10. ob 18.30 iVlajhno mestece, obdano z gozdom, je Idiličen kraj, kjer so meščani zelo navezani drug na drugega In živijo preprosto življenje, brez nasilja. Sami pridelujejo vsa živila In nikoli ne hodijo Iz mesta, sai v gozdu živijo nenavadne, grozljive sile, s katerimi so meščani sklenili pakt o medsebojnem Izogibanju. Ko pa ga želi mlad, odločen mladenič prekršiti in v gozdu poiskati zdravilna zelišča za bolnega dečka, se stvari zapletejo... IIR0ČKI\A KLLA (komedija) Režija: Tommy OHaver Vloge: Anne Hathaway, Hugh Dancy, Cary Elv^es Dolžina: 95 minut Torek. 26. 10., ob 20.15 • premiera pred slovenskim startom Ella je bila ob rojstvu úročena, zato uboga vse, kar ji drugi naročijo. To pa postane zelo nevamo, ko ji mama umre, oče pa se poroči z zlobno Ol- go. Ta želi Ello pripravil do (ega, da bi namesto nje zagrešila umor. Ella ve, da mora ta urok nekako prekiniti, zato se odpravi poiskati pomoč. Na poti sreča tudi šarmant-nega princa. kKAlJIlSn» MORSKIKÍA 1>SA (animirana družinska komedija) Režija: BiPa Bergeron, Vicky Jenson Glasovi: Will Smith, Robert De Ne-ro. Jack Black, Angelina Jolie, renee Zellweger Dolžina: Ô0 minut Sreda, 27.10., ob 18.00 - premiera pred slovenskim sletom Morskemu grebenu poveljuje mafijski Don Lino ki izve, daje pod spuščenim sidrom umrl niegov sin. Na prizorišču najdejo le majhno ribico Oskarja, ki se je pred svojim morskimi soplavalci celo bahal, da je junak, ki je ubil plavutastega gangster-ja. To pa zna biti zanj zelo nevarno. Simpatični film z vrhunsko animacijo in zvezdniškimi glasovi, ki niso likom posodili le glasu, temveč tudi niihovo podobo. Vsi nastopajoči morski liki so namreč podobni njihovim posojevalcem glasov. A^AKOM)A 2 (grozljivka) Režija: Dv/IghtH, Utde Vloge: Johnny Messnef KaDee Strickland Dolžina: 93 minut Sreda. 27.10., ob 20.00 - premiera pred slovenstóm startom Znanstvena odprava želi prodreti globoko v džunglo Bornea, kjer naj bi bile skrite »krvave ortiideje«, ki naj bi vsebovale serum mladosti, Sanjajoč o slavi in denarju, se ne zmenijo za svarilo previdne Samanthe, da je v vodi videla čudno ^banje. Po spektakularni nesreči ostanejo brez barke In pot nadaljujejo peš. Toda pot jim preprečijo velikanske kače, ki so s pomočjo orhidej postale tudi močne in inteligentne, pa seveda zelo lačne. Začne se Po] na življenje in smrt! oi) do (komedija) Petek, 22. 10., ob 19.00 in ob 23.00 Sobota. 23.10., ob 21.00 Nedelja. 24.10., ob 18.00 in ob 20.00 VAS OB (JOZDIi (triler) Petek, 22.10., ob 21.00 Ti;ij;sNi ČUVAJ (akcijski triler, drama) Sobote, 23.10., ob 18.00 in ob 23.00 l,IJ)i;i\A l)OB v (animirani film) Nedelja, 24.10.. ob 16.00 (Otroška matineja) Filmski dklus-FILMSKA PUT ZGODOVINE: KRAIJ ARTHUR (zgodovinski spekt^el) Ponedeljek, 25.10., ob 20.00 Torek, 26.10., ob 20.00 Cena vstopnic: Redni kino 800 SIT, Otroška matineia 500 SIT. Premiera 900 SIT. Informacijeopredslavah;8982491 (v času predstav) I a^aQjo 1^7 MHz FM Nagradna križanka GARANT ^ T T T ..T .T T SResfW 1 ^B G^iMNr poHIètveni Industrij« polala Tel.: 03/703-71-30,703-71-31 www.garant.si Vabimo vas v našo industrijsko prodajalno, ki je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. UGODNO V 0KT08RUI • znižanje regalov iz programa G-200Û • ugodna ponudba kuhinj PAMEtJ^, spalne KAJA in regalov za opremo dnevnih sob OLIKA z dostavo in montažo • 30-odstotni popust na 1. generacijo kosovnega pohištva/pisalne, računalniške in klubske mize, omarice za čevlje, video omarice/ ■ ugodna in pestra ponudba otroških in mladinskih sob PROMOCUSKA PONUDBA PROGRAMA OLJKA ZA OPREMO DNEVNIH SOB V VSK SALONIH POHIŠTVA PO SLOVENIJI! Potiištvo GARANT • pohišivo za vaš dom I Pešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. 