SLOVENIJA JE MLADA. VOLI ZANJO! SKRUNIM M. DOKAZUJEMO, KAJZMOREMO o Keralu Kako ohranite šido cene ne laže po sebi prosincu vreme kaže Traktorji ZETOR in SAME 35/4 po ugodnih cenah. Nagradna križanka Otrokom od države s Od začetka do konca trgovina MARIBOR tel.; (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21048 ZIMA JE PRED VRATI ZAVARUJTE SE S POKRIVALI UNIVERZALE DOMŽALE Pregovora Sveta Kata vrata. Katarine dan Komintentom banke ponujamo sneg pred Murska Sobota, 19. novemltra 1992 • Uto XLIV • Št 49 • Cena 65 SIT . 23 strank 'n 19 svetnikov vrednost denarja str. 8 Telefonsko posredovanje informacij o stanju na vašem bančnem računu. Informacije po telefonu 061/132132 AKCIJSKA PRODAJA ^^govnici potrošnik in salonu mode m. sobota "°vembra do 5- decembra 1992 n.ocTv-e ŽENSKE IN OTROŠKE KAPE, KLOBUKI, BARETKE rROŠKE ROKAVICE Q ZDRUŽENA USTA Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije 23. november, ponedeljek, Klemen 24. november, torek, Cvetka 25. november, sreda, Katarina e, v Radgoni), Združenje »Svoboda, mir in ekološki >^^n,je(SMER). ‘ ^lerii ^ien,h strank je bilo 26, potrjenih jih je 23. 2 sta bili C. I*.’Ker je kandidaturo določal za to nepristojen organ, ena *«hr ;Je šlo za stranko, ki je registrirana pod drugačnim V Slaru Kandidat volivcev; Miran Kranjc - Združena lista, 0 ~ Deželna stranka s sedežem v Tomažu: Mico balistična stranka Slovenije; Miha Vodenik - Demo-iV^dah , 2a Poslanca madžarske narodnosti so našteti po q,/ q Ustnem redu Elizabeta Bernjak, Lendava; Janos V’ Jnžof i Herženjak. Lendava; Hožef Horvat, D. b^Tnrv-i Dolga vas; Mariia Pozsonec, Dolga X3s; L.^dava 1,6 po P°datkih, ki jih imamo ob sklepu redak- 'dira noben pripadnik madžarske narodnosti. S KRŠČANSKIMI DEMOKRATI za SREČNO SLOVENIJO v ZDRUŽENI EVROPI Naši kandidati na volitvah v 8. volilni enoti so: - za državni zbor: občina Lendava: Cini PUCKO občina Ljutomer dr. Jože OSTERC občina M. Sobota I: Ivan OBAL občina M. Sobota 2: Jože KAVAŠ občina C. Radgona: Jože KOCUVAN - za državni svet: občina Lendava in M. Sobota: dr. Jože MAGDIČ NASI KANDIDATI, VAŠI POSLANCI! SKD Lendavske Gorice, ekonomist, predsednik £ ekon® lEKOPA, d.o.; Zdenka Vidovič, 1952, Kuštanovci, revizorka; Rudolf Cipot. 1949 Brezovci, prot. °plnem imeniku 8. volilne enote za volitve v državni zbor, > voii*^^3133 vzhodna Slovenija. so za pomerjanje na nasled-nk - vp'sane naslednje stranke, ki nastopajo v vseh razen ,am- kjer je v oklepaju posebej omenjena red strank Je Povzet po seznamu. nacionalna stranka (SNS), Slovensko obrtno-po-*Uukj.n s,ranka (SOPS), Deželna stranke Slovenije (razen ®ru’ M. Soboti, oba volilna okraja, in v Radgoni), republi ^ovenije (RZS), Franc Majcen, Zeleni Slovenije ls,'čna stranka Slovenije (SSS), Socialdemokratska ^Wisl. (SDSS), Slovensko ekološko gibanje (SEG), krs^anski demokrati (SKD). Združena lista (Delavska r~6rri°kratska stranka upokojencev. Socialdemokratska ^nkr^^Hodemokratska prenova), Demokrati - Demokratska ^r^^-venska ljudska stranka (SLS), Gibanje za občo de-■ (SOD), Liberalna stranka (LS), Liberalno demokratska l n'*e (LDSS), DEMOS - Krambergerjeva združena Sa neodvisnih. Krščanski socialisti (DS, Naprej. Svo-SDkr^'Jnka^ Liberalno demokratska stranka (LDS), Narodni $lovenska gospodarska stranka. Štajerska demo... "Scenska stranka (ne nastopa v okraju mesto M. Sobota Ob koncu tedna bo pre-, vladovalo suho in hladno vreme. •**' Vestnikov koledar , < 19. november, četrtek, Špela ■ 20- november, petek, Ed- mund 21. november, sobota, daro- VREME 22. november, nedelja, Kristus Kralj sp poti vodijo v rw^winn/7 / H 1— 1 v I I II_t 1 ' ( M® U Milu stran 2 PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Poslanci slovenskega parlamenta so po dolgotrajnih razpravah vendarle sprejeli zakon o lastninjenju podjetij. Izvedbene zakone, ki bodo omogočili uresničevanje tega zakona, je treba še sprejeti. Lastninski zakon bo skupaj s preustrojem gospodarstva in sanacijo bank omogoči! normalen gospodarski razvoj. ■ LJUBLJANA - Parlamentarna komisija za nadzor nad zakonitostjo dela varnostno-informativne službe je sklenila, naj vsi trije zbori na dnevni red svojih sej kot prednostno uvrstijo poročilo te komisije. S tem se t.i. prisluškovalna afera širi v poslanske klopi, ■ NOVO MESTO - Novomeško občino je obiskal francoski veleposlanik v Republiki Sloveniji Bernard Poncet. Pogovarjal se je s predstavniki občine in Dolenjske, ogledal pa si je tudi tovarno avtomobilov Revoz, kjer ima francoski partner velik delež. ■ PORTOROŽ - Tu je bilo srečanje slovenskih in italijanskih podjetnikov. Razpravljali so predvsem o posredovanju poslovnih informacij podjetnikov iz obeh držav. V programu prvega dela sta sodelovala tudi italijanski veleposlanik v Sloveniji Fabio Cristi-anni in podpredsednik slovenske vlade Herman Rigelnik. ■ BLED - Društvo ekonomistov Slovenije je pripravilo seminar, na katerem so razpravljali o žgočih problemih tekoče gospodarske in razvojne politike. O tem je govoril predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Finančni minister Mitja Gaspari je na seminarju predstavil spremembe finančnega sistema, guverner Banke Slovenije dr. France Arhar je govoril o denarnem sistemu, dr. Janez Mencinger pa je ocenil uspešnost ekonomske politike. POSVETU ■ BRUSELJ - Zunanji ministri Evropske skupnosti so se načelno sporazumeli, da bodo njihove države prevzele ljudi iz taborišč v nekdanji Jugoslaviji. Preiskovalec Združenih narodov za človekove pravice v nekdanji Jugoslaviji Tadeusz Mazowietzky jim je povedal, daje v takšnih taboriščih še vedno kakih 15.000 ljudi. ■ MOSKVA - Več tisoč ruskih vojakov, ki so jih zaradi spopadov med Oseti in Inguši poslali kot mirovne sile v Severno Osetijo, je vkorakalo tudi v sosednjo Ingušijo. ■ NEW YORK - Po štirinajstih dneh utrudljivih pogajanj o Cipru sta se voditelja obeh narodnostnih skupnosti na otoku razšla, ne da bi se o čemerkoli dogovorila. Tako bo zadeva ostala odprta najmanj do prihodnjega marca, ko naj bi se spet sestala ciprski predsednik Georgie Vasilieu in vodja turške skupnosti Rauf Denktaš. ■ LONDON - V britanskem glavnem mestu na sedežu mednarodne pomorske organizacije so razpravljali o odlaganju radioaktivnih odpadkov v morje. Na konferenci so se dogovorili, da naj bi tako početje sploh prepovedali. ■ TOKIO - Najnovejši podatki o političnem razpoloženju na Japonskem so karseda presenetljivi. Pokazali so namreč, da komaj desetina Japoncev zaupa svojim politikom. Takšna kriza zaupanja je posledica kopice Škandalov, ki so v zadnjem času pretresali japonsko politično življenje. ■ NEW YORK - Varnostni svet OZN je sprejel še dve resoluciji o BiH. Z eno bodo povečali Število nadzornikov zračnega prostora nad BiH. z drugo pa zaostrili sankcije proti Srbiji in Črni gori. Znova so obsodili etnično čiščenje in zahtevali, da imajo vsi izseljeni ljudje pravico vrniti se na svoje domove. ■ BUDIMPEŠTA - Ruski predsednik Boris Jelcin se je s svojimi gostitelji dogovoril, da ne Moskva ne Budimpešta ne'bosta več vztrajali pri zahtevah in poravnavi stroškov, ki so nastali pri umiku sovjetskih Čet. toliko let bivajočih na Madžarskem. ■ BEOGRAD - Vodje najmočnejših srbskih opozicijskih strank, ki skorajda ne zapustijo Paničevega kabineta, so se pred volitvami dogovorile za skupen nastop. Prepričani so. da bodo z združenimi močmi spodnesli Miloševiča v Srbiji in mu vzeli premoč v zveznem parlamentu, v katerem imajo srbski socialisti večino. ■ LONDON - Nemški kancler Kohl je britanskega premiera Majorja prepričeval, da se ne bi premislil glede podpisovanja sporazuma iz Maastrichta. Pogovori sodijo v redna posvetovanja med državnikoma. ■ PRIŠTINA - Pred poslopjem prištinskega korpusa jugoslovanske armade je znova tekla kri: ubit je bil mlad Albanec, dva vojaka, pripadnika JA, pa sta bila huje ranjena. Bojijo se. da gre za dobro preizkušen srbski scenarij, ki naj bi povzročil izbruh nasilja na Kosovu. ■ BONN - Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je izjavil, da bo Nemčija sprejela tisoč ljudi iz ujetniških taborišč v BiH. Zunanji ministri Evropske skupnosti so se namreč na nedavnem sestanku v Bruslju dogovorili, da bodo države članice sprejele šest tisoč ujetnikov. ■ BERN - Švicarska vlada je sporočila, da bo ta država sprejela 1500 vojnih ujetnikov iz BiH. V Švici je že približno 70.000 beguncev z območja nekdanje Jugoslavije. ■ SARAJEVO - Predstavniki vseh treh vojskujočih se strani so se dogovorili o prekinitvi ognja na celotnem ozemlju BiH, ki naj bi začela veljati II. novembra opolnoči. Vse strani so se tudi zavzele za demilitarizacijo Sarajeva pod pokroviteljstvom ZN. Ne glede na razglašeno premirje pa se v BiH boji na posameznih območjih nadaljujejo. ■ BERLIN - Tu se je začel sodni proces proti nekdanjemu vzhodnonemškemu državnemu in partijskemu voditelju Erichu Honeckerju. ki naj bi bil odgovoren za smrt vzhodnih Nemcev, ki so skušali prek Berlinskega zidu pobegniti na Zahod. 80-letni Honecker je na zatožno klop sedel Še s petimi nekdanjimi vzhodnonemškimi funkcionarji. Branilci Honeckerja trdijo, da zaradi bolezni, imel naj bi raka na jetrih, ne bo zdržal sojenja, saj naj bi to trajalo približno dve leti. ■ RIM - Italijanski zunanji minister Emilio Colombo je izjavil, da namerava Italija po volitvah v Sloveniji začeti pogajanja o odškodnini za italijansko lastnino, odvzeto v Istri, po drugi svetovni vojni. Napovedal pa je tudi nove pogovore o Osimskih sporazumih. ■ HAAG - Poslanci spodnjega doma nizozemskega parlamenta so z veliko večino sprejeli sporazum iz Maastrichta o evropski uniji. ■ LUANDA - Čeprav na ulicah ni več trupe!, pa so Še vedno vidne sledi nedavne morje v angolskem glavnem mestu, kjer je umrla tudi demokracija. Ostanki zažganih avtomobilov še vedno »krasijo« mestno središče, ki je bilo prizorišče hudih spopadov med bivšimi uporniki in vladajočim Ljudskim gibanjem za osvoboditev Angole. Ocenjujejo, da je bilo ubitih okrog 1.500 ljudi. aktualno okoli nas Hajos med Slovenci Porabski Slovenci so dokaj zadovoljni, da je bil imenovan za veleposlanika Republike Slovenije na Madžarskem Ferenc Hajos iz Lendave. To so mu tudi povedali minuli ponedeljek, ko je bil na prvem uradnem obisku pri Zvezi Slovencev na Madžarskem v Monoštru. To pa predvsem zato, ker so g. Hajosa dobro poznali že prej, ker je tudi sam pripadnik narodnosti (madžarske v Sloveniji) in ker ima bogate izkušnje z uveljavljanjem narodnostnih pravic. Na tokratnem srečanju so se najdlje pogovarjali o Sporazumu o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, ki sta ga pred nedavnim v Ljubljani podpisala zunanja ministra obeh držav. Menili so. da je ta sporazum nekaj edinstvenega v Evropi, saj manjšinam zagotavlja nadstandardne pravice. Dotaknili pa so se tudi Vendske zveze na Madžarskem, ki so jo ustanovili 9. oktobra na Verici v Porabju. Ta Zveza poskuša širiti sporočilo, da so porabski Slovenci poseben narod, Vendi. ki da imajo tesnejše korenine z Lužiškimi Srbi in Poljaki kot pa s Slovenci v Sloveniji. »Neumnost!« so vzkliknili nekateri. Naš veleposlanik je med drugim dejal, da za Slovenijo ni druge manjšine kot slovenska. Takega mnenja pa je tudi znani madžarski zgodovinar in raziskovalec Andras Szekely, ki je to zapisal v svoji najnovejši knjigi. Ustanovitev vzporedne zveze pa lahko prinese razdor med naše rojake, zlasti Če jo bo podprla tudi uradna madžarska politika. JOŽE GRAJ Druga, hrvaška stran o dogajanjih na Razkritju Izdajalec ali ustaš Že dolgo ni nobena tema tako močno odmevala v širši javnosti v Sloveniji in tudi na Hrvaškem pa še dlje, kot je to razk riška župnija oziroma zahteve večine Faranov, da bi sedaj, ko je Slovenija samostojna država, RazkriŽje pa je njen sestavni del, uvedli slovensko bogoslužje (slovenska maša vsak dan, verouk, krst, poroka, pogreb idr,). S temi željami in zahtevami so se najprej (večkrat) obrnili na dosedanjega župnika Stjepana Slavička, in ko se z njim niso uspeli dogovoriti (običajno jim je odgovoril »Ne mogu in neču«), so začeli organizirati protestne shode in druge oblike pritiska, obrniti so se na občinsko skupščino v Ljutomeru, zapečatili so cerkvena vrata, nanje pa izobesili slovensko zastavo, poskrbeli so za verouk v slovenščini v osnovni šoli ter se napotili iskat pravico v Zagreb, Maribor in Rim. Kot je znano, pa si je manjša skupina vernikov na naši in hrvaški strani - skupaj z župnikom StaviČkom, zagrebškim škofom Kuharičem in drugimi - prizadevala, da bi ostalo tako kot prej. Zanimalo nas je, kakšno je vzdušje med ljudmi v bližnjih hrvaških krajih. Kaj pravijo nekateri o vsem tem? Pot nas je najprej vodila h Krauthakeijevim v Banfi, na domačijo, ki stoji že skoraj v Štrigovi in od koder smo dobili pismo, da ne bodo imeli več našega Časopisa (okrog 20 let so bili nanj naročeni), češ da lažemo o župniku Slavičku. Katere neresnice naj bi zapisali? smo povprašali gospodarja, ki se je prav tedaj vrnil od nekod z majhnim traktor Tu (na Razkrižju) vodi najbližja pot v zaselek Banfija in dalje proti Štrigovi, vendar jo lahko uporabljajo zaradi državne meje le dvolastniki. S tem se mnogi ne morejo sprijazniti. jem. Očitno smo ga z našim obiskom presenetili. Občutili smo, da mu ni ravno po volji, da ga s tem .nadlegujemo'. Odvrnil je le. da nam ni on pisal ampak morda sestra in da ne želi nič povedati okrog razkri-ške cerkve, saj on ne hodi tja k verskim obredom ■ In že nas je zapustil. Tudi ena od sosed, ki smo jo srečali pri delu na vrtu, ni bila pripravljena na pogovor. Dejala pa je, da ni prav, kar so storili slovenski farani na Razkrižju, češ da cerkev in pokopališče stojita na hrvaški zemlji. Kaže, da tako misli še marsikdo, ampak to seveda ni res. Tudi z naslednjim sogovornikom nismo imeli dovolj sreče. Ali pa? Njegove misli je vredno zapisati. Četudi je avtor vztrajal, naj ga ne predstavimo, ker če bo povedal kaj v prid Slovencem, ga bodo nje- govi imeli za izdajalca, če pa bo kaj omenil, s čimer se ne strinja, ga bodo slovenski skrajneži označili za ustašo. Njegovo mnenje pa je sicer, da imajo slovenski verniki na Razkrižju pravico zahtevati bogoslužje v maternem jeziku in da se hrvaška stran tu ne bi smela vmešavati. Ne odobrava pa nc- Srečanje kovinarjev treh držav Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov mu rja je bila organizatorica prvega srečanja predstavni kovinarskih sindikatov Slovenije, Hrvaške in Madžar* ’ ki je potekalo v Murski Soboti. Uvodoma je predsedn^ pomurskih sindikatov Janez Kovač pozdravil goste W sednjib držav, in sicer predsednika samostojnega sind' delavcev v proizvodnji in predelavi kovin Hrvaške ' r Jakopčiča, predsednika madžarskega sindikata dela* kovinske in elektroindustrije Lazsla Pasztemaka, pre nika županijskega sindikata iz Sambotela Gasparja. _ vatha in predsednika sindikata kovinske in elektron* strije Slovenije Alberta Vodovnika. V slovenski delegai so bili še sekretar SKE1 Vlado Bizovičar, vodja P™' službe Lidija Jerkič in predsednik pomurskih kovmarj Milan Vajs. _a V pogovorih je bil poudarjen zgodovinski pomen P srečanja sindikalistov treh samostojnih držav, pira možnosti za poglobitev nadaljnjih stikov. V kjer je kovinarski sindikat s 130 tisoč člani najšteviK J saj je vanj vključenih 82 odstotkov vseh zaposlenih v >. ski industriji, si prizadevajo, da bi pestre oblike nega organiziranja čimbolj razširili. Kot je poudaril Vodovnik, se prav ta sindikat, ki si je šele po dveletnem boju izboril ustrezno mesto, prizadeva prilagoditi razmeram in času, predvsem pa za bolpi kovinske industrije, kjer je trenutno nezaposlenih sto tisoč delavcev. V prizadevanjih za čimprejšnji v Evropo - prošnjo za sprejem v evropsko orga kovinarjev IMB so že poslali - pa jim bodo dobr izkušnje hrvaških in madžarskih sindikalistov. tesnejše stike navezah tudi s kovinarji iz Italije. A Nemčije in Makedonije, dogovarjajo pa se prav ta o skimi kolegi. Ob koncu pogovorov - njihove rezu madžarski predstavnik posredoval na konferenci jev Evrope, ki je bila 12. in 13. novembra v ^udim<^npr.j'' sprejeli še skupno izjavo, v kateri se zavzemajo za |U -nji mir v Bosni in Hercegovini. Naslednje srečanje jev treh sosednjih držav bo v Zagrebu. MILAN tl ati H '»en & i»#j *c Tl X1 1 n h k Ji h«, L' les % S s m Jal- SLAVKO SKLOVAR iz sovca »Kaj hodite v S Danes ne boste šl ■ se iri mi rekli nekateri"' po- tudi, da me nekaten B gledajo, ko me zag'' ^firaj0 cerkvijo. Tud. nas. Toda, kaj slabeg s tem, če pridemo do smo že davno naUJ a letos je bilo vse v meli smo se in s. bi g0' prijatelji. Naše Šiljah tudi v šolo aV V torej v Slovenijo. ajjpa vimo na Hrvaškem. j uka v slovenskem “‘^uio’' imeli posebnih F Moj. hčerki sta hj nji in ena je us?*' Slo^ tudi srednjo šolo Na razknškem imamo pokopane domačini so bik vedno P J Ijem prispevaj TJ štev za potrebe r cof smo skupaj kupil’ ■ uredili zvonove- £ i ■ $ S katerih njihovih skrajnih stopkov in zdi se mu, da rajo najti ustrezno rešitev problema na višji ravni. po-mo-tega Dokaj prijazno pa nas je sprejela Milka Horvat iz Ban-fija, ena od tistih vernikov, ki hodijo k hrvaškim mašam na RazkriŽje tudi sedaj, ko gospod S la vi ček mašuje v župnišču. »Da, Če le morem, grem k mašam, ki so sedaj v župnišču in potekajo v hrvaškem jeziku. Tako bi storila tudi. Če bi bili obredi v cerkvi, ne glede na to, ali v hrvaščini ali slovenščini. Zame je pomembno, da sem lahko pn bogoslužju, da pridem med ljudi, saj sem upokojenka in živim sama pri hiši. Na RazkriŽje imam zelo blizu in tudi sicer sem bila doslej navajena, da sem skoraj za vse stvari hodila v Slovenijo. Kakšnih problemov pri tem nisem imela, ne pri vas in ne na Hrvaškem. Tako kot cerkev smo si ljudje, ki tu živimo, izbrali za našo osnovno šolo tudi osemletko na Razkrižju, kjer je pouk v slovenskem jeziku. Mislim tudi, da župnik Slaviček ni storil nikomur nič žalega in da je treba stvari čimprej rešiti. Kako, to se mene ne tiče. Stvari pa ne morejo trajati v nedogled, ker smo mi tu ob meji preveč izpostavljeni.« Tudi Slavko Sklovar iz Jal-šovca se je opogumil in pristal na pogovor za Vestnik. Njegove izkušnje so nekoliko bolj boleče. MILKA H<)KVAT popravili deloval! smo se p ]C c? jah. Težko mi Ja n k .„ti sedaj zapečatenj .j0 stvari. Mislim-. ,, in j^ji. rešiti na boj A dr i način, tako da s < h dosedanji pnja' ■ S1 stali sovražniki- * ^f. kor ne želim « > Tako Tamkajšnji , dajo na Jl»,, Jk'1 z nekoliko ..j« je f Najbolj jih ki so jo imeli t yet ji dolgih letih J-JP podpira župni - razume, zakaj tako, kot je > bili seveda' zfd risi«, | nova stvan^Lri l«** ■ J I meja paje kot so to prita ' J k' C k h I novembra 1992 volilna kampanja Dovršni in nedovršni pretekli čas kaže, itna vsak slovenski časopis, ne glede na njegovo Odtlej so, »ker bomo imeli nega oponenta Rc kaže, itna vsak slovenski časopis, ne glede na njegovo it ^enosL vsaj enkrat namen, v opisovanju predvolilne kampa-krščanskih demokratov uporabiti izraz, ki bi mu H 'toni rekli »triumphzug«, zmagoviti pohod. Še sredi najbolj »unega pisanja se nenadoma, na kratko pobliska kaj o Pe-vzdržljivosti, o množici na zborovanjih, o originalnem '1 vodenja kampanje, ki spominja na ameriškega. Bogve, ce ,. P teh za tisto stališče, ki je v odnosu do vere znano pod Odtlej so, »ker bomo imeli '*Ojo »za vsak primer, kaj pa če vendarle« (zmagajo), ali pa VStm skupaj bežni trenutek presenečenja. vse, ki opazijo, da med zborovalcev na krš-^demokratskih shodih kroži tudi kak salezi-ta te pa je znano, da so „ 17,11 »vesel« duhovniški | ''tna ravnati z množico, I —u idvnati z množico, prečenje ni tako veliko. Se SKD-zborovanjih resda sriari, za katere bi lahko £ sodijo v dovršeni m , ^eni pretekli čas m so ( dvojnega obračunava-L krščanski demokrati z zdajšnjo oblastjo za zaradi stvari iz ča-spremembo režima m kn*’ ko so zdajšnji oblast-l vrgli z vlade, konjak lokalnih skd-poh-(o Se vedno apolitičen. bolj afekti ven kot užaljen, rahlo neroden, Peterletov pa je vse kaj drugega, profesionalen in priljuden. Na ljutomerskem zborovanju pod parolo »SKD za Prlekijo«, ki je bilo - če se že gre v Prlekijo! - kajpada na martinovo, je razloge za to, da se je tri milijarde slovenskih dolarjev »preselilo v Avstrijo«, kakor pripoveduje, sklenil v niz, ki ga doslej še ni bilo slišati. Prva selitev je nastopila ob času procesa proti Četverici, druga ob zaplembi orožja TO, tretja, ko so njegovi vladi izglasovali nezaupnico. Dramaturški niz govori glasno in jasno: padec Peterletove vlade je enakovreden prelomnim dogodkom iz slovenske pomladi. tri vlade u enem letu, bom reku«, naši ljudje po svetu z milijoni v žepu nezaupljivi. »Če pa bodo zmagale nove demokratične sile, ki so neobremenjene, bodisi s političnimi, policijskimi ali gospodarskimi posli, šele potem bodo razmere za vlaganje,« Krščanskodemokratski predsedniški kandidat Ivan Bizjak (Peterle: Boste videli, Ciin-Rmu bo podoben tudi po zmagi!), je rekel, da njegov »skoraj sošolec Kacin, iz paralelke«, ni fer tekmec, »en drug« pa tekmuje tako, kakor da bi »pri teku na 100 metrov štartal s 50 metrov«. Dr. Jože Osterc doma iz Kokoričev, ki je bil »moj kmetijski minister« (Peterle), bo za ljutomersko SKD kandidiral v državni zbor, ker je ponosen Prlek, saj so gospodarnim »Prlekom Furlanci že nekdaj delali hiše na ključ«, (Osterc). S vprašanjem, kaj misli o slovenski zunanji politiki, je Peterle dobil zalet za naskok na svojega, recipročno pasionira- nega oponenta Rupla, za kate- rega pravi, da ima ta »mož velike sposobnosti, toda žal se ga ni nič prijelo iz knjige o bontonu«, zato je pokvaril odnose z Avstrijo, rekoč, da za nas ni pomembna; z Hrvaško, rekoč, da si Hrvaške noče kakor mlinskega kamna obesiti na vrat. »To je mož iz ekipe treh, ki nimajo časti, ker niso odšli iz vlade takrat, ko so jo metali.« Povrhu pa je njemu. Peterletu, odsvetoval, da bi potoval na Tirolsko, češ da se za predsednika vlade nespodobi obiskovati zveznih dežel. Ruplova knjiga da je izrazito namenjena pomanjševanju SKD-ja in »mene osebno«, je rekel Peterle. »Skratka, govori o božanstvu, ki je Rupel« in med drugim tudi o tem, »kako plodno je na spolno življenje italijanskega diplomata vplivala hiša«, v kateri v Ljubljani ta diplomat živi. Upajmo, da bo prišel na predvolilno kampanjo v te kraje kmalu tudi zunanji mini- ster Rupel. Š. SMEJ demokrati: za stranko in za državo jJ tl IT f J Demokratske stranke (DS) Tone Peršak je na Jha lf* kandidatov svoje stranke z leve strani Mure za oba ' J s kulturniško in pisateljsko iskrenostjo raz- velikih dejanj kujejo predvolilne propagandne % Predsednika stranke Bavčarja in ugledneža v njej dr. S*« vranjegain zunanjega ministra države, kije v času Prekmurskih kandidatov še tekla, je postavil v sklop Sjj. n.aJ stranko proslavijo. S stališča stranke je bilo torej n^e’ k' sta ga po vrnitvi označila kot »vrnitev iz pekla«, ^^^ocijskn dejanje. Za državno javnost pa naj bi bilo itn,,, Urinsko, ker sta šla reševat sarajevske Slovence. 5^ """"sko, Ker sta sta V kater' so po Peruti, sedah ljudje treh ftl ki so i'in kultur- stališče Demokratske stranke do predsednika predsedstva republike in predsedniškega kandidata Kučana, ki morebiti namiguje na resnejše spoprijeme med njim in Jelkom Kacinom kot kandidatom Demokratov. Sklepajoč po obširni tako glede plakatov kot glede drugih načinov predvolilni kampanji, ki jo tretja »zvrst« strankinih članov očitno dobro fi- nančno podpira, bi se pričakovalo, da je stranka profesionalizirana od glave do pet, a ni tako, ker je bilo na predstavitvi slišati nekaj kontraproduk-tivno dolgih programov. Kandidati Demokratov iz Prekmurja so: za državni zbor Mario Čep, Josip Kelemen in mag. Igor Šetinc, za državni svet pa Jože Tompa. Š. SMEJ Zasedanje lendavskega parlamenta Težav ne manjka Potem ko so poslanci Skupščine občine Lendava na skupni seji z nekaterimi pripombami sprejeli osnutek občinskega poslovnika, so se še dodatno seznanili z ugotovitvami posebne komisije glede dogajanja okrog Rudnika Benica. O njem so se namreč že nekaj časa v javnosti širile govorice, da tam odlagajo radioaktivne od- 1 padke. Šele jk> zagotovilih strokovnjakov z inštituta Jožef Stefan v Ljubljani, da niso našli ničesar nevarnega, so se poslanci končno »zadovoljili« z odgovorom. Zatem so zasedanje nadaljevali na ločenih sejah zborov. Povsod so obravnavali poročilo o izvajanju javnih del v občini in ga pozitivno ocenili. Izvajanje posameznih programov je zajelo gospodinjsko pomoč 19 ostarelim na domu, v kar so vključili brezposelne. Te so angažirali tudi v begunskem zbirnem centru Lendavske gonce, pri sanaciji divjih odlagališč v krajevnih skupnostih Turnišče in Dobrovnik, ureditvi Dolinskega pašnika in okolici lendavskega gradu. Angažirali so jih tudi pri vzdrževanju obcestnih jarkov in naprav za odvodnjo lokalnih in krajevnih poti. V razpravi so se zavzeli za nadaljevanje izvajanja programov javnih del tudi v letu 1993. dodatna sredstva pa bi zagotovili iz občinskega proračuna. Manj spodbudna pa je bila ocena o kakovosti pitne vode v lendavski občini, ki jo je pripravila sanitarna inšpekcija. Ta med drugim ugotavlja, da se je v vodovodnih zajetjih v Gaberju. Nedelici, Odrancih m Trnju, ki so na najbolj plitvih in propustnih tleh, kakovost vode celo poslabšala. Izvršni svet meni, da je do povečanih količin nitratov prišlo zaradi hude suše in zmanjšanega dotoka vode. Zato naj bi Čimprej opravili sanacijo najbolj kritičnih vodovodnih zajetij ter začeli z gradnjo vaških kanalizacij in čistilnih naprav. Precejšnjo pozornost je vzbudil tudi predlog odloka o zazidalnem načrtu za območje mejnega prehoda Dolga vas, ki že nekaj časa predstavlja ozko grlo in številne nevšečnosti tamkajšnjim prebivalcem. S korenitimi posegi naj bi odpravili težave in omogočili normalnejši pretok, tranzitnega prometa, zlasti tovornjakov, ki zdaj povzročajo dolgotrajne prometne zamaške na naši strani meje. Poslanci v zboru združenega dela in zboru KS so se strinjali s tako rešitvijo problema, v DPZ pa ne, ker želijo imeti dodatno informacijo republiškega ministrstva za notranje zadeve Zato bo potreben usklajevalni postopek, kar velja tudi za predlog odloka o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter za načrtovano ustanovitev mešanega podjetja Proinvest v Len- . davi, ker je bilo v razpravi izraženih veliko pripomb delegatov. V vseh treh zborih so potrdili akte o reorganizaciji zdravstva, v zboru KS pa tudi predlog sprememb m dopolnitev srednjeročnega in dolgoročnega načrta lendavske občine, kar so v drugih dveh zborih opravili že prej. MILAN JERŠE Jr o-1 lh H ih k staremu re- k' so sodelovali ff&rii u? za^lto Četverice, j, rivni ljudje, mened-, v zadnjem času ,.9i)a , bolj spet po esno stran sredine Per$akove pri-a ^atiliberalni k ^H‘0,.moret>itm koali ™ ^erj1 v novi vladi, 7 bivšimi ■ s Peršak: Znamenja ^A-,. ^Sodovinska pove-P 'n obnav-1 jb Se zdaj še ne ve a,ere mere), pa tudi po poudarkih iz predstavitve enega od kandidatov za državni zbor (J. Kelemen), ki je reke), da so ga 1971. na takratni soboški poklicni šoli izključili iz partije zaradi cerkvene poroke. Na vprašanje. kaj misli o Kučanovi krivdi v prisluškovalni aferi, ki jo je razkrila polemika med Janšo in Zlobcem in jo predsednik stranke Bavčar postavlja kot točko potencialnega preloma v zdajšnji levosredinski vladni koaliciji, kar naj bi imelo posledice tudi za povolilne koalicije, je Peršak odgovoril, da je »enaka kot pri vseh«. Gre vsekakor za novo AGROSERVIS p. a L Murska Sobota -------------------—-------- jKrnim c 5a itMiks (069/21322 MMc 35-219 tironAn 51900-601-17349 e* Ju »n ^groservis . Vaš servis Ib J^mbra. ko poteka 40 let od ustanovitve ’ Pr*Pfavll posebno ugodno ponudbo pro-x 'n servisiranja. ■h 1* 0’ e K« ki bodo novembra vplačali novo vozilo iz programa drLI9a nova vozila iz prodajnega programa osebnih 0' Agroservisa. ponujamo brezplačen servis za dve leti t IS^ prevoženih kilometrov. Lastnik avtomobila plača le bodo vsi kupci vključeni v nagradno žrebanje, ki ■ čakajo Vas prijetne in praktične nagrade. kij ® i6 7 tern mesecu pripravil še zelo ugoden popust Zatj61')0 svoje vozilo zaščititi pred rjavenjem z najkakovost- K 1* S* it ir if ž nakupom, pri Agroservisu v KroŠki 58 Vas pričaku TUDI V PRIHODNJE JE AGROSERVIS VEČ KOT Zeleni: brez državne liste Na novinarjevo vprašanje, zakaj je na predstavitvi kandidatov stranke Zelenih Slovenije za 8. volilno enoto na volitvah za državni zbor tako malo ljudi in kako to, da je toliko vidnih članov odšlo iz stranke, je funkcionar stranke dr. Leo Šešerko odgovoril, da se ljudje sploh več množično ne udeležujejo političnih shodov, ker da so se naveličali nenehnega politiziranja, kar pa se odhodov ljudi iz stranke tiče, pa je tako, da je na primer dr. Stanko Buser, ki je prestopil k Ljudski stranki, tam slabo naletel, ker se ga ne upošteva, če pa se ga kdaj kljub vsemu posluša, je to samo dobro za zeleno stvar, saj da gospod Buser vedno zagovarja dosledno ekološka stališča; najnazadnje pa je iz stranke odšel minister za okolje Miha Jazbinšek, ki je, tako je nadaljeval Šešerko, »moj dober prijatelj, in ko sem ga zadnjič vprašal, Miha, kako to da si odšel, saj zdaj te pa več ne bomo predlagali za ministra, je odgovoril, da se je tega zavedat, zato da je tudi odšel, skratka odšel je zato, ker bi zelo rad bil še naprej minister.« Kandidate 8. volilne enote so zeleni predstavili na Ptuju v petek, 13. novembra, zvečer, prostor, v katerem je razen kandidatov Šešerka in ministra za znanost dr. Petra Tanciga sedelo še kakšnih petnajst ljudi. Značilno za to stranko je na sploh, da se niti na znotraj niti navzven ne odlikuje po kakšni posebni organiziranosti, njen obstoj je tako rekoč siner-gističen, bazično obstaja kot rezultanta ekoloških volj in kot družbeni varnostni mehanizem, ki določeno število ljudi po kvanititavnem načelu potisne v pozicijo »koristnih za-skrbljencev«, v politično hierarhičnem smislu pa jo vzdržuje (naravna) želja po oblasti. V tej stranki se potemtakem manifestira nekakšen podvojen instinkt, po eni strani samohra-nitven, ki deluje na horizontalni osi in od katerega imajo korist vsi, ki so potencialno ogroženi, ker je zaradi zelenih ne glede na njihovo učinkovitost že po zaslugi same »zelene« politične manifestacije ta grožnja manjša; po drugi strani pa gre za instinkt po vladanju, ki se seveda manifestira po vertikalni osi strankine strukturiranosti in ga pretežno izražajo tisti v stranki, ki jo zaradi svojih oblastnih intencij vzdržujejo kot stranko in jo v tem smislu ukinjajo kot gibanje. Šešerko je rekel, so ZS edina stranka, ki nima državne liste, zaradi česar bodo v parlament prišli tisti, ki bodo izvoljeni »na terenu«, to pa da pomeni njen, strankin, »prispevek k regionalizaciji političnega življenja«, kar je sicer res. zvedelo pa se je, da tukaj ne gre za odsotnost vertikalnega instinkta, marveč za ultimat,, ki so ga strankinemu aparatu postavili regi-onalci iz strankinih odborov. Kako je namreč prišlo do tega, da Zeleni nimajo državne liste! Tako, da so regionalci rekli, da ne bodo dali seznamov kandidatov, dokler se v stranki ne podpiše dogovor, da ne bo imela državne liste. V 8. volilni enoti kandidirajo dr. Bojan Korošec v občim Lendavi in južnem delu soboške občine, Rajko Mlinarič kandidira v Ljutomeru, Ivan Kukovec v Ormožu. Brigita Bavčar na Goričkem, Cilka Dimeč Žerdin v Radgoni, Ludvik Matjašič v Lenartu, Viktor Fli-ger v Pesnici, Danica Šegula v Slovenskih goricah in na Ptujskem polju, Stanko Žunec v mestu Ptuj, Alojz Draškovič na Dravskem polju in v Halozah Branko Brumen je strankin kandidat za državni svet v 7. volilni enoti. V. OSREDKAR Poldrugo leto pozneje Nikomur prav pri duši Predvolilni hoj se je pri nas že dodohru razvnet Vsaka prUeza, ki ju vkčejo politiki, je že naravnunu (udi na volilne učinke, Zdi se, kot da nobena seja ni tako slavnostna, daje ne bi strankarski prvaki uporabili za to, da povedo, daje njihova stranka holjša in da je za svoj narod naredila vet kot vse druge« Tako pač je. Do začetka decembra, ko bodo volitve, nam je usojeno samo še stopnjevanj« lastne hvale in kriti 7iranja prutikandidamv« Brez tega no h en kandidat na vuJitvah ne more uspeti. Boj je ogorčent zato niso izključene tudi umazane poteze. Ali nc bi bilo prav, če bi se stranke in kandidati dogovorili za fair play v volilni kampanji? Vsekakor pa je treba biti previden do tistih ki prihajajo z dokazi o grdobijah, ki naj hi jih počeli posamezni kandidati. Vse. kar nam natresejo je vendarle rečeno tudi zato, da bi voliti njih in ne drugih Še najboljši korektiv predvolilnih igric pa bo zdrava pamet volilcev. Vse to naj bi se potrdilu tudi ob letošnjih volitvah Ko smo pred približno poldrugim letom v naSem uredništvu organizirali okroglo mizo o dosežkih nove oblasti, izvoljene na prvih večstrankarskih, demokratičnih in svobodnih volitvah spomladi leta 1990. si nismo mogli predstavljati, da bodo naši sogovorniki rako kritični. Čeprav so bile takratne volitve nesporno določen premik v zgodovini slovenskega naroda, so predstavniki pomurskih političnih strank zlili svoj Žolč na Številne slabosti. Eden od veljakov je omenil, da je demokracija pač proces, zato naj bi bili šele konec tisočletja z eno nogo v pravi demokraciji. Drugi je zopet zatrdil da je konkretne premike možno doseči le v lojalni konkurenci in zlasti znotraj pada men la z ustreznim komunikacijskim odnosom, ki ga pogreba v sedanjem parlamentu Še bolj kritična je bila republiška poslanka Zdenka Vidovič, tekoč *Po enem Letu Demosove vladavine žal ugotavljamo, da je gospodarstvo na robu propada, precejšen del državljanov Slovenije pa na robu eksistenčnega minimuma Vedno več težav je tudi v družbenih dejavnostih, pri čemer pa se vladajoča koalicija Se vedno preveč izgovarja na napake i? preteklosti « Seveda bi bilo napak, če bi sedajle ocenjevali vse zgol, črnogledo m ne bi videli določenega napredka. Navsezadnje je prišlo tudi do tesnejših navezav stikov med posameznimi strankami, kar je vsekakor pozitivno, če se v praksi resnično hočemo m večstrankarskega političnega sistema Podobno kot drugje, bo tudi tu nujna pustop-nost in strpnost, saj bo od pametno izbranih potez v najvačji men odvisna nadaljnja usoda politike in gospodarstva v novih razmerah MILAN JERŠE TEMELJNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTt ENOTA V MURSKI SOBOTI objavlja JAVNO DRAŽBO v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika OZ 14 oktober Gornja Radgona - v stečaju, za prodajo naslednjih nepremičnin: celoten objekt na lokaciji Trate, ki se sestoji iz - parcele št. 179/1 vi št. 696 k.o. Gornja Radgona, poslovna stavba 433 m2, - parcela št 179/2 vi. št. 696 k o Gornja Radgona, dvorišče 2278 m2, - parcela št. 179/3 vi. št. 696 k.o. Gornja Radgona, poslovna stavba 122 m2, - parcela št. 178 vi. št. 675 k.o. Gornja Radgona, pašnik 2756 m2 z izklicno ceno 14.757.500,00 SIT Pogoji javne dražbe: Javna dražba bo 28. 11.1992 na Tratah 27, ob 9.00 uri. Pravico do udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe, če pred javno dražbo plačajo varščino v višini 10% od izklicne cene na žiro račun stečajnega dolžnika št. 51910-690-10360 s pripisom za javno dražbo oz. če varščino plačajo neposredno pred javno dražbo. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pismena pooblastilo Dražba poteka po sistemu videno - kupljeno. Z najboljšimi ponudniki bodo sklenjene pisne pogodbe v 7 dneh Kupec, ki bo na dražbi uspel, je dolžan plačati celotno kupnino v 30 dneh od javne dražbe, rok plačila je bistvena 'estavina pogode m je fiksna, plačana varščina se šteje v kupnino. Kupec postane lastnik in posestnik osnovnih sredstev z dnem plačila celotne kupnine. Prometni davek in vse druge stroške plača kupec. Neuspelim ponudnikom se varščina vrne takoj po končani dražbi brez morebitnih obresti. Ogled osnovnih sredstev bo mogoč uro pred začetkom javnih dražb ali po dogovoru s stečajnim upravnikom g. Jožetom Flegarjem. stran 4 vestnik, 19. novembraj^ predstavljamo vam Milan Jerše Predsedniški kandidati Štefan Smej Ivan Bizjak, kandidat Slovenskih krščanskih demokratov posled Še za predsednika tega zbora. Sposobnosti: v njegovem uradnem življenjepisu piše, da je opravljal različna dela »od projektanta informacijskih sistemov, vodenja različnih projektov in večjih oddelkov«, kar je »od njega zahtevalo preciznost in še bolj razvilo njegov čut za odgovornost in obvladovanje nepredvidenih situacij.« Glas ljudstva: spominja na Clintona; zmeren; mlad, premlad; bolje bi bilo, če bi na elektorskih konvencijah dobil večino njegov tekmec Capuder; inženirsko natančen, govori tri jezike; nekoliko v Peterletovi senci; če pride v drugi krog bo resen tekmec Kučanu, Bizjak je star 36 let. po rodu Gorenjec, živi v Zgornji Beli, ženi je ime Duša, ima štiri , otroke. Po poklicu je inženir tehniške matematike. V politiko je prišel: preko članstva v komisiji za študentske zadeve, članstva v delavskem svetu in sindikatu, bil je v Društvu izdajateljev časnika 2000. tri in pol leta tajnik Med-škofijskega odbora za študente. sodeloval je pri študentskem listu Tretji dan. urejal je študentsko stran v Družini, je tudi Član pastoralnega sveta v ljubljanski nadškofiji. Leta 1989 vstopil v stranko SKD, posta) predsednik občinskega odbora v Kranju, bil na prvem kongresu 1990. izvoljen v Svet SKD. na volitvah istega leta za poslanca v Zboru občin in na- Dr. Stanko Buser, kandidat Slovenske ljudske stranke Buser je star 60 let, po rodu Štajerec, živi v Ponikvi, ženi je ime Vera, ima tri otroke. Po poklicu je univerzitetni profesor in doktor geoloških znanosti. V politiko je prišel: iz kmečke družine, ki je občutila pezo prisilne oddaje po vojni, potem je bil iz političnih razlogov izključen iz srednje šole, nadalje ga je motilo, da tuji strokovnjaki ne morejo sodelovat: pri geoloških raziskovanjih. ker so mnoga nahajališča mineralov in fosilov blizu meje, tja pa jugoslovanska ar-mija tujcev ne pusti; v Času demokratizacije se vključi v politiko. postane podpredsednik ljubljanskih zelenih, na volitvah J990 je izvoljen v družbenopolitični zbor republiške skupščine, postane član republiške komisije za varstvo okolja, razočaran nad stranko prestopi k Ljudski stranki. Sposobnosti: na Geološkem zavodu je bil svetovalec, po doktoratu je postal izredni profesor na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, eno leto je predaval v Stuttgartu na Inštitutu za geologijo in paleontologijo, kot gostujoči profesor je predaval v Heidelbergu in v Turčiji, pisal za Enciklopedijo Slovenije, odlikovan je bil z redom dela s srebrnim vencem. Glas ljudstva: zelo razločno govori, lepo pripoveduje o nastanku kamenin iz katerih so stebri v bogojanski cerkvi; škoda, da je šel v politiko; če bi ta zmagal, bi stvari ekološko spravil v red; govori več tujih jezikov. pade z neba«, je izpostavljena državljanska kandidatura 51-letnega diplomiranega pravnika in zdajšnjega predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana za predsednika države tudi na bližnjih samoupravo pri republiški skupščini, kjer je tudi poslanka, vodi pa tudi podskupino za človekove pravice v ustavni komisiji. »Spoštovanje ustavnosti in zakonitosti ter prizadevanja za blaginjo Slovenije sta poglavitna cilja in odraz mojega osebnega odnosa. Znam se dvigniti nad ozke strankarske interese in delovati integra-tivno,« je med drugim navedla v svoji predstavitvi. Dr. Ljubo Sire, kandidat Liberalnih demokratov I 1 kar je v njegov* vse. da bi zaupanje 'J*0' Dodaja. da si ob nastan* |(| aldemokratske stran-,. । I Prisega na strogo razumskost Družina šele tretja »Na prvo mesto postavljam službo, zatem sledijo aktivnosti med prijatelji, šeie na tretje mesto pa družino. Za marsikoga bo to presenetljivo, toda na vseh treh področjih imam dovolj uspeha, ker znam zadeve uskladiti.« so besede možnega kandidata za poslanca v državnem svetu Rudija Cipota. MJ Kandidatom in strankam v predvolilni kampanji Informacije o vrstnem redu in času vaše predstavitve na Murskem valu dobite v uredništvu oz. po telefonu št. 21 383 - gospa Kerčmar. volitvah. Kot neodvisni kandidat je naš rojak Milan Kučan dobil v nekaj dneh pismeno podporo Številnih Slovencev, kar dovolj zgovorno pottjuje njegovo popularnost. Zato Milan Kučan poudarja, da se je za kandidaturo odločil, ker se čuti zavezanega množični podpori ljudi in ker je prepričan, da je koristno, vredno in potrebno sodelovati prt zagotavljanju napredka Slovenije. Po Kučanovih besedah je treba na novo ustvarjeno državo le še napolniti z dušo in pravo vsebino, tako da bo tudi dejansko postala država prave demokracije, socialna in pravna država, ki se bo sposobna dvigniti nad dostikrat provincialne težnje svojega okolja. Kot Dravi, potrebujemo nov vzvod, kt nas bo povezoval in združeval, kar mora biti vizija prihodnosti. Predsednik, ki v sebi združuje odločnost in strpnost, daljnovidnost in posluh za vse vrste drobnih spornih težav in se zna sleherni trenutek suvereno dvigniti nad vsakršno strankarstvo. je pripravljen storiti vse za skupni slovenski blagor. Po zatrdilih Franc«^ šiča hoče E«°P°/ni ' V Slovenijo. Zato . u. in pravno i tere blaginja bo Ji* tržnem gospodarst - ^^ močjo scbom/v^iM 1989 niti v sanjali »P M Ijal. da bo Slovenija trem času dosegla H v kakršnem je zdaj- ( D j tl d V □ HJVCIUjvr----- poglavitni cilji soc M nravno urejena v-« j t ti IUWJVF OV lamemarno den^“^ v uveljavitev kradje. tnreD^, na delovnem » <1 v Murski val TILIA kmetijska trgovina z gradbenim materialom BUČEČOVCI 8 telefon: (069) 87378 Priporočamo ugoden Spoštovanje ustavnosti in zakonitosti nakup: o. -opeka (modul) 6/1 kos 21.29 SIT - cement vreča 409.09 SIT - apno vreča 345,45 SIT - nosilci (stropni) 3,6 m meter 237,20 SIT - strešniki BRAMAC kos 64,16 SIT - železo 0 8,10 kg 52.72 SIT - pocinkane cevi 1/2” kos 1.077.27 SIT - črne cevi 1/2” kos 809,38 SIT - armaturne mreže 9,5x6 kos 5.061,81 SIT - armaturne mreže 5x4 kos 1.788,43 SIT Demokratska stranka Slovenije, ki je za svojega predsedniškega kandidata izpostavila 37-letnega obramboslovca Jelka Kacina, zadev ne prepušča naključjem, ampak resni in odločni volilni kampanji. Zato so po tehtnem premisleku med različnimi kandidati izbrali ravno Jelka Kacina, ki se je izkazal med lansko agresijo in po njej, izredno veliko pa je prispeval tudi k promociji Slovenije v svetu. Sicer pa je Jelko Kacin v značilnem slogu povedal, da brez pomislekov v primernost te izbire ni šlo. Zlasti mladost naj bi pomenila oviro, toda v isti sapi so leta predsedniškega kandidata nekaj, kar že navzven odraža voljo, elan in ambicije mlade države. Prisega namreč na strogo razumskost kot na kakovost, odlikujejo pa ga še energičnost, pokončnost, dinamičnost in natančnost. Zdajšnji minister za informiranje ni bil nikoli v sporu z mediji. niti jih ni skušat disciplinirati. Kot specialist za letalstvo je napisal ogromno Člankov za številne revije, o Čemer je izdal tudi knjigo. »Prepričan sem, da projekt osamosvajanja ni dokončen. Nas cilj ni le samostojnost. ampak tudi to. da bi po- stali gospodarsko razviti enakopravni del Evrope.« in Cene so brez prometnega davka! Obiščite nas, ne bo. vam žal! Vredno je sodelovati S sloganom o tem, da smo »vredni dobrega predsednika« in da »dober predsednik ne Čeprav se za ženske ne spodobi. da odkrijemo njihova leta, bomo tokrat naredili izjemo. Predsedniška kandidatka Socialistične stranke Slovenije je namreč 42-letna diplomirana pravnica in nekdanja novinarka Daija Lavtižar Bebler. Ima pa tudi poseben program predvolilnih dejavnosti, kot so obiski v občinah, tovarnah in krajevnih skupnostih. Že to dokazuje, da skušajo socialisti svoji predsedniški kandidatki vsaj navzven omogočiti resno predvoli I no kampanjo. Darja Lavtižar Bebler pa je gotovo zanimiva tudi kot predstavnica t.i. Ženske politike, okrog katere obstaja v naši družbi še vrsta nepotrebnih predsodkov, ki pa so rezultat dosedanjih klasičnih pogledov na (ne)angažiranje žensk v političnem Življenju. Ob tem je Darja Lavtižar Bebler javno povedala, da je predsedniško kandidaturo sprejela predvsem zato, ker je ženska. Poznamo pa jo tudi kot zelo angažirano predsednico odbora za lokalno Sire je star 73 let. po rodu je Gorenjec, tačas živi pri bratrancu Saši pod Storžičem, Ženi, ki je doma iz Wellsa je ime Susan. ima eno hčerko. V politiko je prišel: ker so ga leta 1947 na takoimenovanem Nagodetovem procesu v Ljubljani obsodili na smrt zaradi domnevnega vohunstva, čeprav je kot sin tovarnarja sodeloval v Osvobodilni fronti, po vojni pa je bil prevajalec pri predsedstvu slovenske vlade; po izpustitvi iz zapora 1955. je pobegnil v Italijo, potem odšel v Anglijo, delal za BBC, bil svetovalec zahodnih vlad v vprašanjih komunističnih gospodarstev; ko je prvič prišel domov, se je bolj bal slovenske kot zvezne udbe, na kandidaturo ga je začel nagovarjati Drnovšek, kot liberalec je sprejel, ker ni zamerljiv in je krivico že pozabil. Sposobnosti: Ekonomske Študije je končal na različnih evropskih univerzah, doktoriral v Švici, predaval na univerzi v Glasgowu, spozna se na ekonomske integracijske procese, uživa strokovni ugled in ima po svetu mnogo vplivnih prijateljev. ki jih zna spretno in nevsiljivo vključevati v predvolilno kampanjo. Glas ljudstva: zelo učen mož; preveč odpustljiv, ta nas bo še nazaj v Jugoslavijo spravil; ve, kje so naše izvozne priložnosti, pragmatik; govori šest jezikov ali sedem jezikov, ne bo potreboval prevajalcev; dobre zveze; mogoče vseeno prestar. Evropo pripeljati v Slovenijo 55-letni diplomirani strojni inženir in predsednik Neodvisnih sindikatov France Tomšič je kandidat za predsednika republike Socialdemokratske stranke Slovenije. Kot soustanovitelj te stranke je delal in študiral v tujini, pri čemer je eden poglavitnih zagovornikov svobodnega sindikalizma. Pri lastninjenju se zavzema za čim večji delež delavcev. Hkrati je tudi poslanec v republiški skupščini. Ob predstavitvi je France Tomšič povedal. da se zaveda da tekma za predsedniško mesto ne bo lahka obljubil pa je. da zaupanja volilcev ne bo zlorabljal. Poudarja, da bo naredil Dr. Alenka Žagar-SIana* kandidatka Narodno demokratske stranke l> । d h 5 jc Žagarjeva L >■1 k n & t Žagarjev« r u r 1 ’ materi Manbo** . J/ S Ljubljančan^.T' . * maten Ljubljančan* možu je ime -• ’ otrok. Popoka v politik*/ P' ^il'- H 1 so JO V pa^Jti h v njej nikoli- j(, partizan pa r ‘ s prejšnjim „ nje/f £ v miru, m '»><*> ‘ h v miru. nikakršne za njega dmS < * živela«, v *' ri,4V včlanila * k NDS. > sveta stranke-je tudi gg* Ljubljana Cen ► Mi * t« Sposob"*5^ končala V Ljubljani doktorsko/ da je zmožn%;^. d (J1, v še tako P^^ / h ne ovira, / Gl« ženska; ^“bi j* PJ j saj morit*’' — P.rava P, & £ za to pa Je " ** W žena je, carinik repu - ... S k t in moralno- Iin y menta zak vlade tako; reši^ V- ' k S 32 Ustnik, 19. novembra 1992 stran 5 gospodarstvo Keralova zgodba od začetka do konca I jJ* 'n pomurska podjetja, Vitrina iz Ljutomera, Opekarna iz | »Olge vasi in Keral iz Lendave, so se odločila za podpis pogodbe 'Republiškim skladom za razvoj in v obeh podjetjih lendavske ^ne zaradi težav dobesedno vre. Skrb zbujajoče in po mnenju ^'Isednika izvršnega sveta Alojza Jerebica skrajno kritično je ' Keralu, kjer je enaintrideset delavcev stavkalo od 2. do 13. •“''einbra in manjka samo korak do stečaja podjetja. S?-1 Itti Ista* ■o N To*, e* .j” in’ J Keralu se je torej začelo s stavko, saj delavci, ki so že nekaj časa delali tudi v hladnih L oster ih in brez tople vode Ogrevanje so jim zaradi nepla-•■"'l' računov - milijon 600 ti-- odklopili), niso dobili ? plači zahtevanih šest tisoča-"*- Toda prav ta njihova zah-po zanemarljivem znesku R*upaj 200 tisoč) je pokazala. Lako daleč je že potonilo pošlje, saj direktor lega denarja ^pe) zbrati. Dolg podjetja e ,80 milijonov, žiroračun kai° blokiran od aprila. Toda , 0 so, kot so povedali de-/R vedno imeli, saj so delali g deset, pa tudi več ur, če je 110 potrebno. Ob stavki pa so m direktor podjetja Dragan . “JUndžič kot delavci načeli zgodovino podjetja, kt je T^embna zato, ker je tudi ™’Vala na to, da je podjetje ^Šnih težavah, kot je. . Enajstega novembra pred 'etna letoma je občinski iz-|!*u svet pod vodstvom Jožeta ^lonje obravnaval Keral in /rat so se odločili, da se bodo 'kovali za republiški raz-dinar. Od tam so menda ' Štiri milijone, celotna na-v'a za novo podjetje pa bi 19 mil'ionov Tudi re' tiisIT ’ denar’ za katerega so hjl "L da bo nepovratni, je do-h| *ea'n° obrestno mero. Ke-I,. £ torej nastal tako, da se je I B veia dejavnosti. kera-^R' 'zopekarne v Dolgi vasi. pa je nastalo v novih in s posojili Zmago 'Orii ta^ratn' direktor, je go-K.' " velik,h trgih, Avstriji. Ind>ji, Nemčiji, pa tudi o Drogi, tako da naj bi podjetje letno izdelalo 150 ton izdelkov. Skoraj vsi so takrat podjetju napovedovali uspešno pot in zanj so se menda zanimali celo zasebniki. V Keralu naj bi bila proizvodnja v okviru regijskega centra za pospeševanje domače in umetne obrti tudi po zamisli Alenke Stupar. Morda pa bi bilo podjetje res takduspešno, Če ne bi iz Italije uvozili zastarele opreme. Direktor Kujundžič je povedal, da so papirji za opremo iz leta 1989, poznavalci, ki so prišli, da bi jo obnovili, pa so trdili, daje iz leta 1963. Popravilo naj bi podjetje stalo 10 tisoč mark. 40 tisoč mark pa so plačali za nakup v Italiji. Za ta denar bi lahko, po besedah direktorja, dobili novo opremo. S stavko in takimi izjavami se je torej začel odvijati tudi klobčič nepravilnosti, ki so se dišča in kartic ali knjiženja, o prodaji za neznanega kupca, o visokem rabatu, ki ga je dajal direktor, in samo enem posredniku pri prodaji njihovih izdelkov, gospodu Vargi, ki je prav tako kot gospod Kuronja (poldrugi mesec je bil v podjetju komercialist) in prejšnji direktor gospod Urisk zapustil podjetje in še! med zasebnike. Delavci so torej veliko povedali tudi na račun upravljanja podjetja. Govorili so torej direktor in delavci o stvareh, ki jih bodo morali odgovorni preveriti in dokazati, torej tudi govorice, »da se Keral vozi po lendavskih ulicah«. Napovedan konec Keral pa se s tem, da je direktor podpisal pogodbo z republiškim skladom za razvoj (podpredsednik izvršnega sveta Štefan Gjerkeš je izjavil, da o podpisu niso bili obveščeni, niti o podpisu hipoteke podjetja z drugimi upniki) in je sklad postal lastnik podjetja ter delodajalec, ni rešil težav. In to je za delavce, pa tudi občinsko vlado v tem trenutku pomemb- dogajale v podjetju. Direktor je govoril še o radiatorjih, ki jih je za polovico manj, kot bi jih' vor, pogajanje je po dvanajstih dneh stavke prišel predsednik nejše kot zgodovina. Na pogo- ✓ moralo biti, in razmetavanju denarja ob ustanavljanju podjetja, o tem, da podjetje od samega začetka ni ustvarjalo toliko, kot so izplačevali za plače (lani so prodali za 650 tisoč tolarjev izdelkov, za plače pa porabili milijon 300 tisoč), ter da so živeli na račun posojil. Tudi izvršni svet je Keralu pomagal in posojal denar, dolg pa znaša okoli šest milijonov. Delavci pa so govorili o novi vespi, ki je bila menda poleg opreme, pa je ni, o marmorju, ki so ga polagali na stopnice (stavba Kerala je zelo primerna za poslovne prostore), o prodaji izdelkov mimo skla- upravnega odbora podjetja iz Ljubljane Franc Humar. Njegov obisk in odgovori pa so bili več kot hladen tuš, so namreč imeli »mrtvaški pridih« za Keral, pa tudi opekarno v Dolgi vasi. Že na začetku je povedal, da sklad ne bo dal denarja ne za obratna sredstva, Še manj za višje plače ali celo za regres. Povedal je, da naj delavci tega ne pričakujejo. Po žolčni razpravi - izrečenih je bilo tudi precej ponižujočih, ciničnih in žaljivih besed tudi od gosta iz Ljubljane, ki se je čudil, zakaj ima sindikat v pogovorih tako pomembno besedo pri zahte- vah delavcev, ko pa tovarna ni več njihova, da delavci hočejo »obglaviti« podjetje (s tem, ko so v opekarni direktorju izrekli nezaupnico) in da jih hujska sindikat - je izjavil, da bo direktorju sklada predlagal, da obe podjetji pošljejo v stečaj, da se bodo lahko ukvarjali s tistimi z več tisoč zaposlenimi. Dejal je še, da je zjutraj, ko je prihajal na pogovor nameraval zagotoviti denar za ogrevanje, a da si je po pogovoru premislil. Gospod Humarje torej nastopal kot popoln lastnik obeh podjetij, Kerala in Opekarne, čeprav je priznal, da za ti dve podjetji do sedaj niso naredili še kaj dosti, saj imajo vendar pod svojim okriljem več tisoč delavcev in še druga večja podjetja. Kljub tehtnim predlogom predsednika vlade, Alojza Jerebica, ki je le opozoril, da na tem pogovoru ne bi smeli povsem »zakockati« usode delavcev, in podpredsednika Štefana Gjerkeša se niso zmenili ničesar. Gospod Humar je povedal, da naj dajo delavci vse zahteve in papir in jih pošljejo skladu in da bodo potem dobili odgovor, pogovoril pa naj bi se tudi z obema direktorjema, Draganom Kujundžičem in mag. Franjom Strbadom iz opekarne, če nameravata še naprej ostati v podjetju. Oba se namreč, kot je bilo slišati, umikata iz podjetja. Štefan Gjerkeš pa je tudi predlagal, da bi preklicali pogodbo z razvojnim skladom za opekarno, saj po njegovem mnenju direktorju še ne bi bilo treba podpisati pogodbe za 22 milijonov dolga. Občinska vlada je tudi sprejela sklep, da za ponedeljek in torek iz občinskega proračuna plačajo ogrevanje Kerala, do takrat pa naj bi že dobil) informacije iz Ljubljane, kaj bo z usodo podjetja. MAJDA HORVAT Ukradena pomurska podjetja Čudni časi so se zgrnili nad pokrajino ob Muri, takšni časi, da bomo morali s silo pridobiti nazaj, kar je naše! Zapisane besede so mogoče malce neprimerne za pisanje o gospodarski problematiki, vendar pa so (čeprav zapisane v najbolj grobi obliki) resnične. Pomurje izgublja podjetja. izgublja pa jib zato, ker je odločanje izključno v rokah matičnih firm (sistemov, družb, holdingov) v Ljubljani. Reorganizacije in predčasna lastninjenja so bila opravljena po tihem, hitro in s »podmazovanjem« pri vodilnih v pomurskih enotah. Kaj vse to pomeni v resnici, se pokaže šele takrat, ko se kar naenkrat pojavijo ideje o prodaji, zamenjavi, odpuščanju delavcev in podobnem... na kar pa zaposleni v pomurskem podjetju ne morejo vplivati. Poglejmo le tri takšne primere. Mercatorjev sistem ima sposobne ekonomiste in pravnike, ki znajo proučiti veljavne predpise ter predvideti razplete in možne zaplete. Imajo vso podporo vlade (spomnimo se samo velikih restavracij v drugih državah, nove veleblagovnice v Ukrajini), zato je tudi tokrat obveljalo, da je njihov preustroj pravno neoporečen. In kaj pomeni to konkretno: Poslovni sistem Mercator s sedežem v Ljubljani je 100-odstotni lastnik vseh trgovin in premoženja Mercatorja Sloge iz Gornje Radgone in Mercatorja Univerzala v Lendavi. Za pomurske mer-catorjevce je bilo to edina rešitev, saj so imeli izgubo (ki pa je nastala tudi zaradi dragih posojil, ki so jih najemali v sistemu Mercator) Zaposleni ne morejo vplivati na poslovanje, niti izbirati grosista (obvezna je nabava blaga na Ptuju). Drugi zgled je Gojitveno lovišče v Gornjih Petrovcih, ki je v času velikih preoblikovanj in združevanj pristal v Kompasu. Ustanovitelj tega vzrejališča je bila v šestdesetih letih občina Murska Sobota Sedaj naj bi bil 96-odstotni lastnik Kompas International, 4-odstotni pa zaposleni v Gornjih Petrovcih. V Ljubljani sicer trdijo, da je Kompas 100-odstotni lastnik, pa vseeno... imajo pravico prodati del prekmurske naravne dediščine, tradicije, osnove turizma? Ce bo potrebno, da bodo rešili Kompas International, bodo prodali tudi Gojitveno lovišče v Gornjih Petrovcih, je pred dnevi izjavil direktor Urbas. In še zadnji zgled: Pomurski sejem v Gornji Radgoni, ki se je v želji po bolj zvenečem imenu povezal z Gospodarskim razstaviščem Ljubljana. Ustanovitelji pomurskega sejmišča v Gornji Radgoni, ki so tudi plačali ogromna sredstva za gradnjo prvih razstavnih prostorov, so pomurska podjetja, največ ABC Pomurka in Radenska. Tudi Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je pohitelo z lastninjenjem in preustrojem - zaposleni v Gornji Radgoni so se znašli v eni delniški družbi, razstavni prostori pa v drugi. Postali so najemniki svojih prostorov, kar je absurd! V Pomurju so se nevarnosti zavedli že poleti, ustanovili so komisijo, v kateri so imena kot Etelka Korpič (SDK), Gusti Grof (ABC Pomurka), predstavnik Pomurskega sejma in Borut Jerše kot predstavnik ljubljanskih sejmarjev. Vse je kazalo, da so prišli z direktorjem na enako valovno dolžino, kajti tako komisija kot direktor Jerše so predlagali, da bi tukaj ustanovili samostojno podjetje, ki bo samostojno gospodarilo z vsem, kar je tukaj, bo pa vseeno povezano z Gospodarskim razstaviščem v Ljubljani. G. Jerše je »požrl besedo«, pozabil na dogovor... Tako kot soboški izvršni svet za Gojitveno lovišče v Gornjih Petrovcih bo tudi komisija, ki se ukvarja s sejmiščem v Gornji Radgoni, sprožila sodni posropek! Ali je to res edini način, da obdržimo vsaj nekaj pomurskega gospodarstva? BERNARDA B. PEČEK oprtni vlak soboškega BTC-ja b cestah mesečno pelje čez 15 tisoč tovornih vozil; 13 tisoč . 'Ril*1 ob prestopu meje v Dolgi vasi, poleg teh pa so na naših -šlepetji- s sladkorno peso, koruzo in nafto iz refinerije v V|‘ Ker večji del tega potuje direktno do pristanišča v Kopru ah iz Skl *"per do meje z Madžarsko. Če bi to isto pot opravili na železniških ' ._a naše ceste pred preveliko prometno gnečo in uničeni le to razlog, ki je vzpodbudil predstavnike Ekatoikega spioh hoče. Tako moramo razporediti tudi dolžnosti in pravici1 bomo imeli neko gospodarski da mi- Pomivalnik VAL uit* X bi . rdo,neJ J fSi ^“{"Rarovali 1 šS111® Gt f 10 ra*tog, kije vzpodbudil predstavnike ■* 1 'A vi '*■" Stanka Dešnik), da so se povezali z direktorjem jn ““Mi Sabati Antanam Slavičem, ampak predvsem skrb za JJtiif,, prometa ustrezno zahtevam Evropske skupnosti. Eko-^ttli ' 'i *'S# Prolllas'l 2 aktualnimi petkovimi javnimi tribunami, je * J,'’l'- Irt javnosti in ministrstev (tudi Ministrstva za G*tli t z organiziranjem zapore ceste M - 10/L. Tokrat so se . I' hlv,"0V|'n predlogom (ki bo morala postati zahteva vseh Pomur-'b Sa Prcvažaj” tovornjaki čez Slovenijo v kontejnerjih nai kes<,nih’ v Murski Soboti (v Blagovno-trgovinskc-m v . 1* na VBKon,! 'n P*1 po železnici prepeljali do Luke Koper ali t tujim,. K - Mer 23 promet in zveze fe'' l-a^nc'.ki v okviru pmd-|Aitn ,Pare strinjaj, da je po-|Gli ni e“ začeti čim prej, ne pa ^I^žačetek gradnje nove že-in i^^eMve med Mursko So-Votlin," T^riom ali pa prevoze । L? feu v akom pogojevati z ob-^mtk-h tirov od Murske toin k-jutomera m naprej do ni Pritisk na tej progi bi Pa 'udi hitrost) Pro-nko predor v Litiji, ki ne ustreza predpisom, čeprav bi bil v fizičnem smislu prevoz mogoč Seveda bodo pri uresničevanju vseh teh načrtov potrebna proračunska sredstva, ob tem pa Krajnc ni mogel kaj, da ne bi spet poudril' »... V vladi in parlamentu moramo spremeniti filozofsko-gospodarsko razmišljanje, kam ta naša država uistrstvo, kar sedaj nimamoj Pu starem načelu se tisti, Id ima finančna sredstva postavi v vlogo gospodarja, to je bil do sedaj vedno finančni minister, ki je enostavno odrejal zadeve, ki ne gredo pod njegovo pristojnost.,.« Glede ureditve nakladanja tovora na oprtni vlak v Murski Soboti pa naslednje: »To mora biti koordinirana akcija. Najbolj pomembna pri vsej stvari je politična volja, potem pa sredstva. Videli bomo, kako bo ta zadeva tukaj pri vas funkcionirala, koliko sredstev boste lahko vi dali, koliko bo morala dati republika, da bomo lahko to predvideli v proračunu. Jaz vam zdaj nekaj obljubim: ko bom prišel v Ljubljano, bom sklical železničaije in cestarje, da bomo videli, kako je! Predvsem pa jc potrebno to tukaj takoj graditi, ne pa čakati.« BERNARDA B. PEČEK KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVNIK razpisuje na podlagi sklepa sveta KS JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin: - poslovne zgradbe v Dobrovniku št. 243, 2.65 ara, gospodarskega poslopja 0,47 ara. dvorišča 4,15 ara, pare št. 4036, k o. Dobrovnik, in njive, 5.83 ara. pare. Št. 4037, k.o. Dobrovnik. Poslovna zgradba in zemljišče sta v najemu za določen čas do 30. 11. 1995. Izklicna cena za vse nepremičnine je 120.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe z dokazilom da so pred začetkom vplačale varščino v višini 20 % izklicne cene na žiroračun KS Dobrovnik št. 51920-645-30736 s pripisom »licitacija«. Plačano varščino bomo kupcu všteli v kupnino, drugim ponudnikom pa vrnili v 3 dneh po končani dražbi. Vplačana varščina se ne obrestuje Kupnino je treba plačati ob podpisu pogodbe, najkasneje v 45 dneh od dneva dražbe. Prometni davek in vse stroške prenosa lastninske pravice plača kuD&c Ogled nepremičnin je mogoč vsak delavnik razen sobote med 7 in 9 uro po dogovoru (Tel. 069 79042). 'javna dražba bo 06. 12. 