0.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom "GARAN?, najkasneje do 25. ofâo-bra. Izžrebali bomo dve nagradi: klubsko mizico C14 N barv beli jesen in ogledalo T2vbarvi hrasl CeTRUK, 21. oktobra; 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije -poročilo; Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazikvlz; 19.00 Na svidenje. PETEK.72. oMobra: 5.00 Pozdrav: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7,15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav 14.30Poročila;15.00Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski' bum 19.00 Na svidenje. SOBOTA. 23. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Polepšaj-mo si soboùio jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročita; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 24. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Nadar^nji dan; 7.00 Hon}skop; 7,15 Cestne iniormacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj. l^e, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.0011. blok čestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. řONEDEUEK, 25. oktobra 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOilEK, 26. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poničila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 18.00 Povejte na glas; 19.00 Na svidenje. SREDA, 27. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 5.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vasa, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje: 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 AWu-alno; 15.30 Poročila: 16,00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 19.00 Na svidenje. Kino nagraiuie naročnike Nošega čoso Izžrebali smo: Jerica Ažman, Paška vas 26/3, Šmartno ob Paki; Anica Pirećnit;, Skomo AZ. Šmartno ob Paid in Branko Kočevar, Veliki vrh 37, Šmartno ob Paid STE BfLi POŠKODOVANI poravnava v prometni ^ nezgodi? ŽSLITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE VELENJE, Efenkova 61 tel. številka: 080 13 14 BSeCOM Secom Krško d.o.o, PE Velenje 0. C. Raka ÛSM: 041 798 S10 T^YSS^ www.secom-krsko.si Proizvodnja in montaža: * PVC okna, vrata * rolete, žaluzlje * komarnlM * polkna Evropska okna za evropsko ceno! OBVESCEVALEC moli oglasi DELO IŠČEM zaposlitev. Sem šofer 8, C in E kategorije (prevozi po Sloveniji). Gsm: 031/267-287 ^inznimn^ HIŠO, dvojček, v Veienju, na Gorici, zelo ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. NOVEJŠO luksuzno hišo, 400 m^ 1600 m^ zemlje, pri Gaber-kah, prodam. Gsm: 041/299-919. MANJŠO večinoma obnovljeno hiso, v okolici Velenia, zelo ugodno prodam, Gsm: 040/876-833. GOSTIŠČE s stanovanjsko hišo. na odlični lokaciji, v okolici Velenja, zelo ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. LEPO 2-sobno stanovanie v Šoštanju prodamo. Gsm: 031/804-996. NOVO dvosobno stanovanje, 84,28 m^, na Glaziji v Celju, prodamo, Telefon: 713-2600. TRIS06N0 obnovljeno stanovanje, 71 m^, naPoitovi v Velenju prodamo. Gsm; 051/807-009. NOV opremljen apartma na Mariborskem Pohoriu - Bolfengu prodamo. Telefon: 713-2600. NOVO 3-sobno stanovanje, 85 m^ na Gorici, konfortno, v celoti opremljeno, prodam. Gsm: 041/832-155 ODDAM-NAiAMEM V NAJEM oddamo pisarniške, proizvodne, skladiščne, sejne prostore na Hmeljarski ulici v Žalcu, različnih velikosti, v skupni izmeri 9000 m^. Telefon: 713-2600. V CELJU oddamo v najem dve opremljeni pisarni, velikost 10m2,Teleton: 713-2600. ŠTIRI Zimske gume, good year, MS, 205/65/R15,ulťagrip 6, zelo lepo ohranjene, prodam, Gsm: 041/518-907. PRIKOLICO kiper zaTomo\^n-kovič in koso (flakserco) Sthill prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/419-903. REZAN smrekov les (5 cm) prodam. Gsm: 041/968-305. MLiN za sadje, s posodo, prodam. Gsm: 041/393-278. TELIČKO limuzin, staro 10 dni, prodam. Telefon: 8911-510. ŠEST jagenjčkov za zakol prodam. Gsm: 041/616-463. JAGNJETA in ovna prodam za zakol. Gsm: 041/738-167. TELIČKO sivko, staro 4 mesece, prodam zanadijanjo rejo. Telefon: 5895-108. ULEŽAN hlevski gnoj z dostavo, sladek jabolčnik in žganie prodih. Gsm: 041/344-883. KROMPIR, bel, neškropljen, za ozimnico, prodam. Gsm: 041/749-618. LISTNAT uležan hlevski gnoj in neškropljena jabolka prodam, Gsm: 041/942-898. PRODAJA nesnic v nedeljo, 24. oktobra od 8. do 8.30 ure v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. ZELJE za kisanie, hbano ali v glavah, prodam. Telefon: 5890-371 ali 031/708-513. U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE Ů.O.QS »tofĐ«lcac«tiB37/b 33S0VBMri» POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST dežurstva Telefon: 03/891 91 53,03/891 91 54 GSM: 031/041 390 138, 031 375 041 1 Posredovalnica SRČEK Posred j|9mo rosne zveze, pr1|atel|evanja po vsej Sloveniji. Vsi. (d ste osamlleni, pokličite 041 /591-222 čakđjo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno. Posndovalnica SRČíX. ja^bK Miienas.p.. Bisvtoa dO 500113, e^strtuob Sctn VEDEŽEVANJE KART Preizkusite priro]ene sposobnosti dolgoletnega vede2evalca. Ne bo vamžaL Dogovorite se za sestanek! OA1 / S91 - Posredovalnica 5r5ë( s.p.. Miisna Jazbec. Bistrica ob Solil 13. 32S6 Bistrica ob Sotli ZdravsNeni dom Velet))e OBVESTILO Spoštovane 231/aruvanke. spoHai/anza-varovanci, obveščamo vas. da je tel. : 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči, /tó to teiefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH. ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo živ^er^ in je potrebno takc^r^e ukrspar^e ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številh snemamo. Za inlormacije v zvezi z reševalno služtjo kličite na telefonsko številko 899S-478. tiežumo službo pana 899S-44$. Zoboidravniki 23. in 24. oktobra - Majda Budna, dr. stom., v dežurni zobni arîibulan-îi, Vodnikova 1, Zdravstveni dom Velenje (od 8. do 12. ure). Ukamo v Veknju: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte» predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je oi^i^ran odrricf za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Veterinarska postaja Soštonj; Od 22. do 24. oktobra - Simon Mi-klavžin, dr vel, med, gsm: 041/633-676. Od 25. do 28. oktobra - Franc Blatnik , dr vel med., gsm: 041/618-117. Avto Igor predstavil nove peugeote Ponudba vozil Peugcoi je bogata koiše nikoli,vse modele pa je mogoče kupili ludt v salonu Avto IgorvČmovi, ob glavni cesti Velenje - Celje. Prejšnji konec tedna so vratit svojega salona na široko odprli in povabili potencialno kupce, da preizkusijo avtomobile, poskrbeli pa so tudi za prijetno razpoloženje. Svoje avtomobile pa so predslaviD tudi na nedavni podelitvi gazele Savinjskozasavske regije. Na sliici: najnovejši modeli peugeota so pritegnili številne ljubitelje avtomobiJov. GIBANJE PREBIVALSTVA onesnaženost zraka V tednu od 11. oktobra 2004 do 17. oktobra 2004 niso povprečne dnev* ne koncentracile S02, Izmerjene v avtomatskih postalah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj In Občine Šmartno ob