1992 ob 9. uri v poslovilnih prostorih zgradbe v Dobrovniku 243. stran 6 vestnik, 19. novembra,^ reportaže llDS UBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA Starost je kot jesen NAŠ KANDIDAT ZA DRŽAVNI ZBOR Janez Širše, magister ekonomskih ved in priznan slovenski strokovnjak za turizem, je očaran nad lepoto Prekmurja in ljubeznivostjo Prekmurcev. Prepričan je o prihodnosti tega dela Slovenije Odprtost dežele, njeno bogastvo, predvsem pa izkušnje, prizadevnost in dobrota njenih ljudi so značilnosti, ki na koncu vedno zmagujejo Tej zmagi bi se želel pridružiti tudi sam. z znanjem, izkušnjami in svojim delovanjem JANEZ ŠIRŠE - MINISTER ZA TURIZEM, STROKOVNJAK 42-letni magister Janez Širše se je Sprva uveljavljal predvsem v strokovnih krogih ekonomistov Svoje znanje in izkušnje je nabiral na najbolj uveljavljenih slovenskih in tujih inštitutih, komisijah in specializacijah Širši javnosti pa je postal znan, ko je kot direktor Centra za turistično in ekonomsko propagando Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije začel spreminjati odnos Slovencev do njihove dežele in države Vodil je propagandne akcije kot npr Turizem smo ljudje in iščemo dobrega gospodarja m z njimi sporočal Slovencem. da se je vredno boriti za boljšo, lepšo m prijaznejšo domovino ter da o svoji usodi in usodi dežale na sončni strani Alp Slovenci odločamo sami ZARADI ZNANJA... Janez Širše je 15 maja 1992 postal minister za turizem. Tisti mi- nister, ki ni obljubljal gradov v oblakih, a je tisto, kar je obljubil, tudi izpolnil. Pol leta časa je imel. Pol leta je le dobrih 180 dni, je manj kot 5 tisoč ur življenja. V tem času je razvojna strategija turizma postala otipljiva vizija, jasnejši pogled v prihodnost. Cilj - Slovenija kot država, ki se lahko meri s turistično razvitejšimi. Janez Širše ve, kako to doseči. SVETOVALEC DR. JANEZA DRNOVŠKA Od tistih časov se je marsikaj spremenilo, a Janez Širše je ostal eden tistih ljudi, ki jih v viharnih časih nismo utegnili pozabiti. Kot svetovalec in šef kabineta dr. Janeza Drnovška je bil sicer v ozadju, a hkrati vedno tu - s svojo učinkovitostjo, znanjem, sposobnostjo. Gačova zmagala Tovarna usnja kdaj drugič in kje drugje, je povedal minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek ob koncu uradne razlage, zakaj se slovenska vlada ne strinja z gradnjo. Krajani Gotove so uspeli s svojo zal;levo, da se upoštevajo veljavni zakoni in predpisi. Gocovčam pa ne mirujejo. Se naprej spremljajo delo lenarškega župana Jožeta Škrleca, ki je te dni močno zaposlen. Tudi Škrlec namreč kandidira za poslanca v državni zbor, za kar si je omislil mogočno kampanjo po vaseh z AJfijem Nipičem in humoristom Gezo Farkašem Na vsakem zborovanju pa se v prvi vrsti pojavi tudi skupina Gočovčanov! Še nedolgo nazaj, preden je slovenska vlada uradno zavrnila gradnjo tovarne usnja v Gotovi, je predsednik lenarške občine Jože Škrlec grozil, da bo tožil štiri podpisnike krajane iz Gotove. Zelene iz Maribora. Miho Jazbinška in novinarja Marjana Horvata. Vse kaže, da bo »n a sprotno. saj bodo lenarškega župana prijavili inšpektorjem SDK-ja in policiji, da raziščejo, kje je prejetih 6.5 milijona avstrijskih šilingov. ^bp Odškodnina Nemci, ki so 1941. leta zasedli določena območja Slovenije in jih anketirali (priključili) k svojemu rajhu, so tam živečemu prebivalstvu nasilno podeliti nemško državljanstvo, fante in može pa so prisilno mobilizirali (vpoklicali) v svojo vojsko. Nekateri so se temu uspeli izogniti (šli so v partizane in podobno), drugi pa so bili žal v družbi z okupatorjem na bojiščih ali v državni delovni službi. Posledice takega ravnanja doslej niso bile obravnavane pravično ne v nekdanji Jugoslaviji ne v Sloveniji. Jugoslavija, v katere pristojnost je sodilo reševanje vprašanj vojne škode, je problematiko nasilno mobiliziranih Slovencev povezovala z zahtevami po kolektivnih invalidninah, ki pa jih Zvezna republika Nemčija ni priznavala. Neupoštevanje zgodovinskih okoliščin, v katerih je prišlo do nasilne mobilizacije enega dela Slovencev, in specifičnost ter omejenost te problematike le na en del (nekdanje) Jugoslavije, so bili vzrok, da se ta vprašanja niso rešila. Združitev Nemčije in mednarodno priznanje samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije sta nova elementa. Tak položaj omogoča naši državi odpiranje dialoga z Nemčijo za postopno obravnavanje in reševanje vseh odprtih vprašanj, ki izvirajo iz druge svetovne vojne. Poleg problemov, na katere opozarjajo mobilizirani Slovenci v nemško vojsko, se namreč kažejo odprta tudi številna druga vprašanja, na primer zahtevki vojnih ujetnikov, izgnancev, taboriščnikov, »ukradenih otrok« in drugih upravičencev. Z ministrstva za borce in vojaške invalide v Ljubljani so nam posredovali stališče vlade Republike Slovenije do teh upravičenih zahtevkov. Vlada je zaradi celovitega obravnavanja vprašanj vojne škode oblikovala medresorsko komisijo, sestavljeno iz pristojnih ministrstev ter zainteresiranih organizacij. Naloga te komisije je priprava strokovnih podlag ter dokumentacije za sprejem potrebnih odločitev v zvezi z uveljavljanjem vojne odškodnine in drugih vprašanj mobilizirancev v nemško vojsko ter drugih oseb, ki so med vojno utrpele škodo. Glede invalidnin mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko kot najbolj aktualnega vprašanja vlada poudarja, da so posamezniki že zdaj uveljavljali (in Še uveljavljajo) pri nemških oblasteh invalidske pravice, ki so jim bile (v glavnem) priznane, vendar pa v bistveno nižjih zneskih, kot jih priznavajo nemškim državljanom oziroma invalidom iz nekaterih zahodnih držav. Predstavniki vlade Republike Slovenije si bodo torej prizadevali, da bi bile invalidnine našin ljudi izenačene z nemškimi državljani. Prvi koraki v tej smeri so bili že narejeni ob Obisku nemškega ministra Za delo v Republiki Slove-n'jk Š. SOBOČAN Prijatelj mi je v pogovoru dejal: ta jesen in pa starost, ali se ti ne zdi, da je jesen kot starost in starost kot jesen. K njegovemu poistovetenju ničesar nisem dodala, kaj naj bi sploh, kakšno modro o starosti, kije ne živim in jo spoznavam po pripovedovanju ljudi, ki jo živijo? Toda njegova primerjava mi je zvenela kar prijetno, saj je zame jesen vendar lepa, narava v jesenski opravi ter vonj po vlažni zemlji in izmenjujejo se sončni dnevi z dnevi širine in otožnosti. Pa je res jesen kot starost, kaj pravite gospa Zora Ferk tič iz Benke? Prihaja k hiši in prinaša srečo Prišle smo toliko prezgodaj k hiši, da smo Smilko Turk zmotile pri pometanju. Pa se ni dala preveč motiti, nadaljevala je dela, kot da se nje naš obisk pri gospe Zori, ki ima že več kot osem križev, ne tiče. Pa se je, saj je vendar njena pomoč na domu pri zakoncema Ferle-tič kot sončen dan jeseni, »Zelo pridna žena je, tako pridne še nikoli nisem imela pri sebi. Meni je zelo prijetno, da gospa prihaja k meni, srečna sem, več kot srečna. Prihaja dvakrat na teden, čeprav sem prosila, da bi prihajala trikrat. Pa kaj. Če jo tudi drugi potrebujejo,« je pravila gospa Zora. »V življenju nikoli nisem prosila pomoči, tudi podpore nisem imela, toda sedaj, rečem vam, sem zelo srečna. Upajmo samo, da bo to držalo.« S slednjim je mislila na ta negotovi Čas, ki ga je označila kot čas, ko ne veš, ali bo tako, kakor danes je. tudi jutri. »Ja, ste za kavo?« Pa smo jo skupaj spile.»Jaz pijem kavo. Pila sem jo, še preden sem se rodila,« se je pošalila. Tudi z gospo Smilko sta jo radi skupaj popili ter se ob njej pomenili o marsičem in marsikom. Tako se jima je običajno začel skupni dopoldan, potem pa sta se pomenili še o tistem, kar je bilo za postoriti po hiši. Pa je padlo tudi to vprašanje »Gospa Zora, bi šli v dom, ko ne boste mogli več skrbeti zase? Tu v Lendavi ga sedaj gradimo.« Vprašanje, ki je kot temna senca nad njimi, nad starostjo, saj ni le vprašanje, je namreč dejstvo in spoznanje o lastni nemoči skrbeti zase. »Veste kaj, že sedaj bi morala v dom, če ne bi imela moža. Kje pa gradite, tam na Antoničevi?« Tisto, kar jo je ob tem vprašanju resnično stiskalo, j*e potisnila za vprašanja o gradnji doma. Toda čez čas je v pogovoru dejala: »V domu je žalostno življenje. Eden joče, drugi toži, tretji se smeji. Veste, to je strašno žalostno, to je gradil petdeset, šestdeset let. Upam, da ne bo prišlo do prekinitve te pomoči. Mi bi se sicer hitreje navadili na spremembo, težje bi to sprejeli ti ostareli in upam, da bo to enkrat redna zaposlitev pri centru za socialno delo, saj sedaj delamo le pogodbeno. Povem vam, raje delam to, kot pa da okolje, ki ubija. Nič slabega ne rečeni o postrežbi, stanovanju ali tistih, ki tam delajo. Okolje, to ubija. V dom bi morala iti samo umret.« Hudo je, če je človek star in nemočen Tako je začela Smilka Turk, zelo prijetna mlada žena, ki pomaga ostarelim na domu v okviru javnih del, da je potem lahko nadaljevala s tistim, kar je mislila, da mora povedati, Obiskuje namreč tudi »mamco« v Trnju in nam pripovedovala o tem, kaj je neki dan našla na mizi: »Bilo je to pet različnih mazil, pa prav toliko tonikov ter nekaj čajev. Vem, da je vse to zelo drago in da tega »mamca« sploh ne potrebuje, Soseda mi je povedala, da je prišel prejšnji večer k »mamci« možakar. Izkoristil jo je tn mamca je zaradi tega, ker ve, da je naredila napako, v strašni psihični krizi. Rekla mi je, če bi vi bili tukaj, se to ne bi zgodilo. Vidite, kako je hudo, če je človek star in sam.« Še vedno pa velja, nihče ne ostane večno mlad. Ta resnica življenja velja tudi za neznanega gospoda in vse, ki kujejo dobiček na račun nemočnih starcev. Smilka o svojem delu. »V začetka je bilo nekoliko zadrege. To je ja vendar povsem drugo delo, kot sem ga opravljala prej, ko sem imela pred seboj papirje. Mislim, da je la oblika pomoči na domu ostarelim res tista najbolj humana pomoč, saj je vendar vsak najrajši v svojem domu, ki ga je bi se vrnila za računalnike. Pri tem delu je vsak dan nekaj novega, pa občutek je drug, ko veš, da si za nekoga naredil nekaj dobrega. Ja, pa še avto bi potrebovali, saj se sedaj vozim s starim fickom « Mora imeti nekoga, da se kaj pogovori »Vi me samo vprašajte, pa vam bom vse povedala,« mi je prisrčno dejala Hanče va mamca iz Črenšovec. Sedela je na pravi visoki kmečki postelji z debelimi pernicami. V kuhinji pa je bilo prijetno toplo, saj sta s Svetlano Gorišek, ki prihaja na njen dom, že zakurili. Terezija Hanc je takole začela: »Ja, seveda je dosti bolje, ker prihaja, kaj bi drugače sama. Ja, kaj sem pa včeraj naredila! Prala sem posodo, pa sem se spotaknila in padla na štedilnik, Še sreča, da je bila voda v loncu samo mlačna, da se nisem poparila. Komaj sem se zavlekla do postelje. Jezus, jezus, »en sam Človek biti pri hiši je nej fain. Te pa še što hodi ružit ponoči na dveri.« Lani je naš še živel, pa sva le bila dva. Zjutraj je vstal, očistil pepel iz Štedilnika, potem pa sem že vstala in kaj skuhala. Sedaj pa sem sama. Pa nas je bilo sedem. Jaz sem bila vse življenje bolana, pa še živim, ostali pa so vsi pomrli. Vidite, tudi zato mi je zelo hudo.« Ni mogla drugače, da se je zjokala ob spominu na vse, ki jih je pokopala. »Saj nisem vedno sama, pridejo sosedje. Pa ti tu zraven mi večkrat pomagajo. Hudo mi je tudi zaradi tega, ker Ijodje g1 vorijo, da meni ni potrebna p moč s socialnega. Pa naj 1 poskusi, da bo videl. kaW l »fain. da si san in te vse Z,IP^ pa se nemaš z nikim P0-' vati,« je v solzah pop''e . vala Hančeva »mamca*. ‘ . ji pregnali žalost, smo • 'e _ začeli naštevati tiste ? ljudi, ki pa vendar niso P®"' nanjo in pridejo na obisk pomagajo. Pa smo jih z njo našteli kar Svetlano, ki prihaja s nega«. J L. ■ lili' »Kljub vsemu so še dcW dje, kajne »mamca« < ,n tem sc ji je razvedri °‘WJ, i. Tudi Hančeva je povp^ ali se ne bi dalo tako ure 1 ( bi Svetlana vsak dan k njej. Pa ne samo zato. 'pomagala po hiši, ampa^ se imela s kom vsaj kaj H' čati«. In S socialnega “V ljubili, da če bo bodo lahko v javna dc»^ r moč na domu vključili * . bo Svetlana prihajala vsa Vsaj za tri, štiri ure . ia|i »Ja. ja, zadnjič pa palačinke,« je dej^' ‘ la Hanc, ko nam je P% ,., s keksi, ki jih je Pfb™" otiH naš obisk. Takrat, Ja ja priti, je dejala, zadovon s Svetlano pripravita posebnega. . gerd Svetlana o svojem o medicinska sestra m -jp. rejšimi ljudmi mi žch' nJrJs)i Sem pa na čakanju sem v mestu, vendar 0 beno delo m težko ’ jgjjili delo odgovorno in d0 . in moraš imeti razumevanj čutje. Obiskujem tri in povsod se o tem. kaj bomo dela ‘ nes, ker je zunaj M*« po sva se dogovorih. ° ? nula okna, kajne H3' ortu' Midve se vedno I- P' mva. kajne? NajP«b treba, stopim v trgovin • rim, pripravim kuna%‘ To je prav gotovo dobrih oblik pom1 ..^jtii* rejše, ki so vezani na" želijo v dom za oSlJ,L, pomoč bi nMM^h šC pon- nti, saj je več takil1 J x U bujejo. pa ne samo p Rib pak tudi nego na č^s moral biti poln ' nS]itev tnorda tudi redtu zaP »Hančeva. bi šh ' v »Rajši sem tu, prifc luknji,« se je pošali' sla lepa rdeča j^- “ VvOA Foto: NATAŠA Tudi v Pečarovcih je bil mlin na veter Mogoče pa kdaj elektrarna Bili smo precej presenečeni, ko smo prejeli sporočilo, da je bil mlin na veter tudi v zaselku Kolarov breg v Pečarovcih, njegov lastnik pa daje bil Godina. Kako neki tudi tam, ko pa smo doslej mislili, (tudi pisali), da je stal tak, vetemjak le na Kokolajnš-čaku?! Šli smo po sledi nepričakovane novice in ugotovili, da je resnična. Pot nas je torej pripeljala h Godinovim. Že od nekdaj se tej hiši reče tako. Pozdravila nas je gospodinja Ilonka, ki je bila zunaj. Kar takoj smo jo vprašali, kako je (bilo) z njihovim mlinom na veter. »Da, nekoč je bil tak mlin tudi za našo hišo. Jaz ga sicer nisem videla, ker sem se priženila sem leta I957, ko so ostali od njega samo podporni stebri in posamezni deli. Stebri pa so še vedno na svojem mestu.« Ta hip se nam je zazdelo, da bo najbolje, če gremo kar tja, da bi se pogovarjali na kraju samem in se prepričali, kje je stal mlin. In res. Še kar lepo se vidijo stebri, med njimi pa je medtem zrasel velik oreh. Zdaj on kraljuje tamkaj 10 se upira vetrovom. »Tukaj okrog nikoli ni brezvetrja. Vsaj malo vleče, včasih pa je tako hudo, da podira drevje in razkriva streho. Največkrat je to jugozahodnik. Kadar pa zapiha iz »babjega kota« (severozahodnik), pa je običajno nevihta.« Stopili smo Še v hišo, kjer se nam je pridružil mlad gospodar Stefan. .Vrgel' se je v kmetovanje; ima 30 glav živine. Pri hiši pa je tako rekoč mojster za vse. Mika ga, da bi naredi! elektrarno na veter, ki bi se prav gotovo obnesla. Zdi pa se mu, da bi ga to preveč stalo. In kakšen je bil pravzaprav njihov mlin na veter? Opisala sta nam ga lahko le po pripovedovanju Ilonkinega moža oziroma Štefanovega očeta Franca. Visok je bil okrog 20 metrov, vetrno krilo pa je bilo dolgo okrog 6 metrov. Postavili so ga okrog leta 1925, v njem pa so mleli koruzo, rž in pšenico približno do leta 1950. Potem ga je močan veter podrl in ga niso več postavljali. Iz posameznih delov so uredili mlin na motor, v katerem pa so mleli samo koruzo, iti to le ne- kaj let France je doval, da je njegb gledat takšen tnl* . od koder je prme te|c ep Takšen je tore) pečarovskega rm1, j^it' Zal nismo usPel' 'linct11.^ bene fotografije z ' jeP^d bri pa. kot že o tem. Donka Godina iz Pečarovec nam je pokazala stebre 1,1 za njihovo hišo nekoč stal mlin na veter. letnik, 19. novembra 1992 stran 7 sociala, šolstvo, zdravstvo Otrokom od države zahteva za univerzalni otroški dodatek je sedaj pred . ,m zakona o družinskih prejemkih že tretjič prišla na plan, h #r'1 *e 0 nfem j®*"® govorila dr. Katja Boh, ki je obljubljala, k ,e '" kot ministrica za zdravstvo in socialno varstvo zavzemala, otroški dodatek dobili vsi otroci. Sama je ministrsko 0 zaposlila, še predenje uspela uresničiti to zamisel. smo zahtevo po uni-fcrnem otr°škem dodatku od zdravstvenih in peda-Bavcev. Ti so ugotav-LJ da je vse več otrok nepri-hranjenih, ob tem pa ''kujejo v šoli malice in Stek Univerzalni otroški do-naj bi bil namenjen za . rjnn otrok v šolah. Pa si ga je dala na ' uPaJ z zakonom o dru-‘h prejemkih, parlatnen-^komisua za družino. Jl^a je namreč ostro zavr-^■adni predlog, da bi kljub , če bo zakon sprejet ^^rlamentu. izplačevanje a'nega otroškega do-odmaknili v leto 1995. ■‘-ti / strinJa’’ z razlago, da je ti d|. potreben, ker za to ■hj , ' Tja, ter predlagali, da nar poiščejo s proračun- skim prerazporejanjem. Svoje zahteve so utemeljili z ekonomsko krizo, ki še najbolj pritiska v družinah z otroki, saj so izračunali, da dve povprečni slovenski plači ne pokrijeta več niti minimalnih življenjskih Z uvedbo univerzalnega otroškega dodatka bi morali zbrati za 7.8 milijarde več denarja kot za sedanje denarne pomoči. Sedaj to pomoč prejema 160 tisoč družin, z otroškim dodatkom za vse otroke pa bi jo dobivalo 560 tisoč družin. Število upravičencev do -družbene pomoči otrokom je v primerjavi z letom 1990 lani poraslo v povprečju za 5,8 odstotka. stroškov družine z otroki. Demografska podoba slovenskega naroda je znana - upadanje števila rojstev ter staranje prebivalstva. Slovenija je pa tudi redka evropska država, ki nima univerzalnega otroškega dodatka. Denarna pomoč otrokom je namreč pri nas socialna pomoč, odvisna od dohodkov družine, v večini evropskih držav pa je otroški dodatek državni ali družbeni prispevek oziroma delno nadomestilo stroškov pri vzdrževanju otrok. Čeprav samo univerzalni otroški dodatek, brez drugih potez in ukrepov, ki vplivajo na življenjske pogoje družine, prav gotovo ne bo bistveno vplival na povečanje števila rojstev, je pa gotovo osnovni prispevek družbe k varstvu otrok. Ampak ponovno trdimo - otroški dodatek za vse DA, toda ne z razdeljevanjem iste vsote denarja med vse ali z rezanjem pri otrocih iz socialno ogroženih družin. Prav tako kot ne moremo zavrniti po- V Franciji dobijo otroški dodatek vsi otroci od drugega leta dalje, in sicer po progresivni lestvici ali za vsakega naslednjega več, na Švedskem vsi otroci in progresivno. * Nemčiji vsi otroci (dohodkovni cenzus). v Avstriji vsi otroci (dohodkovni cenzus) progresivno v Švici vsi otroci progresivno. bode po univerzalnem otroškem dodatku, ne moremo pristati na znižanje družbene pomoči socialno šibkim. Ne samo zato, ker je denarna pomoč socialno ogroženim pomemben vir dohodka, ampak denarne pomoči že sedaj niso visoke. Povprečna višina družbene pomoči otrokom v lanskem letu je namreč znašala 931 tolarjev, kar je 32,5 odstotka dogovorjene socialne varnosti (ali nižja za 24,4 odstotka). MAJDA HORVAT Devetmesečni obračun v pomurskem zdravstvu Direktor Pomurskega zdravstvenega zavoda Štefan Vu-čak je v svojem poročilu o devetmesečnem poslovanju zavoda ugotavljal, da se v javnosti Še naprej ustvaija napačno mnenje, da ima zdravstvo dovolj denarja, posebno od marca dalje, ko je Zavod za zdravstveno zavarovanje postal avtonomni sklad. Ugotavlja, da je bila ta avtonomnost le na papirju, saj je zaradi nezmožnosti sklicanja začasne skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje v bistvu o vseh financah še naprej odločala republiška vlada oziroma ministrstvo za finance. Ob mesecu boja proti alkoholizmu alkohola je problem, s katerim se spopadajo različne »d davnine. Zaradi alkoholizma so prizadeti tako tivl^^niki in njihove družine kot ljudje v širšem ter ožjem in delovnem okolju. Kako pomembno je, da (J' Mino nevarnosti, ki jih lahko povzroči alkoholna pijača. Pove tale zgodba: je živela žena ta^:11^1^' kl )e na vse strani pa Pal imetje. Uboga žena ' v življenju imela pred ed'n°le srečo svojega dan a’ a Sa je vendar morala (jat-Zs dnevom brez moči gle-Ptor Xa^° P°Plva in hitro vd^." a- Sin se je vedno bolj ^alkoholu n čedalje hi-$ drsel v propad ^aio ri' i' ie iemai $e listo r ■ kar Je s težavo I Ptazn V' Je mati ostala k k r°k’ 1° Je s'n Pr'siiil. deia godila tudi na najtežja k^j j °a bi tako zaslužila ne-<%|0 Odarja njemu za pijačo. Pa ^.^pal jo je. Slednjič P&sljje S|novo vedenje tako '5la h'a'°’ da se ie mat' za‘ 3t' za sv°ie življenje. k sodniku, katerega !rtsn. ' 'n pravičnost je bila I । । 1^ naokrog in mu i^je v 1 sv°j° žalost. Sodnik »Rekla si. da je bilu™ sin dober takrat, ko je Ha ^,r°k? Kako da je zašel *t|j, * pota, ko je odra-8%rii'^adi pijače.« je od-^1 uiaa • Sodnik je dvig-BV? 'n rekel: »Če je ^av *a doletela obsodba, fyj (‘'k.0 pa moram kazno- 1 ki so tvojega '-■to .sijali, daje začel piti. ,.Otn dal odsekati desnemu. ki je tvojemu sinu dal prvi kozarec.« Žena je prebledela od strahu in ga začela prositi milosti. »Tega je kriva moja desna roka. Moja desnica je zaradi moje slabosti in mojega neznanja dala sinu, ko je bil še otrok, prvi usodni kozarec.« Globoko ganjen modri sodnik je rekel: »Pojdi, ne bom ti prizadejal novih bolečin. delo, ki si ga napravila, je najhujša obsodba.« Ta zgodba nam dovolj jasno kaže, kako zaradi neznanja večina ljudi zagreši številne napake. Morali bi preprečiti, da človek propada zaradi neznanja. Vedeti bi morali, da je pogosto pitje alkoholnih pijač škodljivo in lahko povzroči zdravstvene okvare različnih telesnih organov. Pitje alkoholnih pijač pa je lahko še nevarnejše. Nekateri ljudje pri tem sčasoma izgubijo sposobnost, da bi dosegli dobro počutje, notranjo ubranost, zadovoljstvo na običajne načine. Ti običajni načini so delo, gibanje, kultura, lepi odnosi z drugimi ljudmi, prijateljstvo. ljubezen, skratka vse tisto, kar človeka dviga. Takemu pivcu vse to prinaša vedno manj zadovoljstva in mu je do teh stvari vedno manj. Mora se pa umiriti, po- tolažiti, napolniti čustveno praznino in to napravi pač s tistim, kar mu najbolj in končno še edino pomaga. Ti ljudje so alkoholiki, zasvojeni so z alkoholom. Zasvojenost je vse hujša, zahteva vedno več alkohola. To pa pomeni osebnostno spremenjen ost ter duševno in telesno propadanje. Tisti, ki začnejo popivati že kot osnovnošolci, bodo postali alkoholiki že čez pet ali deset let. Vedeti moramo, da približno tretjina otrok iz družin alkoholikov zabrede v alkoholizem. Često se zdravniki, ki delamo v otroških in šolskih di- spanzerjih. srečujemo z akutno zastrupitvijo z alkoholom pri šolski mladini. Kadar gre za akutno zaužitje večje količine alkohola, lahko nastopi tudi smrt. Smrt zaradi akutne zastrupitve z alkoholom nastopi, če koncentracija alkohola v krvi preseže 5%, se pravi, ko na 1000 kapelj krvi kroži po telesu nad 5 kapelj alkohola. Moram poudariti, da zdravljenje zastrupitve z alkoholom ni lahko. Otroka moramo pravočasno poučiti o alkoholu in njegovem delovanju ter o nevarnostih, ki lahko nastopijo ob uživanju alkoholnih pijač. Osnovna stališča do pitja alkohola se oblikujejo že v mladosti, in mlad človek bi moral že od doma prinesti pravilno stališče, odnos in vedenje do alkohola, ker je priložnosti za zasvojenost z alkoholom v sodobnem načinu življenja več kot dovolj. Mag. dr. B. Belovič iV’ si hi,ro najdejo prijatelja. To pa zato, ker prijatelj« ne V F in od kot je prišel, pomembno j« le da se imajo lepo 1» »‘reci pa se znajo igrati, ne da bi jim zn h, Me 'Ms« mirn izl,roJi mvd svojimi medvedki m punčkam, ter ^"'rna ' marsikaj v torbice ter prinesli za prijatelje brez o • zbiranja šolskih potrebščin in igrač naJy,3"'~ sl,eh| tudi na našem koncu, ker so tako naredi ' fMu Pokazali, da imajo dobro srce. Otroci ^Mtelju svojega. To pa je, priznajmo, veliko dejanje. MH Foto: N. J. PRILOŽNOSTI SO, LE IZKORISTITI JIH JE POTREBNO Ce ste študent ali upokojenec. če ste na čakanju ali morda celo brez zaposlitve, če bi radi svoj proračun obogatili še s kakim dodatnim tolarjem, je naslednji oglas kot nalašč za vas IŠČEMO VEČ HONORARNIH SODELAVCEV ZA RAZNAŠANJE ČASOPISA REPUBLIKA V POŠTNE NABIRALNIKE PO VSEJ SLOVENIJI. Za dobro opravljeno delo ponujamo dober zaslužek. Pisne prijave pošljite na naslov: door to door šmartinska 152 a 61000 Ljubljana Če želite dodatne informacije, pokličite po telefonu:, št. sta: (061) 440 402 ali 440540 Gripa Ponosno se je začela jesen-sko-zimska sezona, v kateri se pogosto pojavljajo kapljične nalezljive bolezni. Gre za bolezni, ki predvsem prizadenejo dihala in se prenašajo s kužnimi kapljicami od bolnika na osebe v njegovi bližini. Bolezni se širijo predvsem v zaprtih, neprezračenih prostorih, kjer je veliko ljudi. Med temi boleznimi je tudi gripa. Bolezen povzročajo posebni virusi gripe - največkrat virusi tipa A in B. Dva do tri dni po okužbi se pri obolelem pojavijo visoka temperatura, močna bolečina v mišicah in sklepih, utrujenost, suh dražeč kašelj, glavobol in splošno slabo počutje. Za gripo zbolevajo ljudje vseh starosti, od otrok do najstarejših. Posebej nevarna pa je za starejše, zlasti kronične bolnike s srčnimi in pljučnimi obolenji. Ker gripa močno zmanjša odpornost obolelega, se lahko razvije v pljučnico ali drugo težjo bolezen. Proti gripi nimamo uspešnih zdravil. Lahko le lajšamo počutje bolnika z zdravili proti temperaturi, proti bolečinam, kašlju. Potreben je počitek, mirovanje, veliko tekočine (čaja), limone (vitamina C) in medu. Gripi pa se lahko tudi izognemo Zanesljiv način je le cepljenje proti gripi pred začetkom sezone obolevanja. Čim večje bo število cepljenih, manjša je možnost množičnega obolenja ljudi (epidemij). Cepljenje že poteka na Zavodu za socialno medicino in higieno v M. Soboti in v zdravstvenih domovih G. Radgona, Lendava in Ljutomer. Za zaščito pred gripo zadošča za odrasle le ena doza cepiva. Cena posameznega cepljenja je 300 SIT in je v Sloveniji enotna. Poleg cepljenja pa ugodno vplivajo na večjo odpornost ljudi in s tem na manjše zbole-vanje za gripo redna zdrava prehrana z veliko vitaminov, redna telesna aktivnost in gibanje, primerno starosti posameznika ter njegovim fizičnim zmogljivostim, dovolj spanja in počitek, topla oblačila in obutev ter osebna čistoča telesa Tak zdrav način življenja zmanjša verjetnost zbolevanja. ni pa zanesljiva zaščita. Zato vsem, posebno starejšim ljudem priporočamo, da se pravočasno cepijo in obvarujejo pred gripo in njenimi posledicami. Direktorica ZSMH dr Zorica Levačič-Turk Poslovni devetmesečni rezultat Pomurskega zdravstvenega zavoda je 84 milijonov 480 tisoč tolarjev primanjkljaja, kar pomeni 5,2 odstotka vseh prihodkov. Nepokrita izguba iz lanskega leta pa je 80 milijonov in pol. Največjo izgubo je imela spet bolnišnica, 61 milijonov, zdravstveni domovi skupaj pa 32 milijonov in pol, od tega soboški zdravstveni dom skoraj 20 milijonov. Po ugotovitvah direktorja Pomurskega zdravstvenega zavoda je poslovni rezultat posledica doseganja ali nedoseganja programa fizičnega obsega storitev in pa od določil pogodbe o financiranju zdravstvenih ustanov. Te namreč določajo, da če načrtovani program dela ni bil dosežen, se plača samo opravljeno, če pa program dela presežejo. Zavod za zdravstveno zavarovanje ah financer zdravstva prizna le 10-odstotno preseganje. Sicer pa je pogodbo s financerjem označil kot neugodno za zdravstveni zavod, saj ne zagotavlja sredstev za plače po kolektivni pogodbi, niti za materialne stroške ter zakonsko obračunano najnižjo amortizacijo, slednje se najbolj pozna pri izgubi v bolniš- Razkrižanci zadovoljni iz Rima inVatikana Sestra Vida lahko poučuje verouk Ku je že kazalo, da bo morala sestra Vida Žabot prenehati poučevati verouk v slovenskem jeziku (učilnico imajo v osnovni šoli) - dobila je namreč sporočilo, naj zapusti Razkrižje ali pa izstopi iz družbe Hčera Marjje pomočnice - se je Odbor faranov odloči}, da skupaj z njo odpotujejo iskat pravico v Rim in Vatikan. Po treh dneh in treh nočeh seje 10-članska delegacija vrnila domov še kar zadovo|jna- Najprej jih je sprejel veleposlanik Republike Slovenije v Vatikanu dr. Stefan Falež. ki jim je izrekel vso podporo in jih tudi seznanil, da so mu na državnem tajništvu v Vatikanu povedali, da z njihove strani ni nobenega problema glede priključitve župnije Razkrižje k mariborski škofiji. Potrebno je le podpisati akt, da se meja med Slovenijo in Hrvaško ne bo spreminjala. Predsednika Kučan in Tudman sta sicer takšno izjavo že podpisala, potrebujejo pa še meddržavni juridični dokument (pravni akt). Vlogo za priključitev Razknžia k mariborski škofiji pa je že podpisalo vseh 5 slovenskih škofov. Na veliko zadovoljstvo jih je nato sprejel tudi hrvaški veleposlanik v Vatikanu, ki je med drugim menil, da so njihove zahteve upravičene in da bi jim bilo treba prisluhniti. Nameravali so se srečati vsaj za 5 minut tudi s hrvaškim škofom Kokšo, ki pa jih ni želel sprejeti, temveč jim je v telefonskem pogovoru med drugim dejal, daje bilo Razkrižje vedno hrvaško, da tamkaj živi narod, ki govori en jezik, pa naj se mu reče slovenski ali hrvaški, in daje Razkrižje spadalo v Času Avstro-Ogrske k hrvaškemu Medmurju. Kazalo je tudi, da jih ne bo sprejela predstojnica družbe Hreče Marije pomočnice, na osebno prošnjo mariborskega škofa Krambergerja pa je le prišlo do zelo koristnega srečanja. Pokazalo se je. da je bila vrhovna predstojnica te družbe enostransko informirana. Po dolgotrajnem prepričevanju pa je delegacija dosegla njeno razumevanje in zagotovilo, da se bo v imenu družbe obrnila na pristojne cerkvene oblasti, da dobijo ustrezno dovoljenje za sestro Vido, ki naj Še naprej poučuje verouk, Formalnosti bodo skušah urediti v enem mesecu, tačas pa naj sestra Vida nemoteno nadaljuje delo. Dokaj koristen pogovor je imela delegacija tudi z mariborskim škofom Krambergerjem- ki jim je med drugim povedal, da je vlogo za priključitev razknške župnije tudi osebno izročil svetemu očetu in ga zaprosil za rešitev tega problema. Sveti oče mu je to tudi obljubil. Srečali so se tudi s predstavnikom slovenske cerkve v Vatikanu dr. Jezernikom, ki se je prav tako zavzel za ugodno rešitev vprašanja župnije Razkrižje in jim pomagal pri bivanju v Rimu Pot v Rim se je torej poplačala. Po neuspelem poskusu neposrednega srečanja s predstavniki hrvaške cerkve in izjavah, ki jim jih je dal po telefonu škof Kokša, pa se je v njih še bolj okrepilo prepričanje, da je treba iti do konca JOŽE GRAJ Le nekaterim brezposetaim ni|a dohodnina Okrepčevalnica CELEC v Poznanovcih 14a Ob petkih, sobotah in nedeljah vam ponujamo vse vrste, pic, Obiščite nas in se prepričajte. Telefon: 51165 Brezposelni, ki so plavljeni na Zavoda z* so 'flurčcni. »Inko kot vsi drue tfavkoplnčcvakn dribih pntužmce « ■lačiln dohodnine Znesek, ki ga morajo plačati, pa v primerjavi z višino denarnega nadumenila sploh ni n^kea. Toda na občinski davčni upravi v Lendavi se je wed dnevi oglasita nekaj brezposelnih, ki sc z Zavoda za zanodovanie Drine-rii nove izračune in lahko uveljavlja nižje plX tfohcE Pojaanlo v zvezi s tem je dala direktorica soboške enote Zavoda za zaposlovanje Cveta Mandič-ČMnk. Pn nekaj posameznikih so res ugotovili, da je pnšlo do napake pri izračunu dohodnine, vendar je zanikala, da bi šlo za generalno ah splošno napako ob izračunavanju dohodnine. Prišlo je do računske napake pri troh brezposelnih iz lendavske občine ali kot so ugotavljali, pri ustih, ki so denarno nadomestilo z Zavoda prejemali še po starem zakonu, torej pred februarjem 1991 Direktorica je tudi povedala, da so na pomlad i-ečkrat preračunavali ter preskušali, pa }e vendar prišlo do teh napak. Z davčno upravo so se tudt dogovorih, da delavcem upoštevajo nižje izračunan znesek pri dohodnim, Za vse pa le niso delali ponovnega izračuna za dohodnino, ampak samo za