Pakl, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mlkro-g $02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE. URAO ZA OKOLJE IN PROSTOR 0. tm bh.pM DU.oM BU.oM lil4.okt BlS.okt lTl6.olrt BIT.okt vrednost tnlKr^g SOâ'mS mtí. sprciemlpvci pre$e^n|e v leui 2004:3D mlkro-g SO^mS Nagrajenci nagradne križanke Vzajemna, objavlíene v tedniku Naš cas 7. tO.: 1. nagrada: športna torba: Marko Blagotinšek, Lokovtca 18 a, Šoštanj 2. nagrada: mikica: Slavko Kameník. Ljubljanska 33,3000 Celje d. nagrada: brisača: Gorazd Na-rdin. Splitska 66, Velenje Nagrajenci dvignejo nagrade z oseb* noizkaznico na uredništvu [^aš čas, med tednom od 7. do 15. ure. Upravno erioto Velenje Poroke: NaOja ŠantI, Bele vode 1 in Miran Lamot, Na vasi 1, Vitanje; Lidija Rogišek, ŠalekSS in Dragan Šišarica, Šaleška c. 18/c. oba Velenje; Darija Trpin, Koroška C. 16 a in Rudi Švikart, Lokovica 23, oba Šoštanj Smrti: Angela Vrunč, roj. 1912, Prisojna ul. št. 2, Celje; Jernej Trîan, roj. 1940, Kostrivnica št. 42; Anton Krenker, roj. 1929,Plešivec 64; Marija Obreza, roj. 1919, Proseniško št. 8/bi Cvetka Peternel], roj. 1922, Praprotnikova ul. št. 35, Mozirje; Franjo Stojko, roj. 1944, Špeglova ul. št. 7, Velenje. NUMERO UNO Robert Kukovee s. p. Mllneka ulica 22 Maribor Nudimo vem ugodne gotovinske ter avtomobilske krdditsdoeiet Možnost obremenitve osebnega dohodka do polovice! Star kredit nI ovira. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/ 282-46-26 041/ 750-560 Swe je omagalo, diii je zastal, u spomin note Ixí v&lno ostal. ZAHVALA Tiht) se je fH^sioviJ dragi oic, dedek, pradcdek, brat in bč v zadnjih dneh njene bolezni. Vsi njeni Tivj U h i dom naj cvet Ícrarani oln>kom iz Veienja naredili pravi športni praznik. Ob glasbi in vi>dslvu izkušenih animalorjev je Rdeča dvorana poslala pravo Sporino prizorišče najmlajSih. M«lťjn Rehersak Cizelj. kcxírdi-natorka programa pri Zavodu za Spori Slovenije, ki je vzgojilelji-cam iz velenjskih vrtcev in učile-Ijlcam najmlajših na osnovnih Š-olaJi delila priročnike in drugpr^v pagandni material, nam je povedala: «Športni program /iaii sonček je namenjen otr<^kom od 5. do 8. leta, to pomeni, da ga izvajajo olriKi v vrtcih in v prvi iri-adi devclletke. Po Sloveniji ježe lepo utečen. V lanskem letu je bilo vanj vključenih že 72 % slc^ven-skih olrok. Otroke sezjianja z različnimi gibalnimi dejavnostmi. Program delno financira Ministrstvo za Šolstvo in šporl preko Zavoda za Sport Slovenije. Sofinancirajo pa ga tudi občine. Programe v večini iwajajo vzgojiteljice v vrtcih in učiteljice v osnovnih šolah.« V Rdeči dvorani so uživali tako najmlajši kot njihovi spremljevalci. nam pa je Meija povedala še: »lake prt^mocijske prireditve pripravljamo o.^emkrat na leto po vsej državi. Animatorji so absolventi Fakultete za špt^. ki znajo otroke gibalno pravilno usmerjati. Otroci veni uri In pol rc.s ui^iva- p, saj imajo veliko različnih rekvizitov, ki dajejo Ideje tudi vzgojiteljicam in učiteljicam. Odzivi so pozitivni, zato upam, da ^e nismo na zgiîrnji meji vključenosti olrok v program /lati Sonček.« Kalja <řtT.šak. slmkovna s^'jdelav-ka íporine zveze Velenje, ki je organizirala prireditev, pa je k temu dťidala: »Zelo sem vesela, da je dogcîdek uspeL otitxn danes res uživajo. Ta program predvsem v vrtcih Se ni povsem zaživel. Izvajajo ga, vendar so težave pri nabavi rekvizitov in aktivnostih, ki se dogajajo na prostem. Zato mislim, da ima program .5e prihodnost, ki bootrokom ponudila čim več Športnih aktivnosti. » Katja Oeršak: »Program iz^ vajajo tudi v Velenju, vendar bi se dalo narediti se več.M Naj bo res tako, saj podatki kažejo, da je naša mladina vse manj Športno aktivna, kar se pozna tako pri zdravju kol pravilni dr^i. Strokovnjaki tudi iigotavlja- Mateja Reberšak Cizeij: »V program je vključenih že 72 % slovenskih otrok, n jo, da je v mestih slabSe kot na vasi, saj se oirtKÍ tudi manj igrajo na prostem. ■ bš Otroci so plesali, se igrali z žogo, vozili s sklroji in počeli še marsikaj. Ob glasbi in nenehni aktivnosti jim je urica in pol minila kar prehitro. Nevarna pot na otroško igrišče 01) dežju in snegu so stopnice poilřioda Mastodonu ki vodi na inesino otroško li>ri»s(\% zelo nevarne Velenje - V petek je deževalo. Kol mnoge dni v zadnjem času. Jc pač jesen. A tudi v takem vremenu mamice dojenčkov vedo, da morajo z otroei na svež zrak. Mnoge njihove poti se končajo na lepo urejenem in vzdrževanem mestnem oi roške m igriSču. Najbolj vama pot nanj naj bi bila pot skozi podhod Mastc^donl, ki vodi iz centra pod prometno ŠaleSko cesto naravnost na Igrišče. Pa ni tako. V peiek je namreč po stopnicah grdo padla mamica, ki je le s padcem lahko zadržala vozičekzze-lo majhnim dojenčkom. Stopnice namreč ob prvi moknuti zelo spolzke, sploh ker ploSčice odpadajo in jih je že krepko najedel zob časa. Stopnice so namreč na prejtem, kar pomeni, da jih vremenske spremembe močno bičajo. Mamici je voziček skdaj prep<')Znali Pri-možev talent, z^io so mu omogočili. da se jc začel udeleževali tekmovanj. To namreč ludi za p<^d-jetje ni majhen 1'inančni zalogaj, saj udeležba slane tudi več kol ] milijon tolarjev. Rezultati lopc^vr-nejo. »Pred dvema letoma sem bil na državnem prvenstvu iretji, na lanskem predlekmwanju, ki Šteje je najležje. Teme so določene; pt>-grinjek /a dva, nasad, poročni in prosti šopek. Najbolj zanimivo mi je bilo naredili fanlazijski Šc^pek in pogrinjek za dve ase bi. Za vsako od tem imamo ločno dc»k>čen čas. Tri teme so ponavadi zvečer predstavljene na odru, pred publiko. Med njimi tudi tema, ko ti dajc^ pol ure Ča.sa, vsi tekmtwalci pa imamo pov.sem enak material.« Primož pravi, da ga trema na tekmovanju mine, ima pajo prej. Zamisli in izbire malerialov se morajo rodili veliko pred lekmovsmji, vadi pa ludi doma. ker drugače ne gre. Ze zato, ker ga omejuje čas. In kako Primc^ž doživlja p^^kliccs'c-lličarja v vsakdanjem življenju, v cvetličarni ob Kidričevi «sli? »Vsaka stranka je zame izziv, \^aka je drugačna in ima ludi povsem drugačne zahteve. Poskusam vsakomur čim Ixïlj ustreči. Sedaj že do-ba> vem, kdaj si lahko drzjiem več in kdaj ne. Ko mi namigne željo, že vem, do kam se lahkospaslim. Čeprav napake delamo vsi, a pri cvetju sc da marsikaj popraviti,« iskreno pove. Pi^vprašam ga, kako Na tekmovanju na Madžarskem je Primož, ki je na evropskem prvenstvu zastopat barve Slovenije, ustvaril nekaj čudovitih kreacij Iz cvetja, ki niso ostaie neopažene. za letošnje državno prveastvo. sem bil drugi, na letc^njem državnem prvenstvu pa prav takpskem so vse materiale zagotovili orgiinizalorji, jaz sem moral le priti tja z izdelanimi idejami. Kar bo letos z aranžmaji za prvi november. kaj je trenutno v trcndu. »IVendik nam prihajajo iz konfekcijske m(xJe, od h )der vlečemo pa-ralele predvsem pri barvah- Letošnji jesenski trend so oranžni ni, v kombinaciji z rumeno ali rdečc\ Na drugi strani je veliko modre in bele, ki sta Se vedno t^pu-lami. Včasih .so bile glavne, značilne rože krizanieme. sedaj se upo-raf)lja prav vse cvetje,« mi zaupa Primož, ki v leh dneh zagotcwožc usivarja domiselne, vSečne ikebane. Za cvetličarje dela nikoli ne zmanjka,spIohzadobrene. In Primož loje. ■