tiste, ki so se oglasili pri njih in ker so sami ugotavljali, da je v izračunu prišlo do napake .,, oaurCeru to iško kot vm dni| Pl stran 8 vestnik, 19. novembra 1992 infrastruktura Kako ohraniti vrednost denarja večna dilema Intervju s Kolomanom Cigiitom, pomurskim članom Upravnega odbora slovenskih železnic »Slaba infrastruktura in sl Vedno ko se znajdemo z malo zajetnejšim kupčkom denarja, se v teh razmerah sploh ne počutimo zadovoljni, kot bi bilo normalno, temveč se znajdemo pred dilemo, kaj pa sedaj. Razmere so takšne, da moramo čimprej denar nekam investirati, da ne bi izgubil svoje realne vrednosti. Recimo, da ne potrebujemo nobenih materialnih dobrin ali pa trenutno Še nimamo dovolj denarja, da bi lahko svoj sen uresničili, vendar pa kot dober gospodar mislimo tudi na to, da se ne bo razvrednotil, s tem pa se tudi naš sen oddaljil. Kot dobri gospodarji smo se že prepričali, da z vlogo na vpogled pri katerikoli banki ne ohranjamo vrednosti denarja, saj so obresti na te vloge manjše, kot je revalorizacija, torej bi lahko rekli, da imamo negativne obresti. Pri vezanih hranilnih vlogah nam obračunavajo revalorizacijo vloženih sredstev, pa tudi nekaj realnih obresti, vendar ponovno izgubljamo, Če se inflacija stopnjuje iz meseca v mesec, saj nam pri vezanih hranilnih vlogah za tekoči mesec priznavajo revalorizacijo iz prejšnjega meseca. Na primer, če smo vezali sredstva v oktobru, so nam priznali revalorizacijo za september, ki je bila 2,7 %. Pozneje smo ugotovili, da je bila inflacija v oktobru 3,4%, naše vloge pa so revalorizirane s stopnjo 2,7 %, oziroma povedano drugače, naše vloge, vezane za en mesec, so nam v najugodnejši banki obrestovali po 3,37%, kar pa je manj kot je znašala oktobrska inflacija. Tudi v tem primeru smo »pridelali« negativne obresti, pa čeprav minimalne, Nasprotno je seveda, če inflacija iz meseca v mesec pada, saj imamo v tem primeru prihranke revalorizirane z višjo stopnjo, kakor pa je stopnja inflacije. Odločimo se lahko tudi za varčevanje v devizah, ki pa niso obrestovane, če jih imamo doma v nogavicah, pa še ukradejo nam jih lahko, v varčevanje v bankah pa smo kar precej izgubili zaupanje, saj banke še vedno niso izplačale starih deviznih vlog. Tako nam ostane še možnost vlaganja v vrednostne papirje, ki so nominirani v glavnem v nemških markah. Ta oblika varčevanja je še mnogim neznana, nekateri pa se je izogibajo, ker jo premalo poznajo. Prav tako pa. mnogi investitorji ne morejo posvetiti dovolj časa spremljanju tržnih gibanj na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, saj se morajo posvetiti svojemu delu v podjetju, zasebni obratovalnici ali na kmetiji. Tržni pogoji za nalaganje premoženja pa se nenehno spreminjajo in zahtevajo takojšnje reagiranje, zato je potrebno nenehno spremljanje tržnega gibanja, da bi tako dosegli najvišji donos ob najnižjem riziku in seveda čimvečji likvidnosti vrednostnih papirjev. Prav iz tega razloga smo se oglasili v borzno posredniški hiši NIKA, d. d.. Poslovalnica Maribor, da bi izvedeli, kakšne vrste storitev v zvezi z vrednostnimi papirji nam ponujajo. Izvedeli smo, da lahko preko njihovega borznega posrednika kupite ali prodate vrednostne papirje na borzi, za kar vam zaračunavajo 1,3% provizijo. Prav tako pa lahko kupite ali prodate vrednostne papirje po dnevni ceni mimo borznega sestanka pri okencu te borznoposredniške hiše po dnevnem nakupnem in prodajnem tečaju, ki je objavljen tudi na teletekstu, podobno kot pri nakupih in prodajah deviz. Zanimalo nas je tudi, ali imajo v tej borznoposredniški hiši investicijski sklad, v katerega bi lahko investicijski varčevalci vplačevali svoja prosta sredstva in bi bili udeleženi pri dobičku s povprečnim dono som celotnega sklada, saj vemo, da so takšne oblike varčevanja v svetu zelo znane, saj se v te sklade lahko vključujejo tudi majhni investitorji. Izvedeli smo. da ta oblika pri nas še ni zakonsko urejena, zato bodo to obliko varčevanja ponudili takoj, ko bo zakon to dopuščal. Ponuja pa borzno posredniška hiša NIKA, d. d., tako imenovano investicijsko varčevanje. V tem primeru lahko pri njih vložite tolarje ali vrednostne papirje, oni pa poskrbijo, da se vaše premoženje razprši v več vrst vrednostnih papirjev in se s tem zmanjša riziko. Vsaki stranki sestavijo njen lasten portfelj vrednostnih papirjev, ki se hranijo pri njih, tako da odpade skrb o tem, kje jih boste hranili. Prav tako opravijo vse potrebno za vnov-čenje zapadlih kuponov, dobiček od njih pa ponovno naložijo v nakup vrednostnih papirjev ali vam ga po želji izplačajo. Ko pride do sprememb tržnih pogojev, spremenijo in prilagodijo strukturo vašega port-felja. Pri tej obliki investicijskega varčevanja čas varčevanja ni omejen, torej so sredstva na vpogled, čeprav svetujejo, da naj bi bilo varčevanje dolgoročno, da kratkoročnih špekulacij ne priporočajo, saj se učinki nenadnih padcev borznih tečajev v daljšem obdobju izničijo in na vaš vložek ne vplivajo, če niste prisiljeni dvigniti sredstev prav v trenutku padca tečajev. Minimalni investicijski vložek so določili na 500 DEM v tolarski protivrednosti in se s tem približali najširšemu krogu varčevalcev, vendar pa vam zaradi večje možnosti razpršitve vrednostnih papirjev in s tem večje učinkovitosti obračanja kapitala svetujejo vložek vsaj 2000 DEM tolarske protivrednosti. *L1 StoviMM coto 5< UuMan« wooo PvtUMMlM c»U >-5. C2OOO Meritor Pravnik 9. Ali v primeru stečaja pripada delavcu odpravnina oh upokojitvi in jubilejna nagrada? Ker je bilo v zadnjem času na to temo precej vprašanj, dilema pa je bila razrešena z odločbo Sodišča združenega dela v M. Soboti in »potrjena« s strani Sodišča združenega dela Republike Slovenije v primeru stečaja podjetja LINA, o tem na kratko tole: Če je pravica do odpravnine ob upokojitvi pridobljena pred uvedbo stečajnega postopka (delavec je upokojen pred uvedbo tega postopka) delavcu pripada pravica do odpravnine; seveda pa jo mora kot vsako drugo terjatev prijaviti stečajnemu sodišču in deli tudi usodo z vsemi drugimi upniki. Ce ta pogoj ni izpolnjen, pravice do take odpravnine ni, saj Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti take pravice ne predvideva. Enako velja za jubilejne nagrade. BRANKO LUTARIČ. dipl pr. zavira razvoj Te besede je naš sogovornik povedal pred mnogimi leti ob izvolitvi na mesto direktorja Območne gospodarske zbornice za Pomurje (časopisni članek še hrani). »Ko sem prišel na to delovno mesto, sem izjavil, da infrastruktura zavira razvoj gospodarstva in da se bo zbornica vključila v reševanje gospodarske infrastrukture. Prav tako sem rekel, da se ne mislim ukvarjati s politiko, ampak s konkretnim gospodarstvom,« je poudaril Koloman Cigiit. Ko smo mu »izdali«, da gaje slovenski minister za promet in zveze Marjan Krajne imenoval pomurski prometni minister, ni bil preveč navdušen nad takšnim nazivom. Poudaril Je, da mn ukvarjanje s prometno problematiko povzroča predvsem veliko skrbi in dela, še posebej sedaj, ko je postal tudi član Upravnega odbora Slovenskih železnic. V minulih dveh mesecih, odkar deluje novi upravni odbor, so imeli šest rednih in eno izredno sejo. Članstvo v Upravnem odboru Slovenskih železnic je tudi razlog, da smo Kolomanu CigUtu postavili nekaj vprašanj. Novi upravni odbor deluje dva meseca, imeli ste že šest sej, vendar ste šele na zadnji spregovorili tudi o načrtovani progi M. Sobota--Martinje-Monošter. Kakšni so sklepi? »Upravni odbor podpira gradnjo te proge, saj v tem vidijo tudi možnost izboljšanja poslovanja Slovenskih železnic - v primerjavi z letom 89 ali 90 opravijo danes le 57 odstotkov tovornega prometa. Prav tako smo rekli, da se morajo nosilci povezati na najbolj ustrezen način; tu je bil mišljen že ustanovljeni konzorcij. Konkretno je bila dana pobuda, da se ustanovi delniška družba, ki bi skrbela za delno financiranje, tako da bi lahko bil slovenski delež v koncesiji manjši. Skratka: rečeno je bilo, da naj se vsi investitorji povežejo in intenzivirajo ustanovitev delniške družbe, prav tako pa naj intenzivirajo odnos z Madžarsko, da se pripravi podpis pogodbe. 23. novembra bo prišel na obisk madžarski minister za promet in takrat naj bi podpisali sporazum o gradnji te proge. Prav tako se pripravljajo tudi kriteriji za koncesije, ki jih bomo razpisali decembra.« Bo delniška družba ustanovljena še pred tem razpisom? »Družbo bi ustanovili ne glede na razpis. Z Madžari namreč ne moremo drugače sodelovati kot preko koncesij; prav tako si želimo, da bi teh 33 milijonov deleža zmanjšali vsaj za pet milijonov. Koncesija lahko v skrajnem primeru pomeni tudi to, da se bo zadeva tudi do konca izpeljala.« Je že predviden kakšen predsedujoči družbe ali kdo, ki bo koordiniral delo? »Ne, ne. Predsednik Že ustanovljenega konzorcija je dr. Hanžel, toda sklical je le eno sejo, potem pa je vse zastalo. Sam menim, da mora vsa ta zadeva jjotekati preko delniške družbe, konzorcij nima vseh tistih... četudi bi na primer konzorcij deloval naprej, bi moral za posle z denarjem v svojem okviru ustanoviti Še podjetje. Železniško gospodarstvo bi naj torej Koloman C^it z Območne gospodarske zbornice za Pommje Je tudi član Upravnega odbora Slovenskih železnic ustanovilo delniško družbo, ki bo vodila vse aktivnosti, pripravila osnove za financiranje, kajti načrte delajo železničarji. Rekli smo tudi, da naj Slovenske železnice v letu 1992/93 izločijo del sredstev za pripravljalna dela za to gradnjo. Menim, da načrtovana cestna knžanja - nivojska - ki so predvidena v Študiji, niso v redu. Boj je rekel, da je ta zadeva glede ekologije dejansko v rokah Gryija, ki dela skupaj s Projektivnim iz Ljubljane. Trasa je določena, vendar še ne povsod dokončno.« Vemo, da je varnejši in ekološko sprejemljivejši način gradnje železniške proge s predori, nadvozi, viadukti, kar pa vse draži gradnjo... »Glejte, predori bodo trije. Nivojski prehod regionalne ceste od Prostovoljno zdravstveno zavarovanje - Do sedaj sem bila zavarovana po možu, ki je na tujem. Zaradi razveze zakonske zveze nimam urejenega zavarovanja, Živim doma s 17-letno hčerko ter obdelujem 7 hektarjev zemlje. Kako naj se zavarujem? Če vam je bila z odločbo o razvezi zakonske zveze dosojena vzdrževal ni na od bivšega zakonca, potem imate še naprej pogoje za obvezno zdravstveno zavarovanje po njem. Če tega ni in bivši zakonec plačuje le preživnino za otroka, si mora bralka sama urediti obvezno zdravstveno zavarovanje. To si uredi na temelju opravljanja kmetijske dejavnosti, saj so po določbah 7. točke 15, člena zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju zavarovani kmetje, člani njihovih gospodinjstev in druge osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini in glavni poklic. Bralka si lahko uredi obvezno zdravstveno zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Območna enota Murska Sobota ali na izpostavah v Lendavi, Gornji Radgoni in Ljutomeru, če živi zunaj soboške občine. Če se hčerka ne šola in živi na kmetiji, si mora prav tako urediti obvezno zdravstveno zavarovanje kot družinski član ter se prostovoljno zdravstveno zavarovati, če se želi izogniti doplačilom zdravstvenih storitev. Prostovoljno se lahko zavaruje tudi bralka, svetujemo pa zavarovanje za paket popolno zdravstveno zavarovanje. - Sem mati samohranilka, hčerka obiskuje osnovno šolo, sin pa srednjo. Ali ju mora prostovoljno zdravstveno zavarovati? M. Sobote do Hodoša je v Mač-kovcih predviden pred in za naseljem, tu bi moral biti viadukt. Vi bolj mislite na živali in drugo, jaz pa gledam na to bolj kot šofer na cesti. Če bo tako velik promet, kot je načrtovan, bodo zapornice stalno spuščene. Brez viadukta ne bo šlo, to sem jim tudi povedal!« Zanima me, kaj boste vi zagovarjali pri nastajanju načrtov, kajti že sedaj je pomembno, da načrtovalce opozorimo na svoje zahteve, ne pa takrat, ko bodo progo že gradili in bo prepozno? »Tako kot sem vam rekel! Že v podjetju, ko sem bil še tam, mi ni bilo vseeno, tako mi tudi sedaj ni, če bo avto čakal pol ure ali več. Malo sem prebral te zadeve in dejansko mi to ni Šlo v račun, ds hočejo tukaj graditi takšne nivojske prehode kot pri kakšnem industrijskem tiru, kjer vozijo vagoni le dvakrat na dan.« Kakšne bodo konkretne koristi Pomurja in Murske Sobote od te železniške proge proti Monoštru? »Odprtih bo veliko novih delovnih mest na sami železnici, pri policiji, carini in BTC-ju. BTC bo sedaj dobil možnost, da se razvije v prostocarinsko cono, tako je v Ljubljani in tako je lahko tudi tukaj. Zbornica ima nalogo, da na tem dela še naprej. Če bo proga realnost - mislim, da bo - potem ima tudi prostocannska cona večje možnosti..Lahko je nosilec občina ali BTC, vendar po navadi občina kot nosilec razvoja prostocarinske cone to komu preda. Imam torej sklepe, da naj zbornica pripravlja stvari: sklicati moramo izvršni svet. Tudi po prvem januarju 1993 imajo otroci, dijaki in študentje, dokler imajo status študenta, v celoti plačane zdravstvene storitve, brez doplačil. Tako imajo v celoti zagotovljene vse sistematične in druge preventivne preglede, zdravljenje in rehabilitacijo, preprečevanje in odkrivanje nalezljivih bolezni, obvezno cepljenje. nujno medicinsko pomoč, zdravila na recepte ter ortopedske in druge pripomočke. Da ponovimo, otroke, dijake in študente ni potrebno prostovoljno zdravstveno zavarovati. - Mož Je zaposlen v Avstriji in se domov vrača ob koncu tedna. Žena in otroci smo zdravstveno zavarovani po njem. Kako je s prostovoljnim zavarovanjem za nas? Ce se hočete izogniti doplačilom k zdravstvenim storitvam ob poškodbi ali bolezni, se morate prostovoljno zdravstveno zavarovati. Če mož pogosto prihaja domov in še dela na kmetiji, kjer je večja možnost poškodb, priporočamo. da se prostovoljno zavaruje tudi on. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje pa seveda ni potrebno za otroke, če so mladoletni. dijake ali študente. Premija za prostovoljno zdravstveno za-jarovanje je, če jo plačate še v tem letu, 12 tisoč tolarjev. - Zdravstveno sem zavarovana po možu. On se bo prostovoljno zdravstveno zavaroval najverjetneje v podjetju, kjer je zaposlen. Ali potem to njegovo prostovoljno zavarovanje velja tudi zame? Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je individualno, to pomeni. da prostovoljno zdrav- H BTC in njihove vodilne iz Ijane, nekatere nosilce.. • to sklicali, ne morem pa red, d* s to že drugi teden.« Pred kratkim so se na Nil'P pogovarjali o uvajanju op*'1 vlakov v Murski Soboti - te** * t tovornjakov na vlake v BTC-ju, kjer je že tgmjm niški tir? Podpirate tudi vi Prizadevanja? »Kar je normalno. Pri mei' ’ ' g Škrbec, član KPO Slovel#*1" železnic. Bili smo tudi pn T"’e' Slaviču in rekli, da tuj w pozanima pri svoji upravi mora tudi železnica uredln 0”“ tere tehnične zadeve. proge verjetno ne bodo n>tr konstruirati, govorijo, da bi < rahljali neke posebne vag.o' prav ta zadeva ni bila na /hr*®*! redu zadnje seje Upravnega bora, smo se o njej pogovarjali, nam je eden od članov odb** . •■1» zakaj nič ne delamo m nem vlaka, predvsem pa- r delajo dragi in ne stroko' n P" železnici, vfrlie pulil** . nima, Škrbec je bil dejati^1' ’ # že prej in to je v resnici op> 't* stvar železnice. Drugo pa K dejansko ne moreš nikogai ’ da bo šel z vlakom od J, bore do Ljubljane, razen fr « ne bo izdala odloka, P^^P^Ru terim bo delno prisilila m stimulirala prevoznike, vozili po železnici - z t' .'?aSo-cami, posebnimi ugodno”*11 ferje itd. Operativno p v rokah železnice, drugo p*JR prava odloka, ki mora udi ' s sosednjimi deželami « BERNARDA B- S 'h 4 <1 % h s h te * stveno zavarovanje na prr-možu ali zakoncu ni mo1"'1 1( rej prostovoljno zdravstvi varovanje vašega moža L za vas in vam predlagan*'>. prostovoljno zdravstveno ■ ■' jete Še sami. - Prostovoljno se rovati za paket popoim' stveno zavarovanje. Na -način lahko plačam pt^0 PR1 Višina premije za P','.vSo«' paket prostovoljnega *"Rjiii. nega zavarovanja je te R “ sprejeli pa so jo na skup^-' v3nje voda za zdravstveno z3' ' j jeU Slovenije in veljajo do K 1,1 Rje 1992 za prostovoljno za-oR je za leto 1993. Plačilo pt^ možno v celoti ob sklen' rovalne jjogodbe, in si^1 ’ jet, dobje od enega do P ^ja-možno pa je tudi obro' ■■ Reševanje. in sicer vsaj „ ,p? sečje. Ob sklenitvi zaVJ : n pogodbe za prostovoljr' Rs-stveno zavarovanje '>rOčf° nec tudi odloči, ali bo ’ i*1 odplačevanje premije 'P^en' blagajni zavoda za zavarovanje, banki an C* - Upokojenci fr vemo, kako bo f zdravstvenim zavoro1-"as. . Zavod za pokojnini JR lidsko zavarovanje se 1 da zaradi finančnih P1':3 f< ne bo prevzel finanen’ ( R stovoljnega zdravstven-. rovanja za upokojence Rt« družinske člane, _v_. .h i«^. imenu pa bi upokoje j- r govali premijo od p0* pa je še veliko nejasnost .R’ rečenega, zato bomo f1 sti o načinu P^^nja zdravstvenega zava*' upokojence pripravni njo številko Vestnika $ 'h K 'je r 1 Pmstovo^mr zavarovanje po nožno. Upokojenci si ,4^ še do 15. novembra- ' kurjava. Pred tem dalT r je Martinovo, zato si skovalci lahko dotlej ogledali razstavljene J mete ampak tudi t'. novo vmo m se sr' z gosjo. Čikečka vas Leta nazaj je bil velik dogodek, če so kje uspeli asfaltirati cesto skozi vas, o čemer se je po navadi tudi veliko govorilo in pisalo. Zdaj je to že skoraj nekaj samoumevnega, zato menda .na sobotni otvoritvi ceste v Cikečki vasi niti ni bilo novinarjev. Kot nam je povedal predsednik gradbenega odbora Ludvik Miholič, ki je tudi prerezal trak in s tem simbolično odprl cesto, pa je bil to zanje vseeno zgodovinski dogodek. Od veselja so skoraj pri vsaki hiši pripravili nekaj dobrot, ki sojih ponudili obiskovalcem. Posebej so pozdravili predsednika izvršnega sveta SO Murska Sobota Ivana Obala, ki je spregovoril o pomenu te pridobitve in prizadevanjih občine pri posodabljanju prometnih povezav. Za asfaltiranje okrog 5,4 kilometra dolgega odseka Selo--Čikečka vas-Motvarjevci je bilo treba odšteti okrog 52 milijonov tolarjev. Večji del sredstev je zagotovila občina, vendar so morali tudi domačini prispevati povprečno od 800 do 900DEM v tolarski protivrednosti. O pomenu nove pridobitve je spregovorila tudi narodnostna republiška po-Sslanka Maria Pozsonec. Pester kulturni program pa so i oripravili šolarji dvojezične osemletke v Prosenjakovcih. I J. G GASILCI - Gasilstvo v naših krajih ima več kot stoletno tradicijo, zalo se je ponekod ohranila tudi stara oprema, na primer v Petanjcih, kjer imajo ročno črpalko iz leta 1832. Je še uporabna, kar se je pokazat* tudi na tekmovanjih gasilcev veteranov. V skrajni sili pa je mogoče z njo gasiti pravi požar. Sicer pa imajo v omenjenem gasilskem društvu tudi store gasilce. Več kot 60 let so požarniki; Stefan Horvat. Franc Ciglar, Franc Mataj, Janez Drvarič in Alojz Kerec. Foto: F. Ku. Bo med Lendavo in Redicsem spet vozil vlak" Govoric o ponovni železniški povezavi med Lendavo Ul , jem ua Madžarskem je čedalje več na obeh straneh meje * bito nekoč? Lam smo v Lendavi praznovali 101). oblet®® niče, ki je mesto povezala z Madžarsko Po drugi svetov® pobrali železniške tire (odpeljali so jih menda v Boso0! takrat jc železniška povezava ukinjena. Tudi Madžari so rLni svoj del od meje do Redica. Z ukinitvijo železne za„•* j s spremembo oblasti na obeh straneh meje in z vzpt*^^ dobrih odnosov med Slovenijo in Madžarsko pa so se P' p, obudile želje, da bi železniško progo obnoviti V ta name-že nekaj sestankov med predstavniki občine Lendava m Lenti na Madžarskem. Menda so Madžari pripravljeni 7 progo do državne meje, negativnega stališča pa ni Železniško gospodarstvo Maribor, pod katero spadata K1* železniška postaja in proga do hrvaške meje. Stvar Je j zapletena, saj je Lendava zaradi meje s Hrvaško odrt Slovenije, zato zahteva oziroma želi, da bi zgradili pr°8*' Lendave do Beltince. Šele s to progo bi bila železniška s Madžarsko smiselna. Kako bodo potekali pogovori v se ne ve. vsekakor pa je potrebno, da se najprej zgradi1 I proga med M Soboto in Monoštrom. o čemer sta se obe $ dogovorili. — l Prijateljica me je poklicala Sobota, rut neumen dan. Čistim potice v dnevni. Pol kilograma prahu, to je za znoret. Stara in stari na pecanju. Nekateri pa res uživajo. Vsa omamljena od prahu, ki je v vsakem kotičku, se vržem na fotelj. V roke vzamem Vestnik. Nič zabavnega ni v njem. Samo politika in politika, nič drugo; ta časopis pa že ni za nas mlade Na naslovni strani je znani Prekmurec Milan Kučan. Kakšen men? Potem zazvoni telefon. Dvignem slušalko in Še preden rečem prosim, se oglasi dekliški glas. »Bog, Tanja. Kako si kaj?« vpraša »Haj!« jo pozdravim. »Danes sem bolj slabo, saj že ves dan čistim našo bajto.« »Hej, a ni bilo lepo na žurki? Enkratno smo se ttneli. ha?« »No, ni bilo tako slabo. Kakšne face, kakšni meni, hm.« rečem »Veš. tisti čupaš, tul dober, si videla, kako sva tancala?« »Saj res. ves čas si bila pn njem, mene pa niti nisi opazila.« »Kaj pa delaš, da se vsi tako lepijo nate?« vprašam. »Daj, nehaj se sezati « »Čuj, Mateja, mislim, da bova morali nehati, saj sta prišla naša stara in bi spet težila. Golf je že na dvorišču. Samo to mi še povej. Če hodiš s tistim čupašem.« »Se ne vem. mogoče bova,« pravi. »Lepo, pa adijo!« »Zdravo!« TANJA FLEGAR. 8. b OŠ Tišina ।--------------------------—-------------------- Skrb za okolico šole Na naši šoli vsi skrbimo, da je okolica čista, urejena in zelena. Naš razred je bil en teden dežurni. Pobirali smo smeti, grabljah listje, skrbeli za rože in drugo Na grob pisatelja Miška Kranjca, po katerem nosi naša šola ime. smo odnesli šopek rož. Za urejenost okolice smo dobili občinsko priznanje. V taki šoli se dobro počutimo in nam je lejK*. SONJA BALAŽEK, 2. r OŠ Miška Kranjca Velika Polana Ob grobu Stojim pri grobu. Vzamem svečo in jo prižgem, nato jo potisnem v zemljo Zapiha veter in plamen pleše kot vrtiljak. Vosek gori tn sveča se tali. Če bi bila živa, bi najbrž jokala in tarnala kot človek. Vosek pada na tla kot soze iz naših oči Plamen hoče uiti, a ne more. Še zadnjikrat visoko zagori, potem pade in ugasne. Sveča je tako končala svoje življenje in čaka da jo bomo odnesli na smeti. Še vedno stojim ob grobu m premišljujem Tudi mi smo podobni sveči, le da živimo precej dlje. Moje premišljanje prekine babica, ki se oglasi: »Pojdi domov!« Odšla sem tiha in zamišljena. Zaspala sem in sanjala o lepih trenutkih življenja KATY KOCET. 6.r. OŠ Bakovci Ali veste? {Nagrajuje knjigarna in papirnica Dobra knjiga M. Sobota) Tokrat ste vsi napisali pravilen odgovor, in sicer da se krokodili razmnožujejo z jajci. Samica jih je .znese' na kopnem (od 20 do 60) in zakopa, v pesek ali blaio. Po določenem času, ko jih dovolj ogreje toplota sončnih žarkov, pa se zvalijo mladiči. Največ sreče pri našem žrebanju pa je imela tokrat Zdenka Lenarčič iz. Cepinec. Čestitamo' Nagrado ji bomo poslali po pošti. KUPON št. 11 Ali veste, koliko kandidatov se bo na bližnjih volitvah potegovalo za predsednika Republike Slovenije in koliko jih je bilo v ZDA? Odgovore pošljite najkasneje do 26. tega meseca na naš naslov in pripišite »Ali veste«. Vojne grozote Vsakodnevno spremljanje Časopisov in televizije nam razkriva tudi vojne grozote v Bosni in Hercegovini Po televiziji sem gledala uboge ljudi, ki so brez vode, elektrike in hrane. Otroci ne poznajo več igrač, sladkanj in niti otroškega smeha. Marsikateri je ostal brez očeta in mogoče ga nikoli več ne bo videl. Veliko dni in noči morajo preživljati v temnih in mrzlih kleteh Nimajo več svojega toplega doma, ne svojega vrtca in Šole, starši pa ne službe Pnbiižuje se zima, ki bo še bolj poslabšala položaj nedolžnih ljudi v nesmiselni vojni. Želim si, da bi se ta in vse druge vojne končale ter da se ne bi nikdar več nobena začela. SANDRA KRALJ. 5. e OŠ Gornja Radgona Prebrali in povedali V četrtek nam je učiteljica Mija prebrala stavek Za prijatelje brez doma iz novega Vestnika. V njem piše, da je UNICEF organizacija, ki pomaga otrokom vsega sveta. Tako je potekala tudi humanitarna akcija medvedek in barvice za prijatelje brez doma. Pogovarjali smo se o vojni v BiH-u in porodile so se nam naslednje misli: - Ljudje so ena strašna bitja. Naj prenehajo streljati in uničevati domove. (Klavdija, 5. r.) - Mnogo otrok je izgubilo starše in domove Zelo se mi smilijo. (Renata, 6. r.) - Kmalu bo zima. Kaj bodo otroci brez domov, hrane in tople obleke? (Ferek, 4. r.) - Tem otrokom bi rada pomagala, pa ne vem kako. (Tina. 4. r.) - Jaz bi vojakom pobral vse orožje in jih nagnal domov. (Damjan. 4. r.) - Ljudje so zelo neumni, ker se dajo najieljati na vojno in se potem pobijajo. (Irena, 4. r.) - Kakšen je človek, kakšno srce ima. da lahko vzame življenje drugemu človeku in celo otorku?! (Martina, 5. r.) Učenci oddelka PB OŠ IV M. Sobota Moja mladost Prve korake sem naredil v Serdici pn babici in dedku Tam sem prebival 6 let in tamkaj sem obiskoval tudi cicibanovo šolo Bilo mi je lepo. Igral sem se z bratrancem Edijem Leta so hitro minila. Nekega dne mi je mama rekla, da se moram preseliti v novo hišo. Bilo mi je zelo hudo. Zapustiti sem moral dedka in babico. Dežne kaplje Gledam skozi okno, ki se rosi, kaplja za kapljo po njem polzi - Le kam se bo izlila, v kaj se bo spremenila? JASMINA KAVAŠ, 3.r. OS Odranci 1 di"v F bratranca in vse ostale 0 bilo težko. Začel se® e nov dom. V začetku ® 1 zelo hudo. Večkrat se . biti sam doma, kajti ote sta se odpeljala v sluz _ sem se navajal na satno Minilo je leto d"' dne nu je mama po । * bomo dobili dojenca-godka se nisem praV .»pl « Nekega dne. ko sem '• mačo nalogo, mi jc », da sem dobil sestrico ' sem jo prvič videl. s 1* kala Zasmilila se r® sem spoznal, da jo 1 । rad Mnogo sem se J * Ko sem prihajal iz , težko čakala. Seda) J ,4 in je zelo poredna. K pn domačih nalogah- Taka so bila moja v djjrmoun- t/mž rmoVrc nXg j.rcc>ojwy Kako bi ustavili vojna Prvi teden v novembru je bil teden miru. Na Šoli smo in barvice za prijatelje brez doma. Odpeljali jih bomo o cem v Vidonce. Premišljevali smo tudi, kako bi usia''»., (M’ - Če bi bila vila, bi Miloševiča spremenila v čokola - Jaz bi vse puške spremenil v jsepel (Boštjan) - Vojake bi spremenila v mravlje. (Andreja) . - Tanke bi začaral v majhna dreresa polna dobrin maž) - Zaprl bi vse vojake. (Tadej) Ustnik, 19. novembra 1992 stran 11 t«* 10 150 jOJ inf joi' ‘f Z ^rafija mi pomaga razumeti. Z njo kričim, se razbreme-,r 1 J^'lr pa ne razkazujem ali potrjujem lastne izvirnosti. w IN je zame način življenja,« je nekoč izjavil svetovno 1^^‘^acoski fotograf Henri Cartier-Bresson, katerega retro-razstavo si je še dobrih deset dni mogoče ogledati modemi galeriji. Cartier-Bresson je začel ustvarjati ^t*h, leta 1947 pa je skupaj z Robertom Capo in . °s*anov’l fotografsko agencijo Magnum in kot svobodni p0 svetu‘ Danes Cartier-Bresson kot štiriinosem-^ovi verielno živi mirno upokojensko življenje sredi Pariza, alcem svojih razstav pa polaga na dlan... Nataša J’*' A.(nq pevskega zbora Gančani ^ruži jih ljubezen KI t0 Petia na Dolinskem, ki so znani ne samo po sodarjih, Do * ai Po dobrih pevcih. Starejši ljudje vedo povedati, kako Ct k« °h večerih fantje peli po vaških ulicah in pod ki a j Potrjujeta tudi moški pevski zbor in skupina 11 Hit- 1" v okri™ kulturno umetniškega društva Dolinec * * t d F P * D kulturna obzorja PANONNIA - oživljena Tisti, ki so si pred 25 leti izmislili mednarodno likovno razstavo PANONNIA, so slutili, da so začeli s pomembnim, da ne rečemo anticipatornim duhovnim trendom. Franc Obal, v.d. direktorja Galerije Murska Sobota, v spremnem spisu v katalogu, ki predstavlja letošnjo razstavo, citira njihove takratne namene takole: n' P&VSkl zb°r Je V Pred desetimi leti ’iM'" 'jubiteljev petja, pa ^{atadi potrebe, ki so jo pO organizira-'^ 7^9 ob raznih priredi-' Pa na pogrebih. Po-oj^ar i2iranem petju je ' >eii':| Andreju Marušu prenesel eden od r’nc Maučec, ki se je sa' je vodil i"■ hi zborov’ tega Pos'a T1 Prigovarjanje pokoj-župnika c 'lahana pa se je ven- » f' '"sla. Zbrali so tri-I od katerih razen L ^.Antona Olaja danes v zboru’ wrej po1' It J * ’ ■ Sprva so nasto-K? p°iem s0 prireditve , hia, revije m tudi OCn ka) jth druži? Ve-ltu4t»rn 10 petja. Prirner-'n zborovodjo pa Ve’ be? Andreju Maruši. 7-boi iz GanČan v leto izpolnjeval. Ie danes že dosegel kakovost petja, ki J' glasbe radi pri-0 Zgovorno potrju- jejo številni obiski na njihovih nastopih. Že tradicionalna sta vsakoletni božični koncert, ki ga v Gančanih pripravijo pri božičnem drevesu na prostem, ter srečanje s sosednjimi pevskimi zbori iz Lipovec, Lipe in Beltinec. Sodelovali pa so tudi v soboški Diani, Moravskih Toplicah, na KoŠičevih dnevih v Bogojini, ter nekaterih drugih krajih, cerkvenih slovesnostih, občinskih pevskih revijah in Še bi lahko naštevali. Zelo so razširili svoj repertoar, saj poleg pogrebnih in žalostnih pojejo predvsem narodne in umetne pesmi. Pri moškem pevskem zboru KUD-a Doli-nec Gančani pod vodstvom dirigenta Andreja Maroše pojejo: Ivan Lebar. Stefan Vin-kovič. Matija Tibaut, Ludvik Šuklar, Franc Kous, Avgust Zavec, Martin Žižek, Joško Maučec, Matija Maučec, Stefan Maučec, Martin Maučec in Franc Maučec. Desetletni jubilej bodo proslaviti prihodnje leto na prostem, saj v Gančanih nimajo primerne dvorane. Ob njihovem jubileju jim želimo še veliko skupnega druže-nja in lepega Feri Maučec »- opozoriti na lepoto in utrip Življenja vzajemno sosednih območij, ki nosijo na sebi pečat značilnega panonskega sveta, - predstaviti javnosti likovno ustvarjanje sodobnikov, ki so kakorkoli izpovedovalci in umetniški kronisti teh krajin in njenih ljudi, - vključiti Razstavni paviljon arhitekta Franca Novaka v krogotok regionalno pogojenega, vendar širše pojmovanega sodelovanja in graditve kulturnih stikov prek odprtih meja.« Tako je to. Do tovrstnega pleonazma pride, ko se ljudje spomnijo Česa temeljnega, pa se jim od teže trenutka zdijo besede prelahke, ker so v resnici prelahke. Bilo bi sicer dovolj, če bi namen Panonije opi- šali s preprostim vprašanjem Kaj dela umetnost na področju treh panonskih regij v treh državah? Ali pa morda Kaj dela panonska duša? Marko Pogačnik, tvorec slovenskih državnih znamenj, piše v nedavno objavljenem eseju, da imajo področja svojo dušo. Moč krajev in pokrajin se kaže v konstelaciji energij, ki ga križajo, se v njih vozliščijo in rojevajo artificielne tvorbe. V času ko je nastajala Panonija, to spoznanje še ni smelo na spregled v preprostih in jasnih besedah, zato bi bilo Škoda, če bi Simpozij o srednjeveški Lendavi 26. in 27. novembra bo v hotelu Lipa v Lendavi simpozij o srednjeveški Lendavi, ki spada v okvir praznovanja 800-letnice mesta Lendava. Na seji odbora za praznovanje te pomembne obletnice so se dogovorili, da bo na simpoziju sodelovalo pet madžarskih in pet slovenskih zgodovinarjev. Simpozij organizirajo: Zgodovinsko društvo iz M. Sobote, Pokrajinski muzej in Madžarska narodnostna skupnost Pomurja. Referate na simpoziju bodo objavili v Lendavskih zvezkih v začetku decembra. Markovci za antropologijo Naj bo to tukaj še enkrat ponovljeno. Vas Markovci na severnem Goričkem je bila po doslej znanih podatkih prvič omenjena 1387. leta kot Ke-reka inferior, leta 1395 je zapisana z imenom Marchokh, 144)3. kot Marchouch, 1419. Markolch, 1457. 1462. Markotvcz z enakim imenom 1465. in 1472. Uradna predstavitev zbornika prispevkov iz Etnodelav-nice Markovci ’91 je bila 14. novembra 1992 in vedno, ko se bo v prihodnosti pisalo o razvoju slovenske etnologije, kdaj je slovenska etnologija sprejela vase antropološke metode in jih prvič aplikativno uporabila pri obdelavi terenskih etnoloških raziskav, se bo omenjalo Markovce in zbornik antropo-^ loških esejev z naslovom Mar- prav zdaj ta, brez ironije, velika ideja, izginila v preutrujenih in politično zasvojenih panonskih prostorih. Preutrujenost in politično zasvojenost nosijo ti prostori s seboj kot breme nekdanje ideološke razdeljenosti, ko meje pravzaprav niso bile odprte, vendar se jim je moralo tako reči, ko avtentičnega duha sodelovanja ni bilo, vendar se je moralo tako govoriti, ko regionalizma ni bito, marveč se je samo tako pripovedovalo. Edino, kar v razčlenjevanju intenci je drži, pa še to samo uradno, je to, da naj bi bili umetniki kronisti. Tako je namreč zahtevala socialistična ždanovska ideologija. In dejstvo je, da umetniki niso kronisti političnih konstruktov, marveč so kronisti duše prostorov. Ideja o razstavi PANON-NIA je bila velika, ker je bila pred političnim časom, zato je povzemala globoki življenjski čas duše panonskega prostora. Čas za njen jasni koncept prihaja. Letošnji nagrajenci av-strijsko-madžarsko-slovenske panonske razstave so: Birgit Sauer, Berta Gergdcz in Sandi Červek. Naj živi Panonija! Da bi na njej kmalu spet razstavljali Slovaki, Hrvati in vsi drugi, ki so že, ali pa še bodo, ker so Pa-nonci. Š. SMEJ JD Markolc, in potem še v letih kovci ’91. To, kar so naredile mlade etnologinje in etnologi z Markovci, bo prišlo v zgodovino slovenske družboslovne znanosti skupaj z Markovci. Š. SMEJ Za zeleni jezik (19) Večstrankarski sistem je prinesel Slovencem tudi možnost uveljavljanja v javnem političnem življenju. Pohvalno. Takšno nastopanje v javnosti pa zahteva od nastopajočega ustrezno rabo jezikovnih zvrsti. To pomeni, da bi moral vsakdo, ki nastopa (govori) v javnosti, izbrati za svoj govorni položaj zborni govor (slovenski knjižni jezik, knjižni pogovorni jezik). Od njega pa pričakujemo, da bo njegovo izražanje tudi funkcijskozvrstno primemo (strokovni: politični jezik). Zal pa ni vselej tako. Na nekem političnem shodu (stranke namenoma ne bom imenovala) me je po naključju pritegnil govorec, da sem mu prisluhnila. Za sporočanje je izbral pokrajinski (mariborski) pogovorni jezik. Skoraj neodpustljive (v jezikovnemm smislu) so se mi zdele nekatere kršitve norme knjižnega jezika in tudi nelepi slog. Takoj sem sklepala, da je govoreči jezikovno nevešč in nekultiviran. Zato navajam nekaj primerov (iztrganih iz sobesedila): »...neuspehi se vidjjo tudi skozi nezaposlenost delavcev..., besedo predajam gospej.... Če dvomite v uspeh..., se dotični lahko včlanile kar na licu mesta..., držati govor.« Večina teh izrazov je katkov (podomačenj), po nepotrebnem prevzetih besed, besednih zvez in skladenjskih struktur iz nemškega ali hrvaškega in srbskega jezika, ki se potem po dobesednem prevodu vnašajo v slov jezik in tako kvarijo jezikovni slog. Po tujem zgledu se pretirano uveljavlja pri nas samostalniško izražanje. ki je upravičeno le takrat, kadar hočemo poudarili določen predmet ali pojav (v nekaterih filozofskih in strokovnih besedilih). Ker pa je naš primer »držati govor« izrazit germanizem, bomo raje poiskali slovenski glagol govoriti Še nekaj zgledov: »dati posojilo« nadomestimo s posoditi, »vršiti nadzor« - nadzorovati, »sprejemati ukrepe« - ukrepati, ukreniti, »pasti v besedo« - seči v besedo, »naprej metati« - očitati, oponašati. Mnogokrat uporabljamo napačno tudi nekatere zveze glagola s pridevniki, prislovi in z drugimi besednimi vrstami: »postati star«, »ura je zadaj/spredaj«, »priti k sebi«. Bolje jih je nadomestiti s slogovno ustreznejšimi, postarati se, ura prehiteva, opomoči si. . prostoru in času. Zato se slovenski predlog 1 ‘ oči■ skozi celo poletje se je kopal. s tem predlogom izražati prenosnika sporočila: »akte so poslali skozi kurirja« (pravilno: po kurirju). V grajanem primeru pa bi lepše povedali: neuspehe vidimo tudi zaradi nezaposlenosti delavcev. In še nekaj o sklanjanju samostalnika gospa. Te besede kar ne znamo pravilno uporabljati. Največ napak delamo v dajalniku in mestniku ednine. Ker besedo pogosto uporabljamo, dodajmo še sklanjatveni vzorec: Naša soseda je prava gospa.. Ne, gospe ni doma. Postrezite gospe najprej. Pokličite gospo. Pri gospe se oglasite, preden greste. Z gospo se pogovorite o vašem sinu. Torej ta samostalnik pozna premeno v 3. in 5. sklonu in ga ne moremo kar mehanično sklanjati po vzorcu za prvo žensko sklanjatev. kot npr. tovarišica ali pa goska (tovarišica, -e, -i, -o, -i -o), Ce dodajamo besedi gospa še naziv za poklic ali izobrazbo, potem je priporočljivo, da sklanjamo obe besedi: gospa profesorica inienirka, gospe profesoricehnženirke... Pravila Slovenskega pravopisa I določajo: »Ženskih poimeno- I vanj, ki so parna moškim, ne izpodrivamo z moškimi; govorimo ■ torej: višja bibliotekarka, tovarišica dekanka. vojakinja Lidija, profesorica Angela Piskernik, svetnica Ana Kopriva« (str. 122, paragraf 995). Pravopis pa dovoljuje tudi svobodnejšo rabo, tako da neknjižnih izrazov doktor, profesor ipd. pred lastnim imenom včasih ne sklanjamo z glasovnimi končnicami: doktor Veselko, doktor Veselka, gospa profesor, gospe profesor (str. 102, 362). Za konec še nekaj o vezavi stavčnih členov z neustreznimi predlogi. Primere »dvomiti v uspeh«, »čestitati na uspehu ali k prazniku« moramo nadomestiti s pravilnimi: dvomiti o uspehu. Čestitati za praznik ali za uspeh (rojstvo, god). Glagol dvomiti zahteva vezavo z mestnikom (dvomiti o kom ali o čem), čestitati pa vezavo s tožilnikom, ker čestitaš za kaj, ne pa h komu ali k čemu BOŽA IVANUŠA-TRAJBARIČ kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji je odprta 25. mednarodna likovna razstava Pannonia 92. Razstavljajo umetniki iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. LENDAVA: V Galeriji je razstava 20. mednarodne likovne kolonije. Razstavljajo domači in tuji umetniki, udeleženci letošnje likovne kolonije. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je razstava Skavti in gozdovniki na Slovenskem. Pripravila jo je Ljudska univerza Razstava bo na ogled do 12. decembra. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. Razstava je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ure. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja akademski slikar Ludvig Pandur. Razstava bo odprta do 15. decembra. PRIREDITVE LENDAVA: 26. in 27. novembra bo v hotelu Lipa simpozij o srednjeveški Lendavi, Na njem bodo so-dejovali zgodovinarji iz Madžarske in Slovenije. 27. novembra bodo potožili te melj ni kamen za nov kulturni dom in odprli razstavo O srednjeveški Lendavi, MURSKA SOBOTA: 20. novembra ob 21. uri bo koncert MARKA BRECLJA v hotelu Zvezda. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Pokrajinska in študijska knjižnica je odprta vsak dan od 8. do 18. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure. LENDAVA: Knjižnica je odpjta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure. ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Odprta je tudi čitalnica. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, ob torkih in petkih pa od 8. do 12. ure. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Atlas Slovenije: Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Leslie Colvin in Emma Speare: Šolska enciklopedija Živi svet. TZS Etelka Korpič; . Horvat: Zaposlovanje in deagrarizacija pomurskega prebivalstva. Pomurska založba. • stran 12 ne zgodi se vsak dan Biti najlepša med najlepšimi - mar lo ni čudovito? Prva mis Slovenije je postala NATAŠA ABRAM, dijakinja 3. letnika ekonomske šole iz Kopra. Visoka je 181 etn, težka 62 kg, njene druge mere pa so 92-7092. Ima zelo rjave oči in dolge rjave lase. Zmagala je med 360 dekleti iz vse Slovenije, ki so se potegovale za ta laskavi naslov na 16 predtekmovanjih, kate- Brez hlačk pa ne poleg mis in z njo tudi poklepetal? — Kakšna mora biti ženska, dekle, da lahko zmaga na izboru za mis Slovenije? »Gotovo mora biti .luštna’. - Ko smo vas včasih videti na televizijskih posnetkih samo v kopalkah, se nam je zdelo, da vam mora biti hladno in da morate zato stalno nekam hoditi. Je bilo tako? »Oh, ne bi rekla, da nam je bilo hladno. Meni jc bilo še prevroče.« — Ko boš odrasla in boš tudi sama imela lepo hčerko, bi bila za to, da bi se tudi ona udeleževala takšnih izborov? »Zakaj pa ne? To je prijetna stvar, če pa še zmagaš, te prevzamejo čudovito lepi občutki.« - Kakšna pa si sicer? Kaj te veseli? Znaš tudi kaj početi...? »Ne vem, kaj bi rekla. Mislim, da nisem dosti drugačna kot moje vrstnice. Rada se sprehajam, sanjarim... Najraje jem in znam tudi skuhati pire krompir s špinačo in še kaj.« — Najbrž že imaš fanta? Kaj pravi on na vse to? »Da, imam fanta. Malo se boji zame, ker ga v službi, .dražijo’, da ga bom pustila.« — In kaj mu rečeš ti? »Da sem samo njegova in da ga ne bom pustila.« - Kakšen moški pa mora biti, da ti je všeč? »Biti mora visok, imeti modre oči, daljše lase, mora biti simpatičen, nežen in ne preveč mišičast.« - Sedaj, ko si postala mis Slovenije, ali te drugi fantje kaj bolj nadlegujejo? »Se ne preveč. Bilo je le nekaj telefonskih klicev.« - Kaj pa ponudbe za fotografiranje? »Pred finalnim tekmovanjem me je poklical znan fotograf in me vprašal, če me lahko fotografira. Pristala sem. Ko pa je hotel, da bi bita gola, sem odklonila.« — Brez obleke se torej ne želiš pokazati? »Ne, slečem se le do kopalk.« — Kaj pa na nudistični plaži? »Še nisem bila.« - Mi pa smo ti hoteli polagati, da bi te fotograf1'#' golo za Vestnik. Torej nič, četudi smo pripmdjf veliko plačati? »Mislim, da v kaj take|3* bom privolila za noben ca*' pis. To me enostavno ne mi ■ ie proti mojim načelom « - Kaj pa v službo, bi p™ k nam? »Ja, če ne bi bilo L delo in če bi bila dobra p ■ potem bi se lahko dogovon • (Kaj pravite, ne bi bito M®’ bi mis Slovenije res P k Vestniku?) - Kaj pa pričakuješ od ® bora za mis sveta? „ »Želim si, da bi uspela-drugega pa bi težko rekla-* Tudi pri Vestniku bomo o žali pesti za Natašo^ grAj Profesor X: Med sanjami in resničnostjo rih glavni organizatorje bil časnik KAJ. Nemalo smo bili presenečeni, ko smo te dni prejeli tudi na uredništvo Vestnika povabilo, naj se udeležimo srečanja s finalistkami tekmovanja za najlepšo Slovenko v Pre-koiju, v slikarskem salonu umetnika Jurija Cekute. Koga ne bi zamikalo, da se ne bi pridružil lepoticam, se postavil elegantna, mora znati očarati žirijo s postavo, hojo, pogledi ...« — Pa lepotičenje? »Doslej se skoraj nisem kaj posebno lepotičila. zdaj me najbrž čaka tudi to.« — Kaj pa zveze in poznanstva? Si jih imela? »Ne, kaj takega ni bilo v ozadju, res ne.« Zdaj, gda tU obej Martinovi soboti AijnOlL« zaj komaj moj pajdaš Bela v premiavatit kak je li to p A maqaučet ka tak nafskrijt ido. Glij Martinovima sobotama, gda bilou v ednon kouti napijsano, prouti alkoholizmu. Bela , gda ton tedni med dvema e cej1i keden voumotno, toga nouvoga vin* «1^ moSta । j.e ► novinaj boja No torni hoj i alkoholi zmi liki samo rdeči krijS. Te krijž pa vse od , ka bi kaj dobrega napravo po ton pitanji« Jan je pošlo plakate, pa prospekte, pa sefelp pa Gploj se, trtijdi okoli , ka bi pa nj in dopovedati, ka trbej mladino ešče No, či poglednemo pa cejla radij« , i n i v oč i , propaganda i prosijo, pa trUjd borbe proti alkoholizmi Hdečoga k raka čast, tak kak edna kapla v morje. šteromi Brat DžOuži. V tem stanovanju smo ostali od sredine novembra do začetka decembra. Ves čas sem slutil, da je v hiši duh mojega očeta. Nekaj stvari, kar nam jih je ostalo po vojni, smo zložili in jih poslali na železniško postajo. Selili smo se v Zagreb Bil je začetek decembra. Zunaj so že padle prve snežinke. Moram omeniti, da je pri naju spala sosedova že odrasla hčerka. Vsi trije smo spali v kuhinji na tleh. Sredi noči sem se prebudil. Prebudili so me pravzaprav 'to^KajH so Prebudili tudi mojo mater in sosedovo hčer. Kaj je glasni koraki To so bili hrupni in neobičajno dolgem hodniku Ena . dva.. i? P^' razlegali po so zastali pri kuhinjskih vratih. Tla so tiho zaškripala? tKSfJ?1.--6 nekdo za trenutek ustavil, kot da je nekdo zgrabil za kljuko, kot da je nekdo hotel stopiti v kuhinjo in se jx>zdraviti z nami ter nam povedati: »Na svidenje na drugem svetu!« Vedel sem, da je to on - oče Vsi trije smo se privzdignili na ležišču. Bili smo bledi kot smrt in otrpeli od neizmernega strahu. To so bili značilni koraki mojega očeta, težki in moški. Jaz in mati sva bila prepričana, da se bodo odprla kuhinjska vrata in da bova zagledala mrtvega očeta. Toda ne. Slišala sva, da se na hodniku odpirajo vrata in se koraki počasi spuščajo po kamnitih stopnicah. Zelo počasi in zelo bučno. Odmev se je slišal na več kot dvajsetih stopnicah. K sebi je najprej prišla mati. Zbrala je pogum in stopila na hodnik. Ko se je vrnila, je bila še bolj bleda Bralce te knjige prepričujem, da je mati nekaj videla. Toda to, kar je videla, naj ostane družinska skrivnost. To noč je torej oče odšel iz stanovanja. Nisem imel več občutka njegove navzočnosti. Pravijo, da duh zapušča hišo tedaj, ko jo zapustijo tudi njegovi najbližji. Naslednje jutro smo odpotovali v Zagreb. Materina smrt V mojih študentskih dneh setn trpel pomanjkanje in bedo. Ob pomoči materinih znancev smo dobili majhno sobo v četrtem nadstropju nad gledališko kavarno. Od tod je bi! čudovit razgled proti gledališču, cvetnemu trgu in na znameniti Meštrovičev Studenec življenja. Vpisal sem se na medicinsko fakulteto. V takratnih povojnih letih sem spoznal grbastega krojača, ki je imel delavnico v kleti neke zgradbe v Mihanovičevi ulici. Imel je dobro in plemenito srce, bil je dobročuden in simpatičen petdesetletnik. Kolikokrat je brezplačno zakrpal moje edine študentske hlače!? Bog naj mu plača, če je umrl. Ta Slavonec mi je nekega večera, ko sva sedela na klopi pred univerzitetno knjižnico, pripovedoval naslednje: »Veste, moj gospod (pomislite: on je mene imel za gosjroda, čeprav mi je krpal raztrgane hlače!), jaz sem se pred mnogimi leti priselil v Zagreb. Pred tem sem živel z materjo, ki je bila vdova, na obrobju ene od slavonskih vasi. Hiša je bila precej zapuščena. Nekega .večera me je mati prosila, kot običajno, naj ji iz vodnjaka na dvorišču prinesem vedro vode. Velike oči so postale v tem trenutku še večje. Šel sem ven,« je nadaljeval pripoved, »in veste, moj gospod, kaj sem videl. Na vodnjaku je sedela lepa deklica, odeta v dolgo belo obleko Hotel sem nekaj povedati, toda ona me je tako čudno pogledala, da sem ostal nem. Odkod neki ta deklica sedaj na našem vodnjaku, sem pomislil. Pristopil sem ji z nekakšnim strahom, in ko sem se je hotel dotakniti, sem opazil, da mi gre roka skozi njeno telo. Lahko si mislite, v kakšnem strahu sem pote*1 domov To jc moje edino srečanje z nekim duhom Odtlej, gospod, verjamem vanje. Sicer pa sem večkrat v večernih uran, sem se vračal domov, pred gledališko kavarno srečal pesnika ।1 ' Ujevrča. Običajno je sedel sam ob praznem kozarcu, kersodrMP gostje že zdavnaj odšli. Z njim se nisem nikoli pogovarjal, i«*-' lahko si zamišljam, kako bi bil to zanimiv pogovor, na pr«”-o posmrtnih bitjih.« Omenil sem že. da so to moja študentska leta. Po enoletn®"1 študiju medicine sem presedlal na filozofsko fakulteto. Živeli v revščini, zalo je bilo v hiši več nervoze kot šale in smeha. *a* hom^rH^11 običajno govorila: »Ko umrem in ti bo najtežje, se vendarle'to ni bilaTaVf.^d" sem sPreJcl kot ~ - nozneje lahko prepncat- Bolezen se je začela nenadoma nekega vročemu r ila šo^ poldneva. Ravnokar smo pospravljali sobo, ko je vstopila z lončkom tekočine od kislega zelja. Bila bi sreča, da m nj, vstopila! Bili smo žejni. Malo prej sem preiskal vse predale- . morebiti našel kak dinar, s katerim bi kupil steklenico rade Na žalost je bilo tisto, kar sem našel, premalo. Toda ko b's® . napil sveže in hladne vode, ne pa da je usoda takšna! MS- JJ z zadovoljstvom sprejela ponujen lonček. Niti slutila ni, da J® zanjo lonček strupa in smrti. Čeprav je bila vse poletje neobior^ žejna, nismo vedeli, da boleha za kroničnim vnetjem ledvic. N j» se je slane in kisle tekočine in zapadla v nekakšno nezavr-stanje. .•Mama, kaj ti je?« sem preplašeno vzkliknil. Ni mi odgoVl To je trajalo nekaj minut, potem pa je zopet prišla k sebi, čep 1 . smrt začela svojo potuhnjeno igro. Tisto, kar sem sanjal P materino smrtjo, bom opisal drugje. Bolezen je torej trajala dve polni leti. Nekega večera po nem študiju sem moral zapustiti Zagreb in svojo bolehno rn**L^JI| je ostala sama, brez moči in izčrpana. Dobil sem službo v slavonskem mestu, ki jc bilo precej oddaljeno od Zagreba-kjer sem stanoval, je bila podnevi precej živa. Stanoval se" podnajemnik v pritlični hiši. Nasproti so bile evangebčaiisk^^j kev, sodobna vila nekega kirurga m podjetje za odpad. običajna slavonska hiša, ki tudi ponoči ni spominjala na duhov. Lastnica je bila neka osemdesetletna starka, ki je s‘a v sosednjih prostorih. V to stanovanje sem privedel tudi ženo. očflik® Nekega dne je podjetje za odpad postavilo na ulici zv Jt razglasne postaje, prek katere so objavljali lokalne inform narodnozabavne melodije, predvsem slavonska kola in lam' ^j samske pesmi Okrog treh popoldne so delavci običajno z. f _ podjetje, razglasna postaja je utihnila in se več ni ogla naslednjega dne. To je trajalo dneve in mesece. .. ^po- V mračnem in meglenem večeru sem v šoli, kjer sem slen, ravnokar končeval pouk, ko so se nenadoma odpri" učilnice. Šolski sluga mi je izročil brzojavko s kratko v-*^. Napisano je bilo le nekaj besed: »Pridite takoj! Vaša umrla!« Čeprav sem pričakoval njeno smrt, meje novica "nv presenetila. Potrt sem odšel iz učilnice in se napotil domo žena je bila pretresena. Še danes se zgrozim, ko sc sporno trenutka. (Nadaljevanje prih^^ OVEN BIK DVOJČKA Ona: Po napornem tednu se li bo odvalil kamen od Srca Rešila se boš nadležnih znancev, poleg tega pa boš spoznala nekoga, ki ti bo v prihodnosti še dosti pomenil. Več pozornost nameni svoji zunanjosti! On: Poslušal boš vse vrste nasvetov, na koncu pa se boš vendarle odtočil popolnoma po svoji muhasti glavi To se ti zna obrestovali na dokaj nenavaden način v ljubezni odlično, v poslu pa povsem nasprotno! Ona Sicer li bo uspelo, da se boš dokopala do nekoga, ki ga že dalj časa prav bolestno obožuješ, vendar pa si nikar ne delaj prevelikih utvar, saj bo to le prehodna avantura. Raje uživaj, dokler še lahko. . On Prišel je pravi čas, da poskusiš zgladiti nesporazum. ki ti je prinesel obilo nevšečnosti V začetku se bosta s prijateljico v mišljenju sicer razhajala, vendar pa bo konec tisti, ki bo odločal o nadaljnji usodi. Ona Srečala boš nekoga, ki je še vedno navezan nate pa tudi v tebi še vedno Iti iskra, ki se lahko kaj hitro lazbohoti v staro ljubezen Lahko da bo te še ena avantura, toda počasi prihaja čas, ko lahko od ljubezni pričakuješ še nekaj več On Namesto da boš pametno molčal, se boš na vse kriplje širokoustil. kar ti bo nakopalo obilo poslovnih težav Pa tudi v ljubezni se ti ne obeta nič dobrega Drži se raje tistega, kar že imaš! RAK Ona Bolje bo. da ne razmišljaš o maščevanju, saj je trenutek prej primernejši za (»miritev Proti koncu tedna boš prišla v položaj, ko se bo potrebno odločali o veliko več, kot boš pripravljena On: Je že res. da boš napredoval počasi, vendar pa bo vsaka nova zmaga utrdila občutek zadovoljstva in samozavesti, ki sr jo do sedaj pogrešal V ljubezni se ti ne obela prav nič dobrega, zato bodi pozoren na partnerkine poleže zvezde vam kažejo LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Ona: Bolje, da ne obešaš na veliki zvon svojih preteklih [»dvigov, saj lahko pridejo novice na povsem napačna ušesa. S partnerjem se bosta sicer sprla, a bo vendarle vse skupaj ostalo v bolj mirnih vodah. On: Obeta se ti enkratna priložnost pn tvojem konjičku, zato jo nikar ne zamudi. V začetku delovnega tedna pa se raje posveti predvsem denarnim zadevam, kr jih že dalj časa prav nesramno zanemarjaš. Ona: Presenečena boš nad nenadnim interesom tvojega nekdanjega oboževalca, vendar mu ne smeš zaupati. Drži se raje tega, kar imaš, saj niti ni tako slabo, kot se ti dozdeva. In ne pozabi poklicati prijateljice, saj veš. zakaj! On: Poslovni načrti se ti bodo sicer začeli uresničevati, vendar pa ne tako hitro, kot si pričakoval Dosegel boš predvsem tisto, kar bo v tem trenutku najvažnejše m bo prineslo največji dobiček Na drugo pa malo počakaj. Ona: V živfjeoju gre mnogokrat za masko in kdor jo sname, lahko naleti na neljube težave Zalo nikar ne vzdihuj, ampak se sprijazni z dejstvom, da je tudi odkutosrčnost včasih povsem nezaželena vrlina On: Tvoje nove ideje bodo sicer naletele na ostro kritiko, vendar pa bo to te znak, da so te vzeli zares. Poskusi se uveljaviti, dokler so razmere ugodne za ljubezenske zadeve bo že še čas. Ona: Jezik te bo tokrat pustil na cedilu in noben izgovor li ne bo kaj prida pomagal To. kar si si skuhala, boš morala ludi pojesti, pa naj bo še tako vroče. Prijetno presenečenje pa te čaka prav tam. kjer ga najmanj pričakuješ On Prebroditi boš moral določene težave, ki ti lahko še dodobra spremenijo tvoje poslovne načrte Poslovni partner li bo predlagal konkretno ponudbo, li pa se boš vse preveč obotavljal Raje pohiti! STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI • <1^0* tv'*’ Ona Ne poskušaj ustvarjati videza, de si ”• y je kS tako ali tako ne bo nihče več nasedel. Je ie 'a 11 preteklost prepolna kratkih avantur, ki imajo slabih posledic -fje, On Naključen obisk ti bo skvaril priletne n ■ odpil nove, v tem trenutku še povsem Nikar se ne obotavljaj, lemveč zagrabi ponujeno se zlepa ne bo več ponovile. ,5,kat-** Ona: Pozorno se ozri okoli sebe in odkrila boš’ » P’ bo ogrelo srce. Presenetil te bo prijeten svolMai preveč za verjeli Toda vseono se boš kar prijem ■ & J( tem pa se še marsikaj naučila Lnfaf,|,< « On: Nikar se ne pusti zmesti osebi, ki ve velik p že res. da Si sredi problemov in težav, a je naf JjogO, * Neki izziv ti bo v življenju pnnosel prijetno na z veseljem opravil. jjKi Ona Tvoje sprenevedanje ti ne bo prav nič N , f se ti lahko še žeto maščuje Obiskal le bo sta ^juo1 predlagal sodelovanje z obojestransko koristil^ ne bo ti žal. , ta^ jS^ On Po težkem’ koncu tedna se boš zbudil S zato se ti lahko kaj hitro zgodi, da ti bo šib 'f^l^ narobe Raje se malo potuhni m počakaj na u9°° predvsem pa na treznejšega pS' vt sd Ona V tvoji bližini se bo spletla ljubezenska' sploh ne bo všeč Toda nikar ne jtovoj lega " ■■ lahko nakoplješ obilico težav Raje malo poča 8,1 /d vsaj malo ohladi. no«*1^ On: Ne zaletavaj se z glavo v zid. ampak * čim bolj razumno Poslovna poteza je sicer pa bo potrebno vložili še kar precej truda Sr« z le bo piopolnoma očarala jetnik, 19. novembra 1992 stran 13 I za vsakogar nekaj Glasbene lestvice 4 4 hn "Hib M V ■ ^FOUNDLOVE SuziQuatro ■ °ABYDONTCRY-Jn^ 4 LvERYONE NEEDS A FR1END - Danec With A Stranger j I THE WORLD GO BY - Gun 15 - Ern: Clapton , 1SH ] WAS YOUR LOVER - Sophie B. Howkins A CHANCE ON ME - Erasure ^DLogj. > uc f like US - Curtis Stigers KEŠI IN PEACE -Estreme DrIVF K. E. M. vir i1’* SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE PICASTMH 2 r, L SE ŠPRK A - The Kameni J UŽIVAJ-Faust 14 fiii OBJESTNO DEKLE - Janko Ropret in Don Mentony band J. - Be Radio 6. j* 7 ’ POTEM - California 1 i M TA - Čudežna polja ^VUlCA O MAVRIČNIH 1JUDEH - Sank rock T]C| PESEM - Dušim Uršič LK SVETI ZA OBA - Heter l»nn S| L11 * NARODNOZABAVNE glasbe ^AKon, CEKRON pa z marelof l. Lf?! ' MANO - Ans Nagelj 3. PO LJUB, LE EN NASMEH - Fantje treh dolin 1 NIKOLI NE UMRE - Bratje iz Oplotnice S SLOVENSKI VOJAK Am. Toneta Čučka 6 " ■ VRNI SE ZDRAV Kaiarma m ans Slovenija INI COPAT A - Igor in Zlati zvoki KTIMO SE - Ans. Vilija Petriča U)G|. I. - Modra kronika Ni L 7 1JAN - Celjski instrumentalni kvintet 1 ZVESTE - Ans. Jožeta Sumaha Nega obutve Čiščenje lakastih čevljev: Lakasti čevlji obdržijo lesk, če jih premažemo s koščkom čebule in zloščimo z mehko krpo. Enak učinek bomo dosegli, če namesto čebule uporabimo jedilno olje. Pokanje laka preprečimo, če čevlje večkrat premažemo z glicerinom ali mlekom in jih zbrišemo z žametno krpo. Čevlje iz satena dobro očistimo s krpico, namočeno v vroči in močni črni kavi. Zatem jih osušimo s suho krpo in skrtačimo. Čevlje iz semiša občasno očistimo s ščetko, ki jo namočimo v mešanici mlačne vode in blagega detergenta ali nevtralnega šampona za lase. Zatem čevlje oplahnemo s hladno vodo in jih posušimo S fenom. Čevlje iz svetlega semiša je težko vzdrževati, vendar je vredno najprej poskusiti z navadno radirko. Semišu osvežimo barvo, če ga očistimo s ščetko, ki jo namakamo v mešanico enakega dela kisa in vode. Gumijasti škornji bodo spet lepi, če jih umijemo z vodo in sredstvom za umivanje posode. Sijaj jim bomo obnovili, če jih po čiščenju namažemo še z limoninim sokom. DOBRO JE VEDEB Emajlirane kopalne kadi, lonci in drugi emajlirani predmeti se bodo lepo svetili, če jih posipamo z vlažno kuhinjsko soljo, malo zdrgnemo in splaknemo s čisto vodo. S soljo očistimo tudi pečico, če se kaj polije in zažge. Še vroče madeže posipamo s soljo, nakar bomo ohlajeno pečico z lahkoto očistili z vlažno krpo. Vaze, kozarce in steklenice lepo očistimo, če vanje natlačimo drobno narezan časopisni papir, nalijemo toplo vodo in dodamo nekoliko kisa, dobro stresemo, nazadnje pa posodo splaknemo s čisto vodo. Gobarska sreča Kuhajte z nami Musaka z gobami । pošljite du četrtka, 26. novembra 1992, na naslov Murski enskB 4jt 69900 Murska Sobota, za glasbene lestvice* r Kupon št. 39 ■ Sem za skladbo: Pripravljamo jo vse leto iz različnih vrst užitnih gob. V pozni jeseni pridejo v poštev šampinjoni (gojeni), travniški kukmaki, sivke. Potrebujemo: 60 dag svežih očiščenih gob ali 20 dag zamrznjenih, eno debelejšo čebulo, 35 dag širokih domačih rezancev, 10 dag hamburške slanine, šopek peteršilja, strok česna, sol, poper, 2del kisle smetane, 4 jajca, 3 žlice olja. iz 40dag moke, dveh jajc in 3 žlic vode zamesimo rezančno testo, ga razvaljamo, nekoliko osušimo in narežemo za prst široke in toliko dolge rezance. Skuhamo jih v slanem kropu, vendar ne premehko. Odcedimo jih kako minuto prej, preden so popolnoma kuhani. Očiščene gobe narežemo na lističe, čebulo sesekljamo. Na segretem olju rahlo popražimo drobno narezano hamburško slanino, dodamo čebulo, in ko postekleni, primešamo še gobe. Solimo, popramo in dodamo strt česen. Pokrito dušimo na slabi temperaturi, po potrebi prilijemo par žlic vode. Ko je gobov nadev pripravljen, zložimo musako. V dobro pomaščen pekač ali drugo ognjevarno posodo naložimo polovico kuhanih in odcejenih rezancev. Po želji jih rahlo potresemo z začimbnim posipom. Čez rezance razgrnemo dobro polovico gobovega nadeva. Pokrijemo s preostalimi rezanci in nade vorn. V lončku gladko razžvrkljamo 2 del kisle smetane in 2 jajci ter prelijemo pripravljeno musako. Tako pripravljeno na hitro v vro® Pečici in takoj jtonudimo z zeleno ali vloženo Anton Kosi iz Ljutomera je ob minulem deževju našel pravo gobarsko bogastvo. V logarovskib gozdovih je nabral za H kg jurčkov, s posebnim izrastkom »sesterčkov«, ki so tehtali domala poldrugi kilogram. (N. Š., posnetek: D. Topolinjak) Torbice za vsakogar Moški svet čedalje bolj sega po njih, ženska pa brez tega dodatka sploh ne more. Kam sicer s stoterimi drobnarijami? Torbice te sezone pa so precej manjše, kot smo bili vajeni doslej, preprostih oblik, čistih, skoraj geometričnih linij. Barve: rjavi in rdeče rjavi toni, odtenek jajčevca, črna. Veliko je imitacij krokodiljega ali kačjega usnja. Take torbice sodijo k elegantnejšim oblačilom, športna pa boste dopolnili z mehkimi torbicami ali boršami iz semiša. Zelo priljubljene so kombinacije semiša ali nape in usnjenih ''hrob ter prešivov. ■i^np. Praviloma jih ne VEČJA SKLENJENA SKUPINA GOR Gobove jedi uživamo samo s* pogrevamo! MEŠANICA PŠENICE IN RŽI, SORŽICA 15 IDEJA viROvmc* 16 32 8 35 33 29 18 28 26 13 KANON 10 NJORKA 30 20 25 ŠPANSKI SPOLNtK ČASOVNA ENOTA PLANINA JUŽNO OD SKADRSKE-GA JEZERA ZA ČEZ CEVUE SMISEL, VSEBINA MISLI OKROGLA CVETNA GREDICA NIZOZEM SKl OTOK V MALIH ANTILIH MUZA LJUBEZENSKE POEZIJE LISTNATO DREVO Z NAPILJENIMI LISTI PRITOK DONAVE V ROMUNUI 1 KRATICA DRŽAVE IDAHO V ZDA OSVOBO DILNA FRONTA ITALIJANSKO IME ZA JEZERO ESTONSKO MESTO KIS, JESIH PUŠČAVA V TURKMENIJI SMUČARSKI SKAKALEC NTKANEN J0KAST1N SIN IN MOŽ V GRŠKI MrroLOGUi FINSKI TEKAČ casovn' TERMIN RUSKA BAJKA _ PREDMET POGOVORA GERHARD-SEN PREBIVA-LEC I5TBE. STVOR, KI POOSEB-UA GROZO. STRAH ZLATO-NOSNA POKRAJINA V GANI ŠPORTNIK PLAČILO „„ NA RAČUN, 20 PREDUJEM FRANC SOPRA- NISTKA (TVONNE) BLAGO ZA KAVBOJKE KOPICA n,r°dnozabavna ■ ' priimek ter naslov ZMAGOVA LEC NA GR. OLIMPIADI PRIKUHA 14 AM, FILM REŽISER PREMIN-GER SESTAVIL MARKO NAPAST OPICI PODOBNA ŽIVAL IZRAELSKI PREROK ZA VLADE AHABA DOBA PA-LEOZOIKA PERU TRAVNATA RAVAN V JUŽNI AMERIKI MATIČNA VPISNA KNJIGA ATOL V OTOČJU TUAMOTU CESKI SKLADATELJ (KAREL) AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA THURMANS BOŽIDAR PAHOR 2 12 31 POP PEVKA BAEZ PODROČJE OB JUŽNEM NIKEU TEČAJU | MEJNA VREDNOST V MATEMATIKI PISATELJ CAHETTI URADNI SPIS ŠAHOVSKI IZRAZ . VOJAŠKO 22 RENU INDIJSKA ŽENSKA 21 REKA V ITALIJI, PRITOK PADA 19 JAMA S STENSKIMI SLIKAMI V ŠPANIJI 27 RADU SLOVENSKI SKLADA: TEU NAGRADNA KRIŽANKA Geslo vpišite v nagradni kupon in ga na dopisnici pošljite na naslov uredništva: PODJETJE ZA INFORMIRANJE, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota, do 24. novembra. NAGRADNI KUPON št. 2 34 BOGOMIR MAGAJNA PERZIJA 24 Pravilne rešitve bomo nagradili: 1. nagrada: zaboj električnega orodja ISKRA v vrednosti 25.000,00 SIT 2. nagrada: teden brezplačnih počitnic v zdravilišču Moravske Toplice 3. nagrada: elektromaterial v vrednosti 5.000,00 SIT stran 14 vestnik, 19. novembra 1992 I podlistki Podjetje MUNOPEK Murska Sobota objavlja prosta delovna mesta: 1. vodja obrata 2. natakar (-ica) 3. kuhar (-Ica) Pogoji: Pod 1. - gostinski tehnik z najmanj 5 leti delovnih izkušenj ali ekonomski oz. komercialni tehnik z najmanj 5 leti delovnih izkušenj in prej končano poklicno šolo za KV-nata-karja ter najmanj 3 leta dela v tem poklicu, 2. - ustrezna poklicna šola in najmanj 1 teto delovnih izkušenj, 3. - ustrezna poklicna šola in najmanj 1 leto delovnih izkušenj. Ponudbe z dokazih o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi podjetju Mlinopek, M. Sobota, Industrijska 11. Kandidate bomo o izboru obvestili v 15 dneh po izbiri. Jože Livijen BOSI ZA VAŠEGA MALEGA PRIJATELJA SAMO NAJBOLJŠE' WHISKAS,200g WHISKAS, 400 g PAL PEDIGRE, 400 g CHAPI,800g 84,00 SIT 111,00 SIT 127,00 SIT 123,00 SIT Poleg tega vam ponujamo hrano in opremo drugih domačih in tujih izdelovalcev. Vse za pse, mačke, ribe, ptice in gledalce dobite pri nas! ZOO BOTIGUE, Zvezna ulica, M. Sobota (prek semenarne). Delovni čas od 8.30 do 15.30, v soboto od 8. do 12. Telefon: (069) 21 604 Romsko vprašanje Socialna problematika Romov se pojavlja različno v različnih družbenih okoljih na vseh področjih življenja, zaradi tega jo je treba reševati specifično na vseh področjih. ne le na nekaterih, kot je bilo do zdaj. V ta namen je potrebno v okviru posameznih interesnih skupnosti (otroško varstvo, šolstvo, sociala, zaposlovanje) pristopiti k strokovni izdelavi specifičnih programov ter poiskati možnost financiranja za izvedbo le-teh, da bi bile inštitucije, ki bi se ukvarjale s tovrstno problematiko, ustavnopravno legitimne. Tako bo, dokler bo romsko vprašanje retorično. Tovrsten odnos najdemo povsod, še najbolj pa v nekdanji Jugoslaviji, namreč tak odnos, ki spreminja načela, na katerih temelji modificirana in demokratizirana ustava. Tovrsten odnos se bo ohranil, dokler ne bo natanko definiran in opredeljen tisti vanje vseh individualnih pravic ia svoboščin na mednarodni ravni-p* tudi uresničevanje vseh pravic fe sameznih kolektivnih subjektov Torej izrecno bi bilo potreboo opredeliti odgovornosti in k«J' kreme obveznosti (če že ne sank' rije s strani EP) države za dejansko uresničitev pravic in položaja nase manjšine. Med drugim pa vemo. da slovesni obljubi pred osame6”3’’ tveno vročico, da bodo tudi dejan' sko izvajali ustavnopravna doJ0-čila, da so trije mehanizmi, ki bi nadzorovali izvajanje koove^ do manjšin, čisto retorične nam^' torej EP, splošne kon««* - o manjšinah in neka kombinacij’' temelječa na skupnih izkušnja"1 medsebojnem zaupanju, kar je * veda najbolj neumna, absurdna1' skrajno satirična in cinična trdite ■ izrečena v tem stoletju- Med drugim bi bilo nujno r^1 vprašanje oz. opredeliti Romov do zastopstva na neh oblastnega in saino-pra'™' organiziranja, posebej bi n10' biti opredeljena neposredna « sočnost predstavnikov r0^ skupnosti v republiškem P"1 mentu. w Na republiški ravni bi bilo nU1 potrebno opredeliti odgo/om pri uresničevanju pravic m Po žaju romske skupnosti, praV ’ pri urejanju lokalne samoup na ravni občin in regij. M Romi sodelovali kot ^ak^” subjekt pri odločanju v m regionalnih skupščinah m ‘ nih oblastnega odločanja, pn .. Čanju o zadevah, ki se nana^* naše pravice, položaju ter ures® vanju teh pravic, ne pa da ■ Joča o naši usodi brez najjuvunj^ Pri iskanju rešitev je potrebno upoštevati zlasti naše predloge, se pravi predloge legalnih predstavnikov romske skupnosti (Zveze Romov na občinski ravni). Torej nobena odločitev ne more biti sprejeta, Če predstavniki etničnih skupin in narodnosti izrecno nasprotujejo odločitvam, ki se ne pokrpaj* z interesi manjšin. Stavek oz. določba, ki pravi, da imajo »pripadniki narodnostnih manjšin« v republiki pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku, je pomanjkljiva, kajti ne nakazuje potrebe po navzočnosti in vpliv pri oblikovanju takega vzgojnega in izobraževalnega sistema (ki najbolj ustreza specifičnim interesom posamezne skupnosti). Ustava bi morala določiti možnosti (če se le-ta pojavi kot potreba). da bi bila romščina uradni jezik tam. kjer Romi živijo. Pri zakonski opredelitvi pravic romske etnične skupnosti je potrebno določiti območje, kjer naj veljajo posebne pravice, namenjene ohranjanju etničnih značilnosti, obsega in vsebino posebnih pravic, predstavništvo in zastopanost Romov na lokalni ravni ter organiziranost na republiški ravni. Romska etnična skupnost si želi posebne pravice manjšinske narodnostne skupnosti in zaščito, da bi bila lahko enakopravna. Prav tako je nujno postopoma uveljavljati in zagotoviti uresniče- člen v ustavi (kar je seveda že zdaj nemogoče), ki obravnava romska vprašanja. Takega člena ni (v nasprotju z ustavo Bosne in Hercegovine, kjer smo priznani kot narodnost), saj bi se v skladu z njim (če bi seveda hoteli, da bi bile vse ustave določbe uresničene brez izjeme) ustanovili tisti subjekti, ki bi se poklicno ukvarjali samo z romskimi vprašanji. Če bi se ustanovile take inštitucije (za izobraževanje, socialo, zaposlovanje, kulturo itd.) ali v najslabšem primeru kakšna katedra v okviru kakega inštituta ali akademije, ki bi šolala romski intelektualni kader, ki bi prosvetjjeval romski živelj, in Če bi bili Romi delegatsko zastopani na vseh ravneh družbenega in političnega življenja, bi se romski problem dokončno rešil brez pretirano visoke asimilacije. Treba je bolj upoštevati potrebo po ohranjanju etničnih značilnosti Romov v Sloveniji, ker potreba po dolgoročni usmeritvi vključuje v prvi vrsti vedenje o pomenu in položaju Romov kot etnične skupine in vseh njenih neodtujlivih značilnosti. Že pri formiranju ustave bi bilo potrebno uveljaviti načelo, da so sprejete le takšne rešitve, s katerimi se strinjamo tudi Romi, ne pa da se o naši usodi odloča brez nas in se zvečine sprejemajo take odločitve, s katerimi se ne bi strinjal najbolj bedast Rom. J 1 DEMOKRAT ■ t 10 TeL: (061) 40 787; iJctRokraVA-* JANEZ BA' Jjuljain««: I i shujševalni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati zs hujšanje (vitaminske tablete,dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem j*e Čang -Šlang čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi.Je zdravilen, iz naravnih sestavin tn ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang -Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnihsestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti čang - Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja sc obdržal) vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica Čang-Šlanga vsebuje 40 vrečk Čaja, ki so garancija za dosego zelene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite vželodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlang. čaj s tradicijo več kot 1.700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obtokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Manga pred spanjem. trne m priimek ulica in §t. na naslov: Džirlo, p. p. 45,61000Ljubljana in po telefonu: (061)40 787, (066)33 734. Čang - Šlang prodaja na slovenskem ttžišču ekskluzivno pod |et |e Dži rlo, d.o.o., Ljubljana. Cena Čang - Šlanga je 599 SIT + poštni stroški. Plačate po pov- poštna št. in kraj Število zavitkov Naročilnico pošljite na naslov? Džirlo, p. p. 45, 61000 Ljubljana VELEMER Kot prvi znani spomenik Akvilo-vega slikarstva poznamo nekdanjo farno cerkev v Velemeru. Enola-dijska gotska cerkev je bila najverjetneje zgrajena v sedemdesetih letih 14. stoletja in je bila prvotno posvečena sv. Trojici. Kratek prezbiterij je sklenjen s tremi stranicami osmerokotnika. Ladijski prostor je razmeroma preprost pravokotnik, h kateremu je bil na zahodno pročelje prizidan dobro pro-porcioniran zvonik. Le-ta je po svoji zunanji podobi blizu marijanskemu. Pročelje zvonika v pritličju predira šilasti lok, ki vodi v podnožje zvonika. Nad vhodom je zvonik členjen Še z dvema manjšima pravokotnima odprtinama, v vrhu pa z bifornim oknom. Zunaj cerkev ni ometana, vidijo se še celo ostanki gradbenih odrov. Spodnji del zunanjih sten opasuje izstopajoči talni zidec, vrh ladijskih sten pa pod streho razčlenjuje niz slepih arkadic. Ogli oz. stiki sten so zidani s kamnom, vse drugo z opeko (le-ta je nekakšna stalnica vrste arhitektur, tudi srednjeveških). Skozi lahno zašiljen banjasto obokan prostor pritličja zvonika vstopimo po dveh stopnicah v eno-tadijski prostor cerkve. Prvotno je bil ladijski strop raven, tako kot je to običajno v srednjeveških gotskih cerkvah, današnje povišano in odprto ostrešje pa je posledica obnove iz leta 1968 Severna stena je enotna ploskev, brez oken, nasprotna - južna pa je oblikovana S tremi gotskimi svetlobnicami Zahodno steno ladje deli že vhod, zanimiva pa je odprtina nad njim. Le-ta omogoča iz ladje dostop v zvonik, vsekakor pa je tudi možno, da je bilo to v zvezi s t.i. gosposko emporo, torej nekoliko dvignjenim podijem za patronatsko družino Szechy. Res je sicer, da te gosposke empore ni videti, je pa nujno lako prostorsko ureditev utemeljiti tudi s sorodnimi primeri ustanovniških cerkva, npr. z do-manjševsko. še romaniki pripadajočo arhitekturo, kjer je še vidna baza slopa, na kateri je slonela t.i. gosposka empora. Nasproti zahodne stene dajt ladijskemu prostoru odličeh girtski naglas slavotočni del. Notranje | ostenje slavoloka je enostavno pra- 1 l Doris cerkve sv. Trojice v Velemeru, cerkev je bila zgrajen* * tih letih 14. stoletja. (iz knjige: C. Erzsebet Harrach-^ ' se*?'® MaemJekek, Szombathely 1983, 501) vokotno profilirano. Z leve in desne strani slavoloka je ozek pas stene, ki pa se v skladu z obliko slavoloka širi in se nad njim razteza čez vso površino. Skozi slavolok pridemo v prezbiterij, zasnovan kot kratki kor: ta je poligonalno sklenjen na osnovi petih stranic osmerokotnika. Šest-delna obočna shema prezbiterija m oblikovana z gotskimi rebri, temveč je - v smislu reduciranih reber - naznačena le z robovi. Ti in ves obok prezbiterija so bili najverjetneje poslikani, najverjetneje v nekoliko abstraktnem smislu pomen-sko-alegorične osmislitve oboka kot prostora za nebeško liturgijo, v podpomenu kot vizija nebeškega Jeruzalema. V severno steno prezbiterija je vzidana t.i. stenska zakramentalna niša, katerega vrh je dodatno kle-sarsko obdelan. Primerljivo z številnimi podobnimi nišami v vrsti prekmurskih cerkva (Martjanci. M. Sobota, Sv. Jurij. Gornja Len-dava-Grad, etc.) je tudi tu niša kamnoseško oblikovana: v notranjem trikotnem zaključku je stilizirana roža, stranice pa so dopolnjene z imenitnima fialicama. Vzhodnd stranico " prezbiterija »pbevotlijie« gotiko oknd. ki se v šila s tem vrhu končuje v obliki gotskega trilista. Dodatni svetlobni v»r prezbiterija je okro^ južne stene. Po tlorisni zasnovi. p1 posamičnih arhitekturni u j..; r kamnoseški modelacip otji cerkvenega prostora ‘ t j merska cerkev med ' prekmurske skupine- F. arhitektura velemerske . ,t< memben člen v rasti nega arhitekturnega m’"’ ,i P?j mala udejani v skorajda c l*" murskih cerkvah 2- P°jo s 1 njihov odmev pa sere (Nadaljevanje Pp it l I ) l L Bern« 1 l Vestni vpstnik, 19. novembra 1992 stran 15 iz naših krajev / kronika Dolinski pogled nazaj Pol stoletja je bila Dolina v lendavski občini bogu za hrbtom, F vas stisnjena med vinograde na eni strani, mejo z Madžarsko “a dragi in Lendavo na tretji strani. Skupaj s Pincami je bila ^dnja vas na državni cesti, kije vodila prek naših krajev osrčje Madžarske. Tod je bilo tudi najbližje do Blatnega jezera. 'r*1' letos, ko so odprli meddržavni mejni prehod v Pincah, so se °lihČanom vrata v svet spet odprla. Danes spet lahko potujejo prodnikom in znancem, s katerimi jih je desetletja ločila zaprta Se več, danes vrli dolinski kmetovalci obdelujejo zemljo, ki *'Jo vzeli v najem onstran meje. Dolina kot srednje velika vasje r~r znana po dobrih pridelovalcih vina, v davni preteklosti tudi " r udelovalcih platna in preje, toda to je znano le okoličanom ali .*,|J kakšnim etnologom, ki so raziskovali zgodovino teh kra-č . Dolina pa je znana po tem, da so na njenem območju pred 50 n prvič zavrtali v zemljo v ihti, da bi našli nafto in plin. danes živijo ljudje, ki so priče prvega vrtanja, ka-'Er° je to vas zapisalo v zgodo-Leta 1942 so v bližini taline meje zavrtali v zemljo in 16slabo leto pozneje našli nafto 'i Plin, To je bila tudi prva sluboka vrtina na naših tleli. da so odkrili nafto za stro-'ovnjake seveda ni bilo veliko ^^nečenje, saj so nafto poz-■*( v bližnji Selnici in Pekle- (sedaj v hrvaški državi) že i Osemnajstem stoletju Od-tn|k nafte v Dolini in pozneje Petišovcih je imelo po-^bne posledice za razvoj naftne industrije v nek-anii Jugoslaviji. Župnijskih kronik: Veržej Župnijo ustanovil A. M. Slomšek z । P«zna veliko pomembnih, znanih in neznanih kronistov, ^Nl p***1''* 40 ustali do današnjih dni dragocen in pomemben doku-hlini °ncko'l S(> prav takšne vrste zapisi edini preostanek neke dobe, minulega in zato nepogrešljiv zgodovinski vir, je zapisala *ov_.*uJs ob prvi razstavi župnijskih kronik Prekmurja, ki je bila Nr . 1986. leta v pokrajinskem muzeju v Murski Soboti. Iz istega ^e|tinz leta 1886; tej sledila lišinska iz 1889. in svetojurjevska iz leta J ^•hika v knjižnici kronike pa pišejo se .tUd' na levem bregu Mure Prv, v Veržeju Tam je kroniko )st pisati 1857. leta benefici Nin Peitler Čeprav tedaj j n’ b,l samostojna župnija. Pii l' ie spadal k župniji Križevci imel pa je stalnega - beneficija. Njegov na , Anton Slranjšek je napisal 12 sirarn i ,/' Naslednik Lovrenc Janže tat/™1 19211 pa je v kroniki “'ririi le en0 stran Je pa : Ve« zapisov na tako imuno ^li ^.laventarjih in posebnih po ^**lir vlagal v zapisnik duš. 1:0 s,a Prva pisala v nem h)- 50 b11' Janžekovičevi zapisi jeziku Lela 1921 so ... -.‘k, upravljanje župnijo šale ' *• pa do 1941. leta v kro-^■"'^zapisah nič. L julija 1945. P'evzel župnijo Jože Kosta-L'vr 1 le potem začel pisati talil niko- 198J. Jeta pa je izda! %k.'D iupnije Veržej v knjižici. 118 strani. ^jeklenk _ __ ■ naiLlU ilUGJ UJdUllU nan arn° Veržej, dejansko pa i ‘i. i navezana najmanj še dva (Bunčani in Banovci). * dobro pozna tudi Martin Sik 'saDe bil v letih 1974-1988 ? ,akrat naprej pa je za-B[en duhovni po-,o, , tulajšim župnikom, tre-[tajj^bančevemu sinu I rancu ^Preden a bom nizal nc-tai^l^drobnosti iz župnijske ^kaj besed o mojem so i U Martin Maroša je prišel J? s« ‘J 75 župnika kmalu zatem. - iz (sPl> 45 letih duhovništva 1^*0 ^a’ V to južnoameriško So C °dšel namreč 1929. leta v misijonskem zavodu IpiliJ V ! taliji oblekli v klerika. v Chicagu 1912. leta. ,n bratom 1913- leta StMaj p ''tiče, medtem ko je oče 1920 lcta Martin jc «’ l9|ijUV *“4u končal študije in Ut 19ri 'ela novo mašo. Ponovil i v Beltincih, ko je k T*t c a' slovenijo, nato je pn-J 1969 m 1974. ko ‘1 vedno V Čilu jc bil Dolina jc tisti čas postala kraj, v katerega je bilo uprtih veliko oči. saj je država po vojni potrebovala gorivo za obnovo bolj kot kruh. Takoj po vojni so iz te vrtine pritekle prve tone nafte. Malokdo ve. da so leta 1945 v Dolini postavili prvo rafinerijo. Nafto iz Doline so destilirali v sode. “Pridobivali so bencin, plinsko olje in svetilni petrolej, ki je bil zelo pomemben za prebivalstvo. saj v teh krajih še ni bilo elektrike. Phn so Črpali za lokalne potrebe in za gazolin. Malokdo tudi ve. defje bila Dolina povezana s Petišovci z ozkotirno železnico in da so profesor kateheze in glasbe, pozneje župnik v stolni cerkvi v Punta Arenasu na Ognjeni zemlji, kjer se je sreča! s plemeni Indijancev Otas. Alakaluf, Jagan. Njihovi otroci so se prav tako vzgajali v zavodih salezijancev Deloval je tudi v revnem predmestju Santiaga. kjer je ustanovil župnijo in župnijsko šolo, ki jo je nazadnje obiskovalo 2.000 otrok. Blagoslov 1734. leta »Ustanovitev Veržeja je ovita v meglo. Verjetno jc naselje nastalo že kmalu po prihodu Slovencev v naše kraje. Zelo staro izročilo pripoveduje, da so se Slovenci, ogroženi od divjih ljudstev, ki so prihajala za njimi, zatekli na otoke Mure, zaraščene z gozdovi. Mura je imela tedaj veliko vode in veliko rokavov, kar se pozna še danes. Za zgled naj naveden meiinsko pokopališče, iti je oddaljeno od vasi kilometer. ker je vse do tja poplavljala Mura. Nekoč sta bili vasi Melinci in Krapjc združeni in sta imeli skupno pokopališče v sedanjem gozdu na desni _ strani sedanje Mure. Tudi Pribina in Kocelj sta se nastanila na močvirnatih predelih Blatnega jezera, da sta se branila pred sovražniki. Tako je zelo verjetno, da so storili enako naši predniki in so vsa naša naselja nastala na enak način,« jc povedal Martin Maroša, nato pa opozoril na že omenjeno knjižico kroniko o Veržeju. V Veržeju se ohranja ustno izročilo. da je imelo naselje že okrog leta 1.000 svojo lastno leseno cerkvico. Prvič pa se omenja cerkev v Veržeju v strasburškem zapisniku iz leta 1545. Stala je ob Muri, ki je tekla prek sredine sedanjega Veržeja. kjer stoji sedaj hiša Slavka Topolovca. Leta 1605 so Turki požgali cerkvico in ves Veržej Novo cerkvico so postavili proč od Mure, po vsej verjetnosti na mestu ali pa kje v bližini prostora, kjer stoji sedanja Le-to pa so začeli graditi 1723 leta in jo dogradili 1726. leta. Blagoslovljena je bila 1734. leta, posvečena pa je sv Mihaelu. Cerkev so zgradili v baročnem slogu Ima tri oltarje. Na glavnem je v sredini sv Mihael, na de^ni od nj^iga sta sv Matej in sv v Dolini sestavili tudi prvi kamion, ki je bil prvo motorno prevozno sredstvo porajajočega se podjetja Nafte. Napeljali so tudi prvi plinovod iz Doline v Petišovce, plin pa so uporabljali za pogon vrtalnih strojev. V prvih povojnih letih je nafta pritekla tudi iz petišov-skih vrtin in od takrat se je v Dolini manj vrtalo, vendar pa je tej vasi pripadla čast, da se je z najdbo nafte zapisala v zgodovino. Pol stoletja je minilo od tistih pomembnih dni, spo- Na gričih nad vasjo so pred 50 leti začeli vrtati prvo globoko vrtino v Frekmutju. Dolina je tako zapisana v zgodovino naftne industrije pri nas. Martin Maruša se je po 45 letih vrnil iz Čila, nato pa je bil 12 let župnijski upravitelj Veržeja. Jožef, na levi pa sv. Lovrenc in sv. Gregor. Zgoraj je sv. Trojica . 31. december 1862 S tem da so zgradili v Veržeju cerkev, pa še niso pridobili župnije, ampak so bili še dolgo odvisni od župnije sv. Križa, torej od sedaj župnije Križevci pri Ljutomeru. Prvi duhovnik se je nastanil v Veržeju šele L decembra 1768. leta. Ime mu je bilo Jožef Rep. V Veržeju je ostal 15 let. Imel je naslov beneficiat, delil je lahko vse zakramente. razen svetega zakona. Ime) je še vrsto drugih omejitev, kar dokazuje, da je bi! odvisen od župnika pri sv. Križu. 1861. leta je bil v Veržeju na kanonični vizitaciji Škof Anton Martin Slomšek. Prav gotovo so mu verniki potožili o svojih prizadevanjih za samostojno duhovmjo. Po smrti križevskega župnika, ki se je temu upiraj, so 4. marca 1862. leta poslali Verženci na škofijski ordinariat prošnjo, da bi beneficij v Veržeju povzdignil v kuracijo. to jc samostojno župnijo. Končno so prejeli od stolnega prošta in škofijskega administratorja Franca Fri-dneha sporočilo, daje bil beneficij povzdignjen z odločbo številka 3352. izdano 31. decembra 1862. leta, v samostojno kuracijo, ki se izloči iz župnijske vezi sv. Križa pri Ljutomeru m se ji podeli samostojna župnijska jurisdikcija v vsem obsegu. Posebej jt je dana pravica vodenja samostojnih matičnih knjig in lastnega krstnega kamna. Od takrat poteka 130 let! Anton Strajnšak. ki je bd od avgusta 1860 beneficij, je bd imenovan za rednega kurata 22. julija 1863. leta. Bil je zelo delaven, saj je uredil okolico cerkve, položiti je da! kamnite plošče okrog oltarja, posrebritt svečnike, pozlatiti kelih, obnovil je Marijin kip na glavnem trgu, dosegel da so kupili orgle znanega orglarskega mojstra Adal-berta Kafka. Umrl je 1881. leta m jc pokopan v Vezžpju. minjajo se jih le najstarejši vaščani, ki pa jih danes tarejo nove skrbi. Dolina postaja spet odprta vas. tu v bližini naj bi potekala trasa nove ceste, ki bo povezala Madžarsko s Trstom in Italijo, vzhod z zahodom. Morda bodo tudi od te ceste kaj pridobili in morda bo v te kraje zaneslo nekoga, ki bo podrobneje raziskal zgodovino tega kraja. JD Ustanovitev Marijanišča Strajnška je nasledil Lovro Jan žekovič. Leta 1884 je sklenil z mizarjem Francem Potočnikom od sv. Trojice in zlatarjem Kotnikom iz Maribora pogodbi za tri nove oltarje. Julija 1884 se je pogodil s slikarjem Francem Barazzutijetn o poslikavi cerkve in izdelavi križevega pota. Kupit je tudi tri barvna okna m dal izdelati klopi. Umrl je 1922. leta. Leta 1912 se je Antonu Pušče-njaku in njegovi ženi Mariji izpoi nila želja, da bi ustanovili v Ver žeju Manjin dom - Marijanišča. V ta namen je namreč daroval svojo kmetijo. Prelat dr. Franc Kovačič je 10. julija 1910 ustanovil družbo Marijan išče. Leta 1911 so začeli graditi stavbo, »namenjeno poduku in vzgoji moške mladine po vrlih duhovnikih salezijancih«, kot je med drugim zapisano v kroniki. Marijanišče so odprli in bla goslovili 27. oktobra 1912. leta Kmalu zatem so začeli s tako imenovanim oratorijem. Ob nedeljah so prihajali v zavod fantje iz Ver Žeja in bližnjih vasi, tudi iz Prek murja, čeprav takrat še ni bilo mostu. ampak je vozil brod. V zavodu so se igrah, imeli krščanski nauk, vaje v petju in nastopih. Namen oratorija je bil mlade versko vzgajati in jim pomagati, da postanejo dobri kristjani in pošteni ljudje. Pijančevanja je (bilo) veliko Preskočili bomo večdesetletno delo Marijanišča. Po smrti Lovra Janžekoviča so začeli župnijo upravljati salezijanci. Prvi župnik je bil dr. Franc Volčič, ki ga je nasledil Ivan Perovšek (1922-1929), ki jc zapisal v župnijsko kroniko: Duhovno stanje v Veržeju jc žalostno. Razdeljeni so v tržane in vesničarje. klerikalce in liberalce, se prisrčno sovražijo. Pijančevanja je veliko, ljubezni pa malo.« Tretji upravitelj je bil Jožef Tkalec, četrti upravitelj Je bi! Anton Klemenšek, ki pa so ga gestapovci odpeljali na Hrvaško, tam pustili, nato pa je odšel v Čile, kjer je začel delovati pori vodstvom mojega sogovornika Martina Maroša Med vojno je bd Veržej brez stalnega duhovnika. 1945. leta je ja stopil službo župnijskega upravitelja Jože Kostanjevec. 1950 leta pa je to postal Franc Dundek. nato je prišel (1958. leta) Jože Zrim. V letih 1958-1965 je bil znova Jože Kostanjevec, od 1965. do 1976. leta pa je upravljal župnijo Jože Pušnik, nato pa do 1988. leta Martin Maroša. ko je prevzel župnijo Janez Žabot. Zdaj je župnijski upravitelj Franc Marošlč. Zapisal ŠTEFAN SOBOČAN »Peglica« podrla kolesarko V prejšnji številki smo opisali pod tem naslovom prometno nesrečo v križišču Slomškove in Zvezne ulice v Murski Soboti. Navedli smo, da je kolesarko podrl osebni avto zastava 126, nato pa odpeljal Policiste je sled za pobeglim voznikom pripeljala do Janeza Voroša v Borejce Spregledal otroka 9 novembra ob 15.15 je voznik osebnega avtomobila Milan Hajdinjak iz Gorice na prehodu za pešce v Grajski ulici v Murski Soboti spregledal pešca otroka T. J. iz Murske Sobote m ga zbil po cestišču. Otrok je bil hudo poškodovan. zato so ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico. Z avtom trčil v avto Avstrijski državljan Mano Sto-iser se je peljal 11. novembra po ulici Staneta Rozmana proti Gregorčičevi ulici v Murski Soboti. Vozil je s preveliko hitrostjo, zato je avto zaneslo in se je zalete! v pravilno parkiran osebni avto Ljubomira Fišerja Telesnih poškodb ni. gmotna škoda pa znaša 3OO.(fO(J tolarjev. Smrtna nesreča traktorista V sredo, 11. novembra, okrog 16.30 se je zgodila tragedija v Malem Moravščaku v radgonski občim. Stanislav Vnuk, star 54 let, iz vasi Senčak je tega dne delal v svojem gozdu proti večeru pa se je peljal po gozdni cesti s traktorjem ursus po lokalni cesti Stara Gora--Gomila. Med vožnjo je zaradi nepazljivosti v blagem levem ovinku zapeljal na manjši nasip, nakar se je traktor prevrnil m pokopal voznika Stanislav Vnuk je dobil tako hude poškodbe, da je zaradi njih na kraju nesreče umrl. Morda pa bi ostal pri življenju, ko bi imel traktor varnostno kabino ali vsaj varnostni lok! Usodna vožnja po klancu Jože Bukvi« iz Moščanec se je 15. novembra peljal z motornim kolesom po lokalni cesti iz Križevec proti domu. Vozil naj bi z neprimerno hitrostjo. Ko je pripeljal po klancu navzdol v blagi levi ovi-ztek. je zapeljal na desno bankino, od tam pa ga je vrglo v desni obcestni jarek, kjer je obležal. Dobil je hude telesne poškodbe. Hudo poškodovan sopotnik Po regionalni cesti od Trat proti Lenartu se je v soboto okrog 16. ure peljal z osebnim avtom Matjaž B iz Lenarta. Ko je pred Dražen Vrhom pripeljal v levi blagi ovinek, je osebni avto zaneslo na desno bankino in po nasipu v obcestni jarek. Nastala je večja gmotna škoda, sopotnik Viktor Č. iz Kremberka pa se je hudo poškodoval. OTROK V SMETNJAKU - 84-tetna Frida Kodikar iz Maribora je odkrila v smetnjaku, v katerega je hotela stresti pepel, novorojenčka, starega štiri ure. Nedolžna deklico so potem brž prepeljali v bolnico in njeno zdravje se je izboljšalo, čeprav je bila hudo podhlajena. Doslej se mati, če ji je sploh mogoče tako reči, ni oglasila, so se pa oglasili dobri ljudje, ki deklico želijo posvojiti. Š. S., foto: Večer. Vlom v lovski dom Negovski lovci so prijavili policiji vlom v njihov lovski dom. Izginili sta lovsko orožje in oprema vse skupaj vredno 330.000 tolarjev. Policisti iz Gornje Radgone in kriminalisti uprave za notranje zadeve Murska Sobota so stopili v akcijo in prišli do Danila W. iz Segovec in Mihaela Č. iz Sebeborec. Ona naj bi torej vlomila in odnesla pogrešane reči. Kraja iz avtomobilov V noči z 10. na 11. november je bilo v Trimlinih vlomljeno v tri osebne avtomobile Storilec je odnesel iz njih razile predmete v vrednosti 29.000 tolarjev. Policisti sumijo, da je avtomobile s silo odpiraj Ivan S. izPetišovec, zato so ga prijavili. Med 11. in 13. novembrom je nekdo nepovabljeno vstopil v hišo Darka Mekicarja v Selu in ukradel barvni televizijski sprejenmik. Za storilcem poizvedujejo, zato bo dobrodošla pomoč občanov. Čez mejo s puško Ljubiša P. in Tomislav K., oba državljana tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije, sta (po)sku-Šala pretihotapiti čez mednarodni mejni prehod v Dolgi vasi na Madžarsko potezno puško in 150 različnih nabojev Orožje sta kupila v Švici in ga srečno prepeljala čez več mejnih prehodov. Zataknilo se je torej v Dolgi vasi, čeprav sta orožje »dobro« skrila v avtu. Sodnik ze prekrške ju je denarno kaznoval m odredil odvzem orožja. Brez dovoljenja pa je imel orožje tudi Maksim J s Hercegovščaka. Policisti iz Gornje Radgone so mu namreč zasegli lovsko puško m 100 nabojev in ga bodo prijavili. Požar v transformatoiju V nedeljo. 15 novembra, ob H. un je izbruhnil požar na transformatorski postaji v Puconcih. Ogenj je zaje! 20 kilovatni visokonape tostni blok, zgoreti pa so tudi trije visokonapetostni kabli Gmotna škoda znaša 1.000.000 tolarjev. Ogenj so pogasili gasilci iz Puco nec Ponarejeni dolaiji Odkar imamo v Sloveniji pravi denar, ni več slišati, da bi kdo vnovčeval ponarejene tolarje. Seje pa pojavil te dni v banki v Murski Soboti hrvaški državljan S G. in skušal menjati 100 dolarjev. Budno oko bančnega uslužbenca je zaz-nalo. da so dolarji ponarejeni. V postopku je povedal, da je bankovec kupil v Kninu. Zavrnjeni tujci V prejšnjem tednu so na pomurskih mejnih prehodih zavrnili 87 tujcev, ki so nameravali priti v Slovenijo vendar za to niso izpolnjevali določenih pogojev, od katerih naj omenimo zadostna sredstva za preživljanje. Še vedno pa je tudi veliko ilegalnih prihodov v našo državo. V omenjenem obdobju so odkrili 4: 1 Romuna in 3 državljane t i. ZRJ. stran 16 vestnik, 19. novembra_1992 šport Prva slovenska moška rokometna liga Zamujena priložnost Pomurke v Ljubljani V petem kolu prvenstva v prvi slovenski moški rokometni ligi je Kolinska Slovan v Ljubljani po pričakovanju premagala Pomurko z 20:18 Dogodki na igrišču pa so pokazali, da bi lahko bil rezultat tudi drugačen Rokometaši Pomurke so namreč zamudili idealno priložnost za zmago. Igrali so dobro in imeli tudi številne priložnosti za gol. ki pa jih niso izkoristili. To še posebej velja za Meohca, ki je zapravil kar sedem zrelih priložnosti za gol Povrh tega je Pomurka nastopila oslabljena, brez Kušterja. ki se je na treningu huje poškodoval in verjetno v prvem delu prvenstva ne bo mogel igrati Strelci za Pomurko: Okreša 10, Meolic 3. Lovenjak 3, Skranan in Buzet, po enega. V šestem kolu prvenstva pa je vodeča in še neporažena ekipa Pivovarne Laško iz Celja v Murski Soboti premagala Pomurko z 22:18. Bakovčani so tokrat prikazali solidno igro. Strelci pa so bili: Meobc 11. Skraban 3. Bedekovič 2 in Lovenjak 2. Pri Pomurki sta bila najboljša Meolic in Škraban. izkazal pa se je tudi vratar Gaberc. Prva slovenska moška odbojkarska liga Poraz Vigrosa Pomuija V petem kolu prvenstva v prvi slovenski moški odbojkarski ligi je še doslej neporaženi Salonit po pričakovanju premagal Vigros Pomurje iz Murske Sobote s 3:0 (15:11, 15:9. 15:10) Sobočani so pristali, da so tekmo namesto v Murski Soboti odigrali v Novi Gorici, da bi tako odbojkarjem Salonita iz Kanala prihranili potovanje pred povratno tekmo s finsko ekipo Isku iz Tamper. Za ekipo Vigrosa Pomurja so igrali: Ratkai. Josrpovič. Marič. Mašič. Novak. Gobec, Žalik. D Poredoš. Vnuk. Belec. R Poredoš, Prša V šestem kolu gostuje Vigros Pomurje pri Granitu v Slovenski Bistrici. Druga slovenska moška odbojkarska liga Zmaga brez težav V sedmem kolu prvenstva v drugi slovenski moški odbojkarski ligi je Ljutomer doma brez težav premagal Mežico s 3:0. Ljutomerčani so bili v vseh elementih odbojkarske igre boljši in zasluženo premagali mlado ekipo gostov Za Ljutomer so igrali: Rajnar, Krajcar, Savič. Kavnik, Drvarič. Rajnar. Grut. Šumak. Škrobar, Onišak. Šmauc. Kaurin. V prihodnjem kolu gostuje Ljutomer pri Olimpiji II. Tretja slovenska moška odbojkarska liga Na derbiju zmagali Beltinci in Radenci V sedmem kolu prvenstva v tretji slovenski moški odbojkarski ligi sta bila na sporedu dva pomurska derbija Bclginci so v Murski Soboti premagali drugo ekipo Pomurja s 3:0. Radenci pa v gosteh Cven prav tako s 3:0. V osmem kolu bodo v Beltincih igrali pomurski derbi med Beltinci in Radenci, Cvcn gostuje pri Vdedi lil. Pomurje II pa gosti Topolšico II. Tretja slovenska ženska odbojkarska liga Pomurje in Ljutomer V sedmem kolu prvenstva v tretji slovenski ženski odbojkarski ligi sta bila dva derbija, prekmurski in štajerski Pomurje iz Murske Sobote je premagalo Puconce s 3:0. Ljutomer pa Cven prav tako s 3:0. V osmem kolu gostujejo Ljutomerčanke v Celju, Sobočanke igrajo v Rušah. Pucon-čanke gostijo Topolšico. Cvenčanke pa igrajo pri Braniku Rogozi. Druga slovenska moška košarkarska liga _-----— Radgončani premagali Mariborčane V sedmem kolu prvenstva v drugi slovenski moški košarkarski ligi je Radgona premagala Maribor s 106:84. Začetek je pripadel gostom, ki so povedli s 6 točkami. jx>tem so pobudo prevzeli gostitelji in si priigrali prednost 30 točk. To je bila tudi priložnost, da zaigrajo vsi igralci. Strelci za Radgono: D. Gomboc 30. Ulaga 23, Bratkovič 17. Ržič 9, Slavič 8, Cigut in Banič po 6. M. Gomboc 4 tn Vukotič 3. V osmem kolu prvenstva pa je Prebold premagal Radgono s 96:80. V prvem polčasu je bila tekma izenačena, zmago pa so si gostitelji priigrali v končnici, ko je mora! zaradi petih osebnih napak iz igre Ulaga Strelci za Radgono: D Gomboc 17. Bratkovič 14, Ulaga 13. Karlo 9. Danič 8, Cigut 7. Rožič 6 in M. Gomboc 4. (bd) Košarka________________________________ Zmaga Ljubljančanov Medobčinsko društvo slušno prizadetih Murska Sobota je bilo organizator prvega državnega prvenstva slušno prizadetih Slovenije v košarki. Med štirimi ekipami je zmagala MDSP Ljubljana s 6 točkami pred MDSP Maribor. 5. CRSG Ljubljana. 4, in MDSP Velenje, 3 točke. Tekmovanje z zmaji---------------------------- Zmagal Gajser V Krapju je bhovkhtbsko tekmovanje .v..letenju Z motornimi zmaji Tekmovali so v reševanju navigacijskih nalog, časovni točnosti, metanju žogic in točnosti pristajanja. Med osmimi piloti je zmagal Tomaž Gajser s ^OPtočkami pred Vilkom Ferencem, 630. in Miranom Petkom. 520 točk. (JG, Judo Vehab drugi V MaripopiJc.Ailo t^kpovjpup /juiJu^a.ppkairMaiir^. ^jd^cvah.sij •udi trije Sobočani in dosegli iiuviednje uvrstitve:.D . ;yr j?;. • k:,;. dQ . ^bkgiirum L Pavlic v kut Mp 64kg peti 0 /trcuiPji , zret- jfT&' ♦ “ ' ' 1 ' ' * ’ r Predstavljamo vam Mojca Meglič obetavna tekačica Odkar je v Radencih tekaška sekcija, se poleg starejših uveljavljajo tudi nekateri mladi tekači in tekačice. Med slednje vsekakor sodi trinajstletna Mojca Meglič, učenka s kapelske osnovne šole. Mojca, ki se udeležuje tekaških prireditev skupaj z očetom in bratom, je v letošnji sezoni dosegla več odličnih rezultatov in uvrstitev, V konkurenci vrstnic je zmagala na teku mladosti v Radgoni, na šolskem in občinskem krosu. Druga je bila na pionirskem pokalu Pomuija in sedma na državnem prvenstvu v krosu. Še večje vrednosti pa so njeni rezul- tati, ki jih je dosegla med starejšimi tekačicami. Zmagala je na Dravskem teku (11 km), Štatenberskem maratonu (8km), Ptujskem maratonu (10 km) in v avstrijskem Feldbachu (11 km). Na radgonskem teku mladosti je bila druga, na Gorskem teku v Mežici in na teku Vivicita v Mariboru pa tretja. Na novoletnem teku v Topolšici je bila četrta, na teku v Radencih in na Madžarskem peta, teku v Rogaški šesta in še bi lahko naštevali. Skratka, gre za zelo nadarjeno tekačico, ki se lahko ob strokovnem vodstvu razvije v odlično športnico. B. Macuh Kegljanje----------------------------------- Nova zmaga Radenske V četrtem kolu medregijske kegljaške lige je Radenska premagala Šoštanj s 7:1. Miro Steržaj pa je postavil rekord kegljišča z 945 keglji. Radenska: Kučan 866. Drvarič 837, Steržaj 945, Šalamon 783, Kovačič 886 m Mundjar 816 podrtih kegljev. Radenska vodi brez poraza, v prihodnjem kolu pa igra v Hrastniku. m. Š. Druga slovenska moška rokometna liga Na derbiju zmagal Krog V šestem kolu prvenstva v drugi slovenski moški rokometni ligi je Krog v pomurskem derbiju premagal Radgono s 27:17. Najboljši strelci: A. Kolmanko 7, D. Kolmanko 5, Varga 5. Meolic 4 in Sernek 4 za Krog ter Zalodec. Cajnkar 4. Ambruš 3 in Horvat 3. Radeče pa je v Murski Soboti premagalo Polet z 20:18. Strelci pri Poletu: Čemela 5, Murgelj 4, Kreft 3. Slatnar 2. Kovačič 2. Rengeo in Fefer po enega. Šah_____________________________ K. Maričeva prva Na novembrskem hitropoteznem turnirju mladincev in mladink ŠD Radenska Pomurje iz Murske Sobote je sodelovalo II šahistov. Zmagala je K. Marič s 7 točkami pred A. Kelemenom. L. Števanečevo in P Keiemenom. po 4.5 točke. Prvo mesto D. Mariju Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo novembrski hitropotezni turnir. Med 18 šahisti je zmagal D. Hari s 15,5 točke pred Kovačem. 14. 1 Kosom, 13,5, Radosavljevičem, 11.5, B Harijem. 11. Logarjem, 10,5, ter Režonjo in P. Kelemenom. po 10 točk. V jesenskem delu sezone so bili treningi sekcije Meteor iz Črenšo-vec v TAE KWON DO usmerjeni v obvladovanje novih kombinacij in za utrjevanje običajnih možnih udarcev in kombinacij. V ta namen sta Crcnšovčane obiskala trener Franc Terglavčnik - mojster TKD 1 dan - in njegov asistent Marcel Ruben iz te a kwon do kluba Bresternica iz Maribora. Skupni trening pa so ČrenŠovčani imeli tudi z Lendavčani. V klub sv pritegnili nekaj novih članov, za katere trener Gorazd Horvat upa, da se hudo kmalu pridružili članski ekipi. Dean A Rokoborba ...-...— Sedem naslovov Sobočanom V Razvanju je bik) letošnje ekipno prvenstvo pionirjev Slovenj v rokoborbi Sodelovalo je 80 tekmovalcev iz petih slovenska klubov. Lep uspeh so zopet dosegli mladi rokoborci iz Sobote, saj so zasedli kar sedem prvih mest. Brez konkurence so postali ekipni državni prvaki pri starejših pionirji h. saj so od šefih« možnih zasedli kar pet prvih mest. Zmagali so: Davorin Zapl^ (51 kg). Dominik MHov (55 kg). Dejan Kuhar (60kg). ^]an Kovačič (68kg) in Slavko Zec (nad 68 kg). V konkurenci pionirjev je bila Murska Sobota ekipno druga, med posam««1“, pa sta zmagala Dušan Petrovič (40 kg) in Matej Gomboc (44 kg)- Druga slovenska ženska košarkarska liga ——-- Sobočanke presenetile s hitro igro V osmem kolu prvenstva v drugi slovenski ženski košarkarski lig>F Pomurje iz Murske Sobote v gosteh premagalo Cimos z 92:85. SoboCt£ so presenetile s hitro igro in protinapadi polnile koš gostiteljic la j igra jim je tudi omogočila prepričljivo zmago. Strelke za Pomurje 1 ‘ 4 (0:2). Cer 6 (0:2), Lalič 22 (6:11): Brezič 3 (3:4), Drožma 48 (N 1 ” Bohar 4. Štefek 1 (1:2) m Kar 4 (2:2). (zt) Območna mladinska košarkarska liga ——— Radgona in Pomuqe pri vrhu * ik^ Po uspehu ekipe Radgone in Pomurja iz Murske Sobote v P^^verti prvenstva območne mladinske košarkarske lige sta zmagali tudi kolu drugega dela prvenstva. Radgona je premagala Slivnico „ jje Najboljši strelci pri Radgoni: Karlo 23. Bratkovič22 in Niderl 16 r |r pa je zmagalo v Rušah s 93 69 Najboljši strelci pri Pomurju Zunec po 19 ter Polanič in Kar po 17. (bd. sd) Prva slovenska strelska liga Poraz Tišine v Trbovljah V drugem kolu prvenstva v prvi slovenski strelski ligi j* 1 ^Jctip1* Koloman Fliser s Tišine gostovala v Trbovljah in izgubila srečanj« domačinov s 1677:1721 krogov Najboljši v ekipi Tišine je bil s« krogi pred Bukovcem. 568 in Flegarjem. 540 krogov. V tret|tfn ’ bodo Tišinčani pomerili doma z ekipo Kranja. Druga slovenska strelska liga—— Pomurka, Š. Kovač in J. Jurkovič ,• Sta bila " V drugem kolu prvenstva v drugi slovenski strelski lig1 v Gor11! sporedu dva pomurska derbija. Pomurka iz Murske Sobote je j^sp6’’ Radgoni premagala Elrad s 1610:1596 krogi. Pri Pomurki je • Prl nejši Kreft s 548 krogi pred Škedljem, 547 in Ščančarjem. 515 1(B, Elradu pa Svetec s 542 krogoma pred Slaničem. 533. in krogov Ekipa Štefana Kovača iz Turnišča je v Ljutomeru P istoimensko ekipo s 1652:1614 krogi. Najboljši pri Turnišču j« s 572 krogi. pri Ljutomeru pa Robnik s 554 krogi. Ekipa Jovo *.$ grog?-Vidma pa je v Rušah premagala Prvi pohorski bataljon s 158A n jJ" Najboljši pri Vidmu je bi! G. Kocbek s 543 krogi pred A Kocb« in Sijancem, 504 krogi. Slovenska šahovska liga Zmaga Radenske in remi Lendave p.' V šestem kolu prvenstva v prvi slovenski šahovski lig1 J Pomurje iz Murske Sobote zmagala v Poljčanah s 5.5:4.5 točkr j Pumutje: Kovač 1. I, Kos 0. D Han 1. Coklin O, Nerat remi 8 Nerat I. Števanec O. P Kelemen remi in K-Lendava pa je s Poljskavo igrala neodločeno 5:5. Lcoda pjrneC remi Gaber remi Božič l. Vidič 1. Vučko remi. Vitla rerm Štumberger 0. Pukl 0. Hrelja 0. (bk.jg). Uspelo srečanje teka*^ i J V Gornji Radgoni je bilo za konec letošnje seZ0IJ^j tekaških ekip Radenske in Gorenja. V..$tafetnem 21 km je bila uspešnejši, ekipa Radenske (2:29,0L) Pr i v*^II (2:40.59). V malem nogometu je zmagala Radenska s • 'aju t*vi pa . . njčam 2:1. V štafetnem teku je sode1 J ’-igkircv, od 1 u .crih je 'sak pretekel po dva kilometr3 , mm mm «sh'MM «•* ” 19. novembra 1992 stran 17 šport Namizni tenis — I, DNTL Pomembna zmaga Arconta pralci Arconta so v Mariboru presegli vsa pričakovanja, saj P” odlični igri premagali favorizirane gostitelje in jim tako Spi prvi poraz. Proti odličnemu Romunu Reviszu sicer ni f , Otožnosti, zato so pa kot za šalu premagovali Plohla in ki sta ostala brez zmage. Že po prvem krogu so z 2:1, gostitelji so potem prišli v vodstvo s 3:2, vendar ^Mdnji dve partiji pripadli igralcem Arconta, pri rezultatu ' Pa je Rihtarič premagal izkušenega Grbiča. • krajci Potrošnika se proti •Olini v Ljubljani niso pro-"L saj SO izgubili z viso-'' rezultatom, kar je bilo pričakovano, vendar J? *ot poraz skrbi izredno U? ’®ra ključnih igralcev p ,^er!a Benkoviča in Orija. svetM točka v ekipi je doC' ^us’ k' '8ral ze'° s]*".tn prav po njegovi za-j K Je dvojica Kus-LJnger ^Bla edino zmago nad re- prezentančno dvojico Ignja-tovič-Škafar. V naslednjem kolu bo v Gornji Radgoni derbi med pomurskima ekipama, po doslej prikazanih igrah pa so gostitelji veliki favoriti. Rezultati: TAM G. V. - ARCONT 3:4 (Revisz-Rih-tarič 2:0, PJohl-Lasan 0:2, Grbič-Komac 0:2, Revisz-Plohl : Rihtarič-Komac 2:0, Revisz-Lasan 2:0, Plohl-Ko- mac 0:2, Grbič-Rihtarič 0:2); Kovina - Potrošnik 6:1 (Ig-njatovič-Kus 2:1. Škafar-Benkovič 2:0. Zalaznik-Un-ger 2:1. Ignjatovič-Škafar : Unger-Kus 1:2, Ignjatovič-Benkovič 2:0, Škafar-Ori 2:0, Zalaznik-Kus 2:1). V Logatcu je bilo meddržavno srečanje mladinskih in kadetskih reprezentanc Slovenije ter Hrvaške. V slovenski mladinski reprezentanci je zaigral tudi igralec Potrošnika Urh Strašek, Dvoboj je Slovenija izgubila z 2:5, Straška pa je premagal najboljši hrvaški igralec Šurbek z 1:2, čeprav je v prvem setu vodil že z 20:15, a potem izgubil. Med posamezniki je zasedel odlično tretje mesto. M. LJ. Slovenije in Zdru-* ■ M . ,renede' Slovenije Hu l'” Soboti v sodelovanju tir-, ',lni atletskimi delavci pri, rl atletskih trenerjev Na posvetu, ki je uspel, v 60 udeležencev. saj je t ’ ^1 zelo zanimivih preda-\ * H Posebej velja za preda-'"r Heima Tiefnentaleija >>«?U hhrosti in moči pri tre-»jt । ,a ter dr. Milana Čoha, Mstavi) tridimenzionalne "i priliki je bila tudi >M| ’ 08 kateri so predvsem hu ° !e*avali, s katerimi se ‘A tetujejo pri svojem delu. ^TNA napoved k napovedi št 14 je devet pravilnih tipov od desetih možnih jEj** Hrvoje Sitarič iz Puconec 82, 69201 Puconci, ki prejme ' nagrado, ki jo lahko dvigne v uredništvu Vestnika, Murska Slovenska 41. Poleg njega je osem pravilnih tipov napovedal ^Or Djura iz Apač 143. r^Hev športne 'M napovedi Št. 14: k l,lum 1 Jtera ( i^os J cPa S )kkt)vri i jalove, 5^ Rezultat Up Nafta Potrošnik Korotan Beltrans Kungota Pobrežje Puconci Serdica Tro mejnik Prosenjakovci 1:0 0:2 2:1 1:5 2:0 2:3 2:0 3:1 2:7 2:2 1 2 t 2 1 2 1 1 2 0 Pari napovedi št. 15 je naš gost Vladimir Horvat, dolgoletni Mure iz Murske Sobote. Prognoziral je takole: 1, Nafta : Koper 2. Potrošnik : Rudar V. 3. Studio D : Mura 4. Maribor: Ljubljana 5. Gorica : Slovan 6. Kompas H. : Železničar 7. Izola : Zagorje 8. Publikum : Živila Naklo 9. Ilirija : Gidos 10. Medvode : Pnmoqe NAPOVED ŠT. 15 : Koper 3^.^ : Rudar V. MURA Ljubljana H.': Železničar : Živila Naklo gidos S^dv, '°de ■ Primorje Sj'je potrebno poslati v uredništvo Vestnika, Mor ’ ženska 41, najpozneje do sobote, 21. novendr -" bomo upoštevali 8 pravilnih lipo*. Priimek in ime ter naslov 1. SRL - moški Pivovarna 6 600150:95 12 Presad 64 1 1 125:105 9 Gorenje 6312119:109 7 N. Oprema 531 1 98 89 7 Kolinska 5 3 1 1 96:90 7 Rudar 6303113:113 6 Ajdovščina 621 3109:111 5 Jadran 62 1 3127:127 5 Ribnica 621 3109:121 5 Drava 6204112:136 4 POMURKA 6 1 05 103:132 2 Dobova 60 1 5 110:146 1 II. SRL-moški Krško 6501 133:11210 V. Nedelja 6321 138:119 8 Zagorje 6 32 1 147:131 8 KROG 6402129:114 8 Radeče 6303118:127 6 RADGONA 6303121:131 6 Hrastnik 621 3121:128 5 Ormož 6203115:126 4 Celje 6203135:149 4 POLET 6015114:133 1 1. SOL - moški Salonit 5 5 015:0 10 Kamnik 550 15:3 10 Pionir 541 12:3 8 Olimpija 532 9:6 6 Fužinar 523 7:10 4 VIGROS 523 7:12 4 Bled 514 8:14 2 Prom 514 6 13 2 Šempeter 514 5:13 2 Granit 514 4:14 2 II. SOL - moški LJUTOMER 761 18:5 12 Topolšica 651 16:5 10 Izola 752188 10 Črnuče 75216:11 10 Olimpija II 743 15:11 8 Vileda II 74314 11 8 Braslovče 73410:13 6 Mežica 73412 16 6 Salonit II 523 9 11 4 Pionir II 725 8:18 4 Mislinja 615 6:15 2 Celje 707 3:21 0 III. SOL - ženske Branik R. III 7 70 21:4 14 POMURJE 761 19 5 12 Ruše 7 6 1 19 5 12 Topolšica II 752 16:8 10 Črna 743 12 11 8 PUCONCI 624 9:12 4 Cven 725 8:17 4 LJUTOMER 71 6 9:18 2 Branik R IV. 71 6 3'18 2 Celje 606 1 18 0 III. SOL - moški BELTINCI 660 18:2 12 Turbina 660 18:4 12 RADENCI 761 20 5 12 Fužinar II 743 12:10 8 Vuzenica 63310:11 6 Vileda IH 624 9 12 4 Tooolšica II 725 9:16 4 POMURJE 11 725 7:17 4 Šempeter H 7 1 6 6:17 2 CVEN 7 1 6 6:20 2 1. SNL Olimpija 15 94 2 37 9 22 Ljubljana 15852 24:1521 Mari bor 8. 15762 23:1220 MURA 15843 20:13 20 Studio D 15762 158 20 Kom pas H. 15654 21:1517 Rudar 158 1 6 26:24 17 Živila Naklo 15735 23:22 17 Zagorje 15555 17:1715 ublikum 15627 15:20 14 Koper 15294 11:1913 Slovan 15 36 6 19:21 12 Gorica 15447 19:2212 Steklar 15285 17:2612 Izola 15357 15:1911 Železničar 15 3 4 8 12.22 10 NAFTA 15348 16:2710 POTROŠNIK 15231016:25 7 II. SNL Rudar 13931 30:11 21 Triglav 13 8 5 0 22:7 21 Jadran (D) 13922 35:1520 Primorje 138 4 1 27:1320 Avtobum 13733 22:1517 Domžale 135 4 4 21:2014 Medvode 13533 16:1413 GIDOS 13526 16:1812 Dravograd 135 1 7 21:26 11 Tabor 13436 14 1911 Set Vevče 13427 13:1910 Dravinja 134 2 7 16:3010 Era Šmartno 13337 11:18 9 Korotan 13337 19:29 9 Ilirija 13 1 48 11:22 6 Napredek 131 210 9:27 3 III. SNL BELTRANS 13 922 39:1720 Impol 1391318:7 19 Papirni čar 13571 20:11 17 Pobrežje 1372423:1516 Pohorje 1355317:8 15 IŽAKOVCI 136 3 419:2315 Kovinar 1353517:15 13 Sl. Gradec 1344520:1912 ROGAŠOVCI 13355 15:19 11 Kungota 1343620:2911 Hmezad 1335510:21 11 Lipa 13328 14:25 8 Rače 13238 11:20 7 Aluminij 1323811:25 7 Prva slovenska nogometna liga Potrošnik presenetil V petnajstem kolu prvenstva v prvi slovenski nogometni ligi so pripravili največje presenečenje kola nogometaši Potrošnika iz Beltinec. ki so v Murski Soboti nepričakovano, vendar zasluženo premagali favorizirano Muro z 2:0. Strelca golov sta bila Prekazi in Škaper. Beltinčani so tokrat igrali tako kot zmorejo, nasprotno pa so Sobočani prikazali bledo in neučinkovito igro. Mura: Jakovljevič 5, Lebar 5. Vori 6, Slavic 6, Jančar 6, Kokaš 5, (Kosi -), Cifer 6, Belec 6, Vickovič 5. (Šarkezi -), Omerovič 5, Cener 6. Potrošnik: Marič 8, Godina 7, Vegič 7, Gaševič 7, David 8, Mundjar 7, Prekazi 7, Baranja 6, (Forjan -), Zver 8. Škaper 8, (Zrim -), Hartman 8. Lendavska Nafta pa je gostovala v Celju in izgubila s Publikumom z 0:1. Lendavčani so dobili edini gol enajst minut pred koncem iz enajstmetrovke. Nafta: Veselič 6, Utroša 6, Graj 6. Balantič 7, Baša 5, Drvarič 6, Nedelko 6, Hranilovič 6, Herceg 5, Bubek 6, Šabjan 6. V predzadnjem kolu igra Nafra doma s Koprom, Beltinčani gostijo velenjskega Rudarja. Mura pa igra v Novem mestu s Studiom D. Na pomurskem derbiju v Murski Soboti so zmagali nogometaši Potrošnika. Foto: N. Juhnov I. MNL MS Rezultati -13 kolo Remet Čarda 0:1 Cankova Puconci 2:0 Bakovci Šalovci 3:1 Ljutomer Bratonci 1:1 Tišina : Rakičan 1:1 Tigop Lipa : Serdica 3:1 Gančani Dokležovje 1:0 Tišina 1385039:1521 Bakovci 13931 31:11 21 Ljutomer 1365229:21 17 Rakičan 1354419:1614 Čarda 13544 16:1714 Cankova 1362514:2414 Bratonci 1345420:2013 □okležovje 1344525:1712 Šal ovci 1344519:21 12 Gančani 1344515:1812 Remet 1335510:1711 Tigop Lipa 1334617:21 10 Puconci 13229 15:35 ■ 6 Serdica 1305813:29 ■ 5 II. MNL MS Rezultati - 13. kolo Romah Tromejnik 2:7 Križevci Filovci 2:3 11 plavih Bogojina 3:3 Apače Prošenj ak. 2:2 Grad Pušča 10:2 Hodoš in Tešanovci prosta Grad Bogojina Hodoš • Tromejnik Filovci Tešanovci Romah 11 plavih Prošenj ak. Apače Pušča Križevci 11 83038:8 19 11641 36:1516 11 551 25:16 15 11 62329:1614 11 45220:11 13 11 43416:1511 11 35317:2511 11 25416:21 9 11 32623:25 0 1131 714:25 7 11 22722:43 6 11 1 1 9 12:48 3 1. SNTL Kovina ARCONT Tam POTROŠNIK Novotehna Ilirija Merku' Melamin 44 0 24:4 8 541 21:7 8 43 1 22:13 6 53222:136 52310:254 5 2 3 12:23 4 5 1412:232 505 5 30 0 OKL - mladinci RADGONA 550518:336 10 POMURJE 54 1 380:362 9 Slivnica 53 2 437:423 8 Ruše 523 377 450 7 Pragersko 5 1 4 352:381 6 Ptuj 50 5329:448 5 Vestnik ob četrtkih I ___ Druga slovenska nogometna liga Gostje vodili, zmagal Gidos V trinajstem kolu prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi je Gidos v Turnišču premagal Korotan iz Prevalj z 2:1. Strelca za Gidos sta bila Rous in Lacko. Turniščani v prvem polčasu niso znali izkoristiti terenske premoči in priložnosti za gol Sele v drugem polčasu, ko so gostje povedli, so zaigrali odločneje in si zagotovili zmago. Za Gidos so igrali: Zver, Zadravec. Lebar, Lackovič, (G. KoveŠ). Markoja I, (Lacko), Dominko, N. Koveš, Rous, Pucko, Markoja II in Temar. V predzadnjem kolu igra Gidos v Ljubljani z Ilirijo. Tretja slovenska nogometna liga Beltrans iz Veržeja jesenski prvak V zadnjem jesenskem kolu prvenstva v tretji slovenski nogometni ligi je Beltrans iz Veržeja gostoval v Stojncih in z visokim rezultatom 5:1 premagal Lipo. Strelci za Beltrans: Kutoš 3. Z. Osterc in Radikovič po enega. S to zmago so si Veržejčani zagotovili naslov jesenskega prvaka. Ižakovci so doma premagali Kungoto z 2:0. Gola za Ižakovce sta dosegla S. Smodiš in Sebjan. Pobrežje pa je v Rogašovcih premagalo domače moštvo s 3:2, čeprav so Rogašovčani po prvem polčasu vodili z 2:1. Gola za Rogašovce sta dala A. Salamon in Šuša. Prejeli smo Nafta? Na naslov lendavskega prvoligaša NK Nafta je prišlo obvestilo vodstva dvojezične osnovne tole Lendava, s katerim seznanjajo NK Nafto, da se jim v prihodnje ne dovoli uporaba nogometnega igrišča pri osnovni šoli. Razlog za takšno odločitev je, ker NK Nafta di v celoti izpolnila pogodbenih obveznosti (vzdrževanje) m ker je tudi pogodba o koriščenju igrišča potekla že 7. januarja 1992 V obrazložitvi vodstvo šole tudi navaja, da je nogometno igrišče pri Soji namenjeno športni vzgoji učencev ter raznim prire-ditvani in tekmovanjem iz program« dela šole Vse to je res. In kaj pravi druga stran? Pri NK Nafta trdijo, da «o igrišče vzdrževali in da so bfle težave le z zalivanjem ob najve^i suši. Pravijo tudi, da ** na Pogovor o podaljšanju po- Ne želimo biti razsodnik, vendar bi vseeno radi opozorili na nekaj NK Nafta je edini predstavnik lendavske občine v prvi driavm hgi s dobro vemo kaj ta pomeni v športnem utripu občine Znano je tudi, ib NK Nafta nima pomožnega igrišča in da je glavno igrišče zelo občutljivo na vremenske razmere. To niso težave od včeraj in jih tudi m mogoče hitro rešiti. Tudi Šoli bi moralo biti jasno, da objektov niso zgradili s šolskim denarjem (igrišča, tclcvadnioej ter da NK predstavlja lendavski šport v najvišjem tekmovalnem razredu ra da se v klub vključuje veliko Šolskih otrok, ki se učijo nogometne abecede Doslej jim nihče ni očital, da uničujejo Naftino igriščet Sicer pa so na igrišču ob največji suši trenirali nogometaši drugih slovanskih klubov Zares ironija! Ob vsem tem se postavlja vprašanje, ali je NK Nafta »pastorek« v lastnem domu, v lastnem mestu? Ali ne gre pri tem tudi za prikrivanje dragih interesov?! FRANC BOBOV£C stran 18 vestnik, 19. novembraJO^ iz naših krajev ■ PUŠČA - V okviru taborniškega roda Veseli veter deluje na Pušči že sedmo leto taborniška četa Zeleni hrast. Jožek Horvat-Muc nam je povedal, da so bili v letošnjem letu zelo delavni. V aprilu in maju so bili pri občinski zvezi tabornikov intervencijska ekipa in sodelovali pri postavitvi šotorov za begunce. Udeležili so se tudi tečaja za taborniške vodnike. Tudi v prihodnje bo 16 tabornikov iz omenjenega romskega zaselka skušalo biti kar najbolj delavnih. (G. G.) ■ MURŠČAK - Protest krajanov MuršČaka in Murskega Vrha zoper prvotno odločitev radgonske volilne komisije, naj bi šli volit na Hrašenski Vrh, je bil uspešen: 6. decembra bodo volili na Murščaku. Tako je tudi prav, kajti v tej vasici so lepo obnovili nekdanjo »gospodsko« hišo, pa je tako dovolj prostorov tudi za volitve. (Š. S.) ---- BREZOVICA-Te dni akrpali« nekaj cest in zgradili dva mostova. Prihodnje leto bodo skušali prevleči z asfaltom še eno cesto. Vse je odvisno od denarja. Tega pa v vaški blagajni ne zberejo veliko, kajti imajo 77 gospodinjstev, iz katerih hodi na delo le 22 delavcev. Ker so imeli v letošnji poletni suši težave z zdravo pitno vodo (le-ta priteka iz črpališča v Veliki Polani), bodo zgradili predvidoma prihodnje leto lastno vodno zajetje. To območje je sicer bogato s podtalnico, kar dokazujejo tudi požarnovarnostni vodnjaki. Vseskozi so polni. (J. Z.) ■ DOLGA VAS - Gost tovorni promet med Lendavo in mejnim prehodom v Dolgi vasi vse bolj vznemirja občane, kajti kolona vozil je često daljša od 3 kilometrov, od avtov pa prihajajo vonjave po bencinu in živini. Vozila čestokrat tudi zapro pot pred vrati dvorišč posameznih gospodinjstev. Gneča je nevarna tudi za otroke, ki hodijo v vrtec in šolo, saj skozi Dolgo vas še ni pločnikov. Se sreča, da se na tej črni točki ni zgodila hujša prometna nesreča. (F. B.) ■ TIŠINA - Na zboru občanov so se pogovarjali o širitvi ceste, ki pelje mimo osnovne šole. »Na piko« so vzeli tudi potok Mokoš, v katerega so nekateri speljali odpadne vode in tako »rešili« svoj problem kanalizacije. Vonji niso prijetni, na kar opozarjajo nekateri Tropovčani. Imenovali so komisijo, ki si bo zadevo ogledala in ustrezno ukrepala. Nekaj naj bi storili tudi v tišinskem parku, saj ga ni mogoče prepustiti umiranju. Enako je s tamkajšnjim grajskim poslopjem. (F. Ku.) ■ LENDAVA - Krajevna skupnost Lendava, h kateri spadajo še Trimlini, je največja v občini, saj ima 1.300 gospodinjstev, v katerih živi 4.100 prebivalcev. Pred kratkim so v Kolodvorski ulici položili kabel za ulično razsvetljavo, S kabli pa so zaposleni tudi v drugih ulicah, saj napeljujejo omrežje kabelske televizije. Nekaj Lendavčanov že spremlja program. Imeli bodo tudi interni kanal, kjer bodo predvajali informacije iz Lendave in okolice. K lendavskemu kabelskemu omrežju se bosta priključili Še krajevni skupnosti Čentiba in Gorice. (J. Z.) ■ LJUTOMER - Vsak ponedeljek ob 16. uri je prostor v občinski matični knjižici namenjen predšolskim in malo starejšim otrokom. Njim prebira g. Branka najlepše in najbolj zanimive zgodbice ter jih tako popelje v svet knjige. Zadovoljni so tako otroci kot starši. (N. Š.) Srečanje z Jožetom Fergulo iz Ivanjkovec Zaljubljen v glasbila Oglasil sem se v delavnici Jožeta Fergula, da bi pokramljal o njegovem delu. Še preden pa je stekel poglobil*' pogovor na omenjeno temo, sem brž zaznal, da on ni le popravljalec, ampak tudi zbiralec starih glasben inštrumentov. Pa ne samo to! »Leta 1960 sem v Vukovarju končal vojaško šolo in se usposobil za glasbilarja. Naučil sem se seveda tudi igranja na instrumente in potem igral 3 leta trobento v vojaškem orkestru v domu JLA v Titogradu. Od tam sem se vrnil v Vukovar in popravljal v vojaški glasbeni delavnici vse inštrumente. Leta 1971 pa sem se vrnil v Slovenijo in bil 3 leta avtoprevoznik. Potem sem kupil v Mariboru od glasbilarskega mojstra Ivana Dajčerja delavnico in nadaljeval z osnovnim poklicem. Leta 1981 pa sem se nastanil v Ivanj ko v cih.« Jože Fergula popravlja vse vrste pihal, trobil, tolkal, harmonijev in klavirjev ter seveda tudi cerkvene orgle. Ne popravlja pa elektronskih glasbil. Svojčas je izdeloval prostotonske harmonike. Ni ga glasbenega inštrumenta, ki je še tako -zdelan«, da ga ne bi uspel usposobiti za igranje. Pokazal mi je ducat svojih starih glasbil, ki jih je obnovil. Je namreč tudi zbiralec starih inštrumentov. Posebej pozoren sem postal na violinske citre, podobne violini, vendar je nanje mogoče igrati tako, da jih leži polovica na mizi, druga polovica pa čez mizo m je naslonjena na godca, ki maha po strunah z tokom. Popeljal me je v nadstropje svoje hiše, kjer sem občudoval dva stara gramofona. Na enega je dal ploščo. Jože Fergula v družbi z ženo Tanjo in delom zbirke starih (in dragocenih) glasbenih inštrumentov. Foto: S. S. ki se je zavrtela z 78 obrati na minuto, in po sobi so zadoneli prijetni toni. Stopila sva tudi v lovsko sobo. Tam sicer nisem videl pušk, ampak množico trofej. Pa ne le iz Prlekije in Prekmurja (često je gost neke prekmurske družine), ampak tudi iz Slavonije. Lovec je bil torej že tedaj, ko je bil vojaški glasbiiar-ski uslužbenec. Glasbilarski mojster iz Ivaujko-vec pa je tudi spreten oblikovalec lesa, kar je sicer samoumevno za poklic, ki ga opravlja, vendar je naredil pri tem korak naprej. Tako je s preprostim orodjem naredil že veliko predmetov, ki imajo podobo lipovega lista, saj jih lahko uporabimo kot podstavek za narezek, številčnico za uro, zidni okrasek in tako naprej. Mojster pa se spoprijema tudi s starim masivnim lesom, po navadi z nekdanjimi sestavnimi deli starih stiskalnic, in izdeluje iz njega stole m mize z značilnosti1® rustike (grobo obdelani predk*11!' Tako pohištvo je naredil t^1 3 taverno na Jeruzalemu Mogoi1” in trdna pa je tudi njegova zaf*^ ska postelja, ki jo je prav tako11* redil sam. saj je iz masivnega 1^' stovega lesa, stranice pa so d«*1-8 centimetrov. Jože Fergula ima za vse zamisli in delo veliko op^jL svoji ženi Tanji, rojeni v Ivanjk cih Zadnje leto njegovega bi^ m dela v Vukovanju je že bila j* njem Potem ga je spremljal* * drugih »postajah« in nazadnje i* je nepogrešljiva pomočnica v mači delavnici, vsekakor delavi mogočnih predmetov Tudi ob mojem obisku je bilo1*'' Mojster pa zaradi pre/ap^fn' ne igra več v inštrumentalnc® & samblu, ampak Je v zboru le' rogistov. J SOBtMU X Kinologija V Oberwartnu v Avstriji je bilo veliko 'ncd,'a22i tekmovanje nemških ovčarjev, na katerem jr ,,x,c,njh; 205 psov iz Nemčije, Avstrije, Madžarske, Italije, in Slovenije. Med njimi je bil (udi Janez Žekš iz 0^ " en Član Kinološkega društva Murska Sobota in doseg«* mednarodni uspeh. Z psom Rodom je v razredu zasedel tretje mesto. Poleg tega je s psico Wespe * ’ razredu zasede) četrto, s psico Neli pa v razredu ml«"' n mesto. To je njegov letošnji največji uspeh. Z om»rh . pst pa je pred dnevi na mednarodnem tekmovanju » čevju, kjer je sodelovalo 84 nemških ovčarjev, zase" prva mesta. F * PISMA, MNENJA, STALIŠČA... Panonijin cestar zadnjic M? hipodromu, Ar mu lepo rečemo »demokracija«, tečem sva j zadnji krog Meni, ubogemu konju, kmalu poteče dveletna podpora zavoda za zaposlovanje in šele takrat bom ugotovil, kako široka m dolga je moja cesta Pri petdesetih zame ne bo več dela Tudi kandidiral ne bom, ker se v politiko razumem toliko, kot v Bachove note. Morda mi radi miru vržejo še kako kosi glodanje, samo da ne prekinem zimskega sna medvedom naše nove države. Njihov sen bo kmalu odsanjan, kajti od nas brezposelnih ne dobe noben glas na volitvah. S tem, da sirijo in na novo asfaltirajo stare ceste, ne bodo rešili problema brezposelno sti /tak se bodo po njih ^im/ vozdi v svo/iA udtf&ruA »ladjah«. Vedno se bo našla kakšna neumna vas in jih pozvala na pogostitev, kjer bodo v polni dvorani dajali prazne obljube. Glavno, da bo v časopisu pisalo na široko in debelo: Predsednik ta in ra obiskal našo vasi Prinesel prazno mošnjo, odnesel sira rit! Kaj Šele bo, če se izpolni načrt tolikih občin r Potem bomo živeli le od prireditev. kot smo v stari Jugi Morda se takrat spet zaposlim kot čuvaj kaki debeli riti. bom vsa/ sit celo leto. Le kako jih ni sram, paglavce neumne. Dobe novo, moderno, državo, a ji j-mus/i/o jfare zaAoži? Pokojni grofje se v groba viA a6rača/0 od smeha Verjetno jim scenarije piše naša televizija, ki se nikakor ne mnre otresti albanskega programa in svojih it? ra dinarje kupljenih starih nadaljevank Vsa sreča, da imamo kabelsko TV in razumem nemško, sicer bi že davno zapečatil TV-sprejemnik in spočel« tisti čas kaj pametnega. Oh, oprostite, saj vendar pišem od stari Panoniji, ne pa o politikih in državi Priznam, da me včasih malo zanese s tira. Kot sem že dejal, mi bodo kmalu sneli uzde in sedlo, ki me je verjemite, res dobro nažldjalo. Koliko sem samo pod prevozil in prehodil v teh dveh letih. Na nešteta vrata potrkal, a vsepovsod so le odkimavali z glavo. Ni čudno, ko pa sem v tem času osivel wi ostarel kot Mojzes. F.dino so me z nasmehom pričakali v vsaki gostilni. Kot bi vedeli, da sem dobil »plačo* No, ja. parkrat sem jo res zapil, to miloščino Kaj češ, ko pa vsepovsod naletiš na »sodelavce* z borze, ki Svojo demokratično svobodo in Srečo uprizarjajo po gostilnah. Stare prijatelje, ki delajo v Pan-Agriu, ne vidim nikjer. Kot miši se skrivajo pred mano. Morda niso dobili zaostalih plač, kdo bi vedel? Pa tudi glavne iz potopljene ladje ne srečam. Vem le. da so si lepo opomogli na račun »cestarjev«. Ni čudno, ko pa so polovico rovarne razprodali, a drugo polovico pokradli. Naj kar ulivajo v svoji lopovščini. katero je žegna! m potrdil tak rami soboški •prezidij*. Jaz bom užival ob svojem delu in ob tem, kar si bom sam ustvaril. Še vedno imam dve pridni petokraki, ki nista pozabili delati Še reč. imam svoj ponos, kateri njim manjka Se eno bi jim rad povedal ob koncu: Ker ne vedo, kako boli, ko ostaneš na cesti, naj jih tudi ne briga več. kaj bom počel in s čim se bom preživljal. Saj sem na začetku dejal, da je široka m dolga mojo cesto. T1NC MF.RTOK Sporočilo za javnost št. 19 Združenje lastnikov razlaščenega premoženja zaskrbljeno ugotavlja pomembna dejstva, o katerih želi seznaniti slovensko javnost: l Uničevanje dokumentacije Združenje lastnikov razlaščenega premoženja zaskrbljeno opozarja na brezbrižnost pri uporabi zemljiško-knjižne dokumentacije. Ob sedanji intenzivni uporabi se ra dokumentacija fizično izredno hitro obrablja in tako uničuje. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja ponovno opozarja Ministrstvo za pravosodje, naj se zavzame za učinkovito zavarovanje zemljisko-knjižnih podatkov. Ponovno predlagamo. da se naj zemljiške knjige fotokopirajo, originali pa arhivirajo. Za razmnoževanje naj služi fotokopirani izvod. 2. Zavlačevanje pri izdajanju dokumentacije Obveščamo javnost, da mora lastnik odvzetega premoženja v Ljubljani čakati do osem mesecev na izdajo zemljiškoknjižnega izpiska. Odgovorno državno ministrstvo ni storilo ničesar, da bi takšno nenormalno in nerazumno čakanje skrajšalo Opozarjamo na skrajno krivičen, prekratek rok za vložitev zahtevkov za denacionalizacijo, ki se izteče že 6. junija 1993 3. Nerazumno visoki stroški Združenje lastnikov razlaščenega premoženja ugotavlja, da razlaščeni lastniki niso povzročitelji sedanje zmede pri razreševanju problematike denacionalizacije, pa kljub temu morajo nositi izredno visoke stroške za najem odvetnikov, ki jih potrebujejo zardi nespoštovanja zakona s strani pristojnih organov. Za vsak izdan dokument mora razlaščeni lastnik plačati izjemno visoko takso. 4. Dvojno tolmačenje Zakona o denacionalizaciji Združenje lastnikov razlaščenega premoženja opozarja, da nas pravi, nekdanji lastniki dnevno seznanjajo z različnim tolmačenjem Zakona o denacionalizaciji in o uporabi njegovih določil Za pravno državo je takšna situacija nevzdržna. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja prosi Ministrstvo za pravosodje in upravo za javen odgovor, ali izdaja to ministrstvo mimo Zakona o d^ac/oNa/izda/j upravnim organom kakršnakoli ustna navodila. 5. /z vedba denacionalizacije Kljub številnim nedorečenostim že sprejetega Zakona o denacionalizaciji Združenje lastnikov razlaščenega premoženja odločno zahteva njegovo spoštovanje in izvajanje zato ne pristaja na taktiko sistematičnega zaviačevanj&samega zakonskega postopka, kar nekateri občinski upravni organi Že več mesecev sistematično izvajajo FRANC IZGORSEK predsednik ZLRP Izjava slovenske škofovske konference o volitvah Dve /p/j in pol sta minili od prvih demokratičnih volitev. V /em obdobju je naša domovina doživela dogodke, ki so med najpomembnejšimi v Jias/ zgodovini. Stopili smo na pot demokracije oi s/omurA/ narod je dobil svobodno, neodvisno in mednarodno priznano državo. Toda demokracije ni mogoče vzpostaviti r nekaj mesecih, vzpostavljamo jo postopoma. Pri tem nas čaka še veliko dela. Razumljivo je. da je bilo treba razpustiti dosedanjo skupščino, ki smo jo izvoliti pred dvema letoma m je ohranila nekatere značilnosti nedemokratičnih časov Na sedanjih volitvah borno v sA/a^rr c novo ustavo sestavili nov državni zbor in državni svet. Ta bosta morata v prihodnjih letih izdelati in izglasovati nekaj izredno pomembnih in temeljnih zakonov, s katerimi bomo urejah Odprta vprašanja gospodarska. šolstva, zdravstva in drugih področij. Tudi položaj Cerkve še ni jasen in pravno mejen Parlament, ki ga bomo izbrati na teh volitvah, bo torej imel odločilno vlogo. Od njega bo odvisno, ali bomo utrjevali in razvijati mlado in še nepopolno demokracijo ali ne. Zato zahtevajo ie volitve vso našo pozornost, preudarnost in odgovornost. Ker so te volitve fako pomembne za našo prihodnost, smo najprej dolžni voliti. Če je v čaju totalitarnega režimu peščica ljudi odločala o našem življenja, smo r ifoNoframto ureditvi zanj odgovorni vsi- To odgovornost najbolj neposredno uresničujemo na volitvah. Koncil jasno naroča: »hi državljani naj se tore/ zavedajo pravice, ki je hkrati dolžnost, da uporabijo pr/ volitvah svojo svobodo r prid skupne blaginje* (CS 75. / j Zato .265 GOZD, 15 arov, v Neddtci prodam Cena po dogovoru. Volgy». Kranjčeva 10. Lendava. - m4891 V DOLGI VASI blizu meje dam v najem dva prostora velikosti 45nr. Franc Trajber. Dolga vas 144. ali (el 76 163 - m4901 KMEČKO HIŠO z gospodarskim po slopjem z zemljo ali brez nje damo v najem v Brezovcih. Tel/ 53039 v soboto ali nedeljo m288 46 AROV TRAVNIKA v ko Li povo prodam. Tel. 42127. popoldan - m318 HIŠO v Strukovcih 59 prodam Dobrovnik 125 tel 79 380. - m pop GRADBENO PARCELO, 15 arov v Trnju, prodam Tel 26429. - m267 DVOSOBNO STANOVANJE, telefon. CTV. prodam Tel/ 25295 - m314 HIŠO v zelo dobrem stanju (160 m2) na lepem kraju v M Soboti^prodam Tel/ 26709 ah 061 59439 - nO22 LOKAL, 70m primeren za predstavništvo banke ah zavarovalnice ob glavni cesti M. Sobota-Ceroelavci-Avstrija dam v najem najboljšemu pon ud niku. Tel 32920 - vaš naslov in telefonsko številko oddajte naši telefonski tajnici - m323 ENOSOBNO STANOVANJE s telefonom in centralno kurjavo vzamem v najem v Murski Soboti ali Gomji Rad goni. Tel 65 138 - m328 NEDOGRAJENO VINSKO KLET na Vaneči prodam Tel : 24634. - m336 STANOVANJE, lahko večje, v Ljutomeru ali okolici vzamemo v najem. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro RESEN. -m277 NOVO HIŠO na Goričkem prodam za 45 000 DEM Tel 23666 - m251 PROSTOR, 30 m ah 50m- za kakršnokoli dejavnost ob glavni cesti M So-boia-Čemdavci-Avsfrija dam v najem najboljšemu ponudniku Tel 32 920 - vaš naslov in telefonsko številko oddajte- naši telefonski tajnici. 323 MANJŠO POČITNIŠKO HIŠICO s sadovnjakom, mirna in sončna lega, m vso opremo prodam rudi na obroke Tel 32861 - m331 GRADBENO PARCELO ob cesti v Radoslavo h prodam Tel / 062 775861. - ra3962 NJIVO 34 arov. 63m?. na območju Rakičan-Bratonci. prek železniških tirov, prodam, Cena in plačilo po dogovora. Tel/ 76631. - 282 NOVO OPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE s centralnim ogrevanjem, telefonom ter kabelsko anteno v središču M Sobote prodam, delno tudi na posojilo. Tel. 061861 378 ali 061 861 154. po 20 uri. - m pf ENO AU DVOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE v Murski So boli ali okolici vzamem v najem. Ponudbe pošljite na upravo lista. - m-274 POSEBNA PONUDBA - SAT TV komplet sistem z montažo za sprejem satelitskih programov (HI-FI stereo), antena prem 90. CENA: MtBHi sanactti 1 lata Natiim v sn živali MLADE BREJE KRAVE ah celice, vse konirola A. po izbiri, prodam. Sata hovci II- m295 SVINJO za zakol. 180kg domača krma, prodam. Ivanovci 60. - m326 PUJSKE, stare 12 tednov težke 25 kg. prodam Žižki ICM - m332 JAPONSKE PREPELICE z originalno kletko za 100 kosov prodam Odranci. Na kamni 10. - m 298 PUJSKE prodam Krog. Trubarjeva 90. - m3O3 KRAVO PO IZRIRL kontrola A. prodam Turnišče. Čevljarska 15. - m 301 KRAVO, 7 mesecev brejo, prodam Jerebic Lipa 50. - m261 DVE BREJI KRAVI prodam Bogo jma 124. - m269 PUJSKE prodam Skakovci 58. m 2 87 DVA MLADIČKA NEMŠKIH OVČARJEV prodam Tel/ 24975. - m319 VISOKO BREJO KRAVO, staro 6 let. kontrola A. prodam Bogojina 81. m284 BREJE KOZE IN PLEMENSKEGA KOZLA, starega 7 mesecev, prodam Tel 76264. - m281 PUJSKE m bučno olje prodam Pe tanja 57. lel 46652 razno MOTORNO ŽAGO, manjšo, pn memo za žaganje drv. novo, še nerah Ijeno prodam m 4000 DEM ATS. Kovačeva 5. - m3! I TR1SED IN DVA FOTELJA, rab Ijeno. ugodno prodam Tei. 22534. - m-zd KROMPIR ZA OZIMNICO, Miter io dezire 20 SJT/kg prodam Tel 79 307. popoldan. - m297 OJAČEVALEC ZA KITARO MARSHALL LEAH 12, >. nerabljen, z dokumentom, prodam Tel 26500. - mj329 BUKOVA DRVA, 8m\ in deske. 5cm borove, okrog 1 m?. dolžine 4m. prodam. Helena Kuhar. VaneČa 87. - m304 TEKMO AKUMULACIJSKO FEČ, rabljeno eno sezono. 4.5 kW. ugodno prodam. Tel 43125 m305 ELEKTRIČNI RADIATOR, rabljen 1 mesec, prodam Tel. 87 509 m271 ŠTEDILNIK na trda goriva rabljen 1 leto ugodno prodam. Tel • 26 731 - m335 KUHINJSKO POHIŠTVO GORENJE v barvi luže nega hrasta, kom pletno. z vgradnim hladilnikom, pečico, štedilnikom, napo, pomivalnim koritom in pipo, dobro ohranjeno, in rabljen pralni stroj Gorenje ugodno prodam Tel 81 812. int. 30 dopoldan, m 87200 ves dan. - m333 BETONSKO STREŠNO OPEKO, 330 zelo ugodno prodamo Tel 45016. - m-nj SAVA TRADE KRANJ in AVTO-MATERIAL Ljutomer. Prešernova 24. imata veliko izbiro zimskih in poletnih gum. gum za kmetijske stroje klinastih lermenov. zračnic gumijastih Škornjev, gum za tovorne avtomobile m druge izdelke Save Od 26. 10. do 30. 11. 1992 vam ponujajo po ugodnih cenah gume za kmetijske stroje P n gotovinskem plačilu 10% popust Gume 11 2/10-28 Še 18 900 00 SIT Količine so omejene Pri njih kupljene gume za osebne avtomobile montirajo brezplačno Tel (069) 81085. priporočata se SAVA TRADE KRANJ m AVTOMATE RIAL - m3964-pf Društvo SAMSKI OPTIMISTI SLOVENIJA podr. Murska Sobota vabi v svojo družbo vse nevezane in osamljene Spoznavna družabna srečanja so: vsako 1. in 3 soboto v mesecu ob 20. uri v hotelu Zvezda v Murski Soboti. Informacije po tel. št. (069) 24-323. Zbiramo prijave za silvestrovanje. Vabljeni! KIOSK 1MGRAD, enojni, rdeče barve, v zelo dobrem stanju, prodam. Ogled m informacije v Veržeju. Mlinska cesta 21. ah tel/ 87200. - m333 FEČ TV CENTRAL 23 za etažno centralno kurjavo, malo rabljeno, prodam. Tešanovci 103. - m-pp TER VOL trdi. 3. 4 in 5 cm. prodam 50% ceneje. Tel 24929 ah 33003. - m339 SUHA DRVA prodamo. Aškerčeva 4. M Sobota - m343 ALARMNI SISTEM! za stanovanja.^ hiše, lokale m poslovne prostore - zelo ugodni nakupni pogoji. Odplačevanje od 6 do 24 mesecev EMS TRADE, d. o. o., Martjanci 60. 69221 Martjanci, tel. 48483 - m276 ZAHVALA! G. dr Petru Božaniču iskrena hvala za uspešno operacijo, hvala tudi vsemu osebju očesnega oddelka v Rakičanu Pacient D M. iz Radenec - m123 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3.5kW. prodam Tel/ 24 581. - m296 PSIHO spalnice Aida. še zapakirano, ugodno prodam Tel 31 133. m289 SUPER PIANO prodam. Tešanovci. tel 48307 - m341 VDOVEC s Koroške, star 29 let. z dvema otrokoma. 3 in 6 let si želi poznanstva z žensko, ki bi imela veselje dor življenja na kmetiji. Tel. 06f>268046 - m275 delo DEKLE S PRAKSO za samostojno delo v gostinstvu (strežbi in kuhinji) ta koj zaposlim Tel 51 165 - m290 DELAVCA z izpitom za delo na kmetiji iščemo. Noršmci 62 - m320 IŠČEMO kvalificirane zidarje s končano poklicno šolo IV. stopnje, lahko tudi začetniki, ki bi se želeli redno zaposliti pri podjetju na Primorskem. Tel.: 065 27-100, int. 39. Pri ZAHVALI za Janezom Fickom je pri objavi prišlo do neljube napake. Pravilno besedilo se glasi: 1. novembra 1992 nas je nepričakovano in brez slovesa komaj v 33. letu starosti zapustil dragi sin in brat Janez Ficko šofer Potrošnika iz Beznovec Za napako se žalujoči družini opravičujemo! Niti zbogom nisi rekel niti roke nama podal, smrt te vzela je prerano, a v najinih srcih bos vedno ostal V SLOVO dragemu atiju Janezu Ficku iz Beznovec 34 Njegova hčerka Mojca i mamico Utihnil je tvoi glas, obstalo /e tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok m kruto spoznanje, da se ne vmei vei. ZAHVALA V 67. letu je za vedno prenehajo b* dobro srce našega moža, ote» starega očeta Avgusta Hamerja iz Žepovec #8 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorod sosedom prijateljem m znancem ki so darovali za v . dobre namene ter izrekli sožalje in ga spremljali na zadnji poti Hvala g duhovniku za lep pogrebni obred. P za odpete zalostinke, godbeniku za odigrano Tišino. za poslovilne besede in govorniku SKD-ja g. Mogetu-vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate z lepo mislijo počastite njegov spomin Žalujoči - žena Ivana in vsi njegovi najdražji Skrb, delo m trpljenje tvoje je bilo iivljenje. Bolečine st prestal, , zdaj boš v grobu mirno sp*- ZAHVALA V 82. letu starosti nas je doma zapustil dragi oče in oče Štefan Zadrav^ iz Veržeja . sorod"1' Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem a|. kom. sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih kih kakorkoli pomagali, nam izrekli vence, cvetje in za svete maSe ter njegovi zadnji poti. Posebna hvala pogrebni obred, pevcem za odpete ža niku za poslovilni govor. Vsem še enkrat - iskrcna hvala! sožalje. n, ga it župn*<** incrinke in Vsi njegovi Nekje v (ebt je bila bol, a zamahnila si z roko, češ zmogla bom. močnqša vendar ni bilo tako, onemela so tvoja usta, zastal je tvoj korak, ustavilo se je tvoje plementto v našem praznem domu tvoph pndnih in marljivih katere cenil bo še pozni rod zahvala Mnogo prezgodaj nas je v l7* zapustila naša drag* Rozina * roj. Stepanovič iz Lukače*^ Ob boleči in nenadomestljivi izgubt W iskreno sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem, ki si« 1° v' cve9»* Številu pospremili na njeni prerani zadnji poti, darovali ven. svele maše, nam pa izrekli sožalje m sočustvovali Iskrena hvala vsem, ki ste jo obiskovali in bodrili med nj j Zahvaljujemo .telkolektivu Mure, posebno sodelavkam l-^ Lahkih oblačil za pozornost Posebna hvala medicinskem* kalnega oddelka; Bolnišnice Maribor ter pljučnega m ( ub^ji oddelka Bolnišnice M Sobota Hvala g. župniku za P°8 ’ pevcem za odpeto žaloshnke Prav posebna hvala vsem-1 .4 težkih trenuikih kakorkoli pomagali, kajti bolečino nam l«F i da v tej Žalosti nismo ostali sarm Z hnleriuo v srcu vsi nfeal n»0r»dl < Jesensko listje tiho šele sli, ko se spušča na gomilo, k jan v samoti mirno spi. draga žena, mama, hčerka, za ljubezen vso ti hvala. ZAHVALA V 49 letu starosti nas je tiho m brez slovesa zapustila naša draga Zena, mama in hčerka boleti izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim prijateljem, znancem tn vsem, ki so nam v težkih trenutkih ^’Hh izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence, šopke in Obredel ne namene Hvala g duhovniku za pogrebni obred, pevcem za žahslmke. Zvezi žena Predanovci, govornici za poslovilne be-K sodelavcem klobasičarne, Ferijevim sodelavcem iz vzdrževanja. Tinini sodelavkam iz Mure, g Kovaču za besede slovesa v imenu Letiva Predelave Mesne industrije in upokojencev. KMN-u. gasil-eiT>u društvu in mladini iz Predanovec ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: muz Feri, hčerka Masla, mama, oče Malvina Abraham iz Predanovec Duša pravičnega je v božji roki in trpljenje ga ne zadene. Mdr 3,1 23. novembra se spominjamo tretje obletnice smrti Jožeta Santaka roj. 2. 2. 1951 umrl 23. 11. 1989 Združeni smo s teboj v molitvi. Vsi tvoji Iiii Ne moremo doumeti, da te ne bo nikoli več med nami naš dragi Jole Pejanovič Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju pljučnega in internega oddelka Bolnišnice M. Sobota za pomoč med njegovo boleznijo. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, darovali vence in cvetje ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Hvala tudi govorniku g. Merklinu za poslovilne besede in glasbenikoma za odigrane žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni ZAHVALA V 80 letu starosti me je nepričakovano in brez slovesa tiho zapustila moja sestra Vsi njegovi ■I ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica Jožefa Pertoci roj. Gujt iz Rakičana pni^^1 se 'Trene zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, 'n znancem, ki so nam kakorkoli pomagali in jo v lako velikem 'n U P05P,e>n>J> na njem zadnji poli Hvala vsem, ki Sle darovali vence ‘ 21 sv 111 druge namene ler nam izrekli pisno ali ustno 0^/1 Posebna hvala sodelavcem iz podjetja Mura - 111 brigadi Lahkih Ujj- 1 ■ 424. brigadi Ženskih plaščev. MI - modernih interierov. Komu-io^^urskih mlekarn Posebej se zahvaljujemo dr, Alojzu Horvatu Ps .’ ^clen> za zdravljenje in dolgoletno pomoč med njeno boleznijo, “bita ' 5CS,r’ lrm1ci Z4 vso pomoč- Hvala gospodu župniku za opravljen za iz Rakičana za lepo petje govorniku KS g Ivanu Karoliju Sanljive besede slovesa in gospodu Marušiču za odigrano Tišino. Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi Vsem še enkrat iskrena hvala! Za vse skrbi in vso ljubezen, kar draga mama si nam dala, iskrena in globoka hvala. Grenke solze nam polzijo in svetke v spomin gorijo. V 8b. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica Barbara Nemec roj. Lebar iz Turnišča, Prvomajska 5 Ob h ^tid 'l lz8uhr drage mame se zahvaljujemo vsem dobrim hi k,.mi, sosedom, botrini in znancem, ki ste jo pospremili Posej? ^jeni zadnji poti, darovali vence in za svete maše, zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za c žalostinke in govorniku Zveru za poslovilne besede. Hvala tudi dr. Zadravcu za pomoč. Vsem še enkrat - iskrena hvala! hčerka Matilda in sin Štefan, brst Štefan z družinami in dru^o sorodstvo Prišla bo pomlad, prinesla cvetja in veselja, ali Tebe, draga mama, m, da bi občudovala sad tvojega veselja. Slovo mami Mariji Horvat roj. Ritlop 9. 2.1909-5.11.1992 ■ in,A :ePa gospodu kaplanu za pogrebne maše In J> ■ ' ese^e, pevcem za odpete žalostinke, sorodniki mi-h n1, darovalcem cvetja in svetih maš in vsem n lini. Pokropili in spremljali na njeni zadnji pob J" njenega večnega doma. Žižki, Solingen, 7. novembra 1992 k hčurjjg Marija, zet Martin in vnuk Drago vnukinja Andreja z možem Mihaelom r Gizela Koudila upokojenka iz Murske Sobote Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti darovali vence in cvetje, Prav prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, posebno družinama Benedik in Koder. Hvala tudi gospe dr. Savlovi za obiske na domu moje pokojne sestre ter gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žal os ti nke. Vsem še enkrat - lepa hvala! Murska Sobota. 3L oktobra 1992 Sestra Marija ZAHVALA Po daljši bolezni nas je v 88. letu starosti zapustila naša mama, babica, prababica in sestra Terezija Nemčič roj. Verban iz Ivanjševec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter jo pospremili na njeni zadnji poti, Hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred ter pevcem za odpete žalosti nke, Anton Bernard iz Drobtinec 27 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali šopke, vence in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-stinke, spremljevalcem krste, govorniku g. Peršu in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Frančiška, hčerki Micka in Tončka ter sinovi Peter, Srečko in Stanko z družinami V našem srcu vedno še živiš, zato pa nas pot vodi tja, kjer sredi tišine spiš. V SPOMIN 9. novembra so minila tri žalostna leta odkar nas je zapustil naš dragi mož. dedek in pradedek Koloman Časar iz Ženavelj Leta minevajo, a neizprosna žalost, bolečina, praznina in misel nate so ostali v naših srcih Nikoli ne boš pozabljen, saj živiš v spominu drugih Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke! Z bolečino v srcu njegovi: žena Emilija, vnuk Franc z ženo Vesno in pravnukinja Urška S svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti si -nat, pred usodo neizprosno nemočen si. ostal. In ostali so le sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod. ZAHVALA V 34. letu naju je mnogo prezgodaj za vedno zapustil najin Stanko Sinic Iz KupŠinec 47 Ob boleči izgubi se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nama ob najtežjih trenutkih stali ob strani in pomagali, nama izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sosedom in prijateljem iz Moščanec. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žaluj« ca :C vet k a in sinek Dejan Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Žalujoči: sin Ernest in hčerka Irena z družinama ter sestre Marija, Gizella in Sidonija z družinama ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče, tast ter brat ZAHVALA V 76. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil mož, oče, dedek, pradedek, brat, boter in stric Mirko Žido iz Čepinec 63 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali venec in cvetje. Vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, g. duhovniku, pevcem in GG-ju Bled - hvala. Vsem še enkrat iskrena hvala. Čepinci, Bled, 10. novembra 1992 Žalujoči:vsi, ki smo ga imeli radi Nekje v tebi je bila bol, a zamahnil si z roko, češ zmogel bom, močnejši sem, vendar ni bilo tako. ZAHVALA Ob boleči mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, brata, bratranca. strica in botra Vlada Slane z Mote pri Ljutomeru se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, vence ter za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala delovnemu kolektivu Krke, tovarne zdravil Novo mesto Ljutomer, predstavnikom Krke iz Novega mesta, Gasilskemu društvu Mota in moškemu pev-skemu zboru s Cvena Hvala g. dekanu za pogrebni obred, govornikom za ganljive besede slovesa in godbeniku za odigrano Tišino Vsem še enkrat - prisrčna hvala. Žalujočitvsi njegovi ZErt Vest, ki je prišla iz prek-Mure: Menda so fotografski aparati znanih slovenskih fotografov, ki jemljejo podobo premiera Drnovšku že vsi razžarjeni, pa se vendar še nobenemu m posrečilo ovekovečiti lepo smejočega se predsednika vlade Dlje kot do polovice zob mu ustnic ne potegne nobena šala. Doslej Prezidij še m prejel pravilnega odgovora na zadnjič zastavljeno nagradno vprašanje, zakaj vestnikovci mursko-valovcem pravijo »naš Boljšoj teater«, zato sporoča, da še vedno z drhlavico v srcu čaka na odgovor. Tudi nagrada čaka Ah veste, zakaj se noben prleški kandidat za poslanca oziroma svetnika ne da fotografirati na konju, čeprav se je v svoji predvolilni kampanji na konju fotografiral tudi Ronald Reagan, konj pa je, kot je rekel akademik Trstenjak, prleški simbol? Zato, ker se boji, da bi potem volivci volili konja. Ah veste, zakaj na nobeni fotografiji prekmurskega kandidata na prihodnjih volitvah rti tudi njegove žene? Tutto, ker ne delajo reklamnih panojev s plotovi, čez katere bi jim lahko skakale še s fotografij. »Ene volitve so za sedem referendumov. r Bodite pozorni na to reklamno geslo in volile stranko Ka je nega. Ko je la stranka ugotovila, koliko cest se je začelo graditi v tej predvolilni sezoni, čeprav so obmurski tn prekmurski referendumi propadli, /e sklenila, da bo takoj po teh volitvah začela navijati za izredne volitve. Branko Žunec je zadnjič zelo ostro nastopil proti ustanovitvi Vendske zveze na Madžarskem, Češ da je to raznarodovalni poizkus, ki naj Prekmurje odtrga od matice slovenske m ga obesi v lebdeče stanje, s katerega ga bo snel madžarski nacionalizem m si ga pridružil kot svojo nekdanjo provinco. Prezidij ugotavlja, da bodo potem morah vzeti k sebi kar celo slovenijo z gospodi Borom, Šavlijem, Tomažičem in Jožetom Rituperjem-Dodom vred. Po njihovi nadvse verodostojni teoriji so namreč Vendi oziroma Veneti vsi Slovenci in še nekaj Madžarov zraven. Zgoraj omenjena stranka Ka je nega po Sloveniji nastopa z geslom: »Naredite mi to deželo zopet vendsko N Ker je Višnja gora, v kateri so se nekoč pravdah za kozlovsko pravico, z referendumom zavrnila center za narkomane, čeprav bi v zameno dobila občinske pravice, se je takoj javilo nekaj prekmursko-preleških centrov, ki so za enako ceno pripravljeni sprejeti narkomane v svoj kraj. Omenjajo se Bogojina, Budina (ima največ možnost, če gre za Budino, v kateri je bilo nekoč pesje senjej, Bolehne-eice, Biserjane... Toliko za zdaj, po abecednem vrstnem redu z nekaj izjemami. Največjega navala strankarskih kandidatov so bile v teh dneh pred volitvami deiefne prekmurske krave, ker so vsi mislili, da so enojezične in so v njih videti razmeroma .številčno volilno bazo, dokler neka agilna organizacija v Prosenjakovcih dela krav ni razglasila za dvojezične in za njih zahtevala finančni dodatek. Podobne težave so nastopile v Prlekiji, potem ko je kandidat dr. Osterc na neki konvenciji sprožil razpravo o različnem genetskem potencialu krav lastnikov, ki spadajo v različne politične stranke. V pravi stranki je menda tisti, ki mu krave letno izmolze SODO litrov mleko. KEŠEM KONJ Pomurski obrtniki resno opozarjajo Zaradi obresti na beraško palico Odločbe o plačilu zamudnih obresti za neplačane ali prepozno plačane davke in prispevke za prvih devet mesecev letos, ki so jih nedavno prejeli pomurski obrtniki, so povzročile precej hude krvi. Menijo namreč, da so zamudne obresti, ki sojih zaračunali v občinskih upravah za družbene prihodke, previsoke in da jih marsikdo med njimi ne more takoj poravnati. Zato predlagajo, da bi omenjene obresti znižali, hkrati pa naj bi rok za plačilo le-teh podaljšati na eno leto. V tem času pa jim davkarji ne bi smeli zaračunati Še dodatnih obresti, pravijo pomurski obrtniki. S tem problemom so dobro seznanjeni tudi v obrtnih združenjih, ki so nedavno organizirala skupni sestanek pomurskih in podravskih obrtnikov v Mariboru. Žal pa se je”namen tega sestanka izjalovil, ker niso prišli vabljeni predstavniki ministrstva za finance in republiške uprave za družbene prihodke. Na ta način se je zdelo tarnanje obrtnikov zaradi oderuških obresti kot nekakšen glas vpijočih v puščavi. Od obeh, to je finančnega ministrstva in republiške davčne uprave, pa zahtevajo, da Čimprej rešita problem previsokih obrestnih mer, ki ni od včeraj. Po drugi strani pa se dovolj ne upoštevajo, kot opozarjajo prizadeti obrtniki, neurejene razmere na našem trgu, pri čemer čakajo obrtniki na plačilo svojih izdelkov in storitev tudi po pol leta in več. Če nočemo, da bi zaradi oderuških bančnih obresti za najeta posojila spravili na beraško palico marsikaterega pomurskega obrtnika, potem so nujni takojšnji in učinkoviti ukrepi slovenske vlade. Grožnje obrtnikov, da bodo sicer na svoj problem jav- nost opozorili s shodi in zaporami cest ter z vrnitvijo obrtnih dovoljenj, s čimer je povezano tudi odpuSčanje zaposlenih delavcev, bi morale biti zadostno opozorilo odgovornim dejavnikom v naši družbi, da je treba čimprej storiti nekaj konkretnega, če ne želimo imeti dodatnih težav zaradi nezadovoljnih obrtnikov. Poleg kratkoročnih bodo očitno nujni tudi dolgoročni ukrepi za zaščito obrtnikov in nadaljnje spodbujanje razvoja drobnega gospodar- stva. MILAN JERŠE Radgonski parlament odločil Miha Vodenik -mandatar nove vlade 48-ietni zasebni obrtnik, podjetnik, predsednik radgonske Demokratske stranke in poslanec zbora združenega dela radgonske občinske skupščine Miha Vodenik je bil na seji občinskega parlamenta v Gornji Radgoni izvoljen za mandatarja za sestavo nove občinske vlade. Kot je znano, je dosedanja vlada pod vodstvom predsednika Antona Tropenauerja morala odstopiti, ker se je za to odločila večina članov izvršnega sveta, očitali pa so jim tudi nekatere nepravilnosti pri dodeljevanju občinskih posojil in razdeljevanju sredstev za pomoč prizadetim ob lanski vojni. Na tokratnem zasedanju radgonskega parlamenta so se poslanci odločali med dvema kandidatoma. Mihi Vodeniku je bil protikandidat ekonomist in predsednik občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Jože Kocuvan iz Vidma ob Ščavnici. Slednji je po tajnem glasovanju dobil 21, Lendavski pereči gih območjih. Odkar je poJ-v Černobilu, naj bi jih bilo F nas nekoliko več kot na M oddaljenih območjih. Ljuo*. pamet pa je še vedno nezaup Ifiva. Šc posebno zato, ker U' vzorce za analizo jemali »sen okrog, ne pa iz jaškov. verni Tomaži celo pravijo, 9-bi bilo treba vodo izčrpati d1 bi se potem lahko prepričali N lastne oči. ali morda niso vi6" škib sodi z nevarnimi snu ’■ Znani gasilec Jože je že pona '1 pomoč svoje gasilske deset" Račun bo nekdo že plačal. S plačevanjem obveznosti P imajo težave obrtniki. Pa n" lendavski. ampak v vsej * soljni Sloveniji. V Ljubljani 5 končno stuhtali računal niši' program, ki prenese tod1 odstotno obrestno mero, z*l* so temu primerni tudi izrouti »dacarjev«, Mnogi so prol"«' rali, drugi pa so segli v n,ISa vico, izvlekli po neka; n^’. mark, jih menjali (škoda, n več znanega prekup<**4 Jančija, saj bi potem doMi ne kaj tolarčkov več), in pb^1 So si pa enotni, da več ur H"1 mogli napredovati žaram • ganja obveznosti do ' .C. Drugačen kot množica nrtfsf!' pliniranih pa je mojster ki obveznosti vselej den poteče rok, zato m da je bankrotiral (propad' ' Držim pesti, da I* niča bogato obrodi in A ” imel primanjkljaja. Ječi' b® torej tudi madžarski Upam pa. da zaradi tegF lr' očitkov kol so jih slišfb 'c venci med madžarsko ojo Tedaj je bilo rečem' ' madžarski kruh, za*' £ ' ,e madžarsko. Sicer pa. ‘-vikat I v sosednji državi mariAb £ neje kot pri nas, imam '' tek, da smo se zaradi' rl' kaj tolarčkov, ki jih jemo, že »prodali«. u. Na svidenje v sredo ni P čenju sv Katarine! Martin se je poslovil m mošt je postal mlado vino, zato ste se mnogi v teh dneh prepričali o pravilnosti prvega dela pregovora: Mlado vino in ženska sta dva najslajša strupa Torej ste pridno (pjokušali žlahtno kapljico, čeprav ni bila vselej kristalno Čista Navsezadnje: zakaj pa se človek muči z delom v vinogradu in kleti, če si jx>tem ne bi smel privoščiti vsaj na svetega Mariina dan? Nc morem pa predvidevati, kakšne so bralčeve (moške) izkušnje o trditvi v drugem delu pregovora (o ženski kot drugem najslajšem strupu). Tisti, ki pogosto pogleda v kozarec, se Že ne more pohvaliti. Če pa povrh še ves dan dela v tovarni, gozdu, na polju , potem pa je sploh v postelji reva. Pravkar zapisana domneva velja na splošno. Geza pa se je (po)hvalil, da ga fizično delo celo spodbuja k nežnostim. Ne preseneča, da se je med prvimi odločil za najem več deset hektarjev zemlje na Madžarskem. Za traktor je torej zapregel pluge, se zapeljal čez mejo, oral nekaj dni od jutra do večera, sejal in drugo leto naj bi (po) žel madžarsko pšenico. V tej zvezi je Matija, ki je komajda posejal svojega pol hektarja, dejal, da Geza ne bo imel zaslužka, kajti če bi bila zemlja dobra oziroma rodovitna, potem bi jo obdelali člani zadruge Szabadsag Ker živim v dvoje zičm občini, sem se naučil madžarščine. zato vam lahko zdaj prevedem trne omenjene zadruge v »Svobodo«. Pa ja niso vzeli naši sosedje imena svoje firme dobesedno in odšli na svobodo? Lendavčane in okoličane (tudi v hrvaškem Medžimurju) pa še vedno vznemirjajo rudniški jaški v Bemci. Ljudje preprosto nočejo verjeti strokovnim analizam, ki da kažejo, da v okolici ni povečanih »doz« radioaktivnih snovi, ampak le v toliko, kolikor jih je na dru "l ■. Miha Vodenik pa 31 glasov, kar je bilo dovolj za izvolitev. Tako bo novi mandatar predsedstvu občinske skupščine predlagal sestavo izvršnega sveta, ki naj bi začel delovati čimprej. Medtem je mandatar predsedstvu SO že predložil imena novih članov IS. To so: Janko Slavič, podpredsednik, odgovoren za kmetijstvo, Andrej Kraner za gospodarstvo, Terezija Šegula za šolstvo, vzgojo, kulturo in telesno kulturo, Ivo Vuk za podjetništvo in drobno gospodarstvo, dr. Franc Antolič za zdravstvo in socialno varstvo in Martin Sreš za turizem. Manjka še član IS za varstvo okolja in urbanizem. M JERŠE KMETIJSTVA TRATEGIJA OBOSKA ZVEZDA 20.XI.9 ! 0 Radgonski mehurčki 1.1’ •Radgončan« Na sejem rabljenih avtomobilov v Murski Soboti so pripeljali 40 vozil, prodali pa 6. Renault 4 GTL, letnik I9«N 5 nimi 40.000 kilometri je stal 5.000 DEM; jugo 60, letnik 1 ,niM ’P mi* nimi 58.000 kilometri, 4.700 DEM; jugo 55, letnik 198«. «J,r' n,e,oir 50.000 kilometri, 3.500 DEM in zastava 126 I’, letnik J9«LF1’ nimi 54.000 kilometri, 1100 DEM. Naidražji je bil >'Pd letnik 1980, s prevoženimi 80.000 kilometri, stal je 5.20 II nejša pa je bila zastava 101 letnik 1979, s prevoženimi 91 J"" * Cene sadja in zelenjave VRSTA TRŽNICA ZELENJAVA POMURKA Jabolka 80,00 63,00 Mandarine 140,00 140,00 Pomaranče 140,00 130,00 Banane 80,00 90,00 Limone 140,00 170,00 Grozdje 170,00 160,00 Kaki 140,00 Solata 150,00 180,00 čebula 50,00 40,00 Česen 280,00 300,00 Paradižnik 200,00 220,00 Krompir 30,00 28,00 Zelje 50,00 50,00 Korenje 90,00 60,00 Jajca 12,00 12,00 Orehi 1200,00 1200,00 Cene rabljenih avtomobili . ... 1000 DEM Znamka avtomobila ktmk prevož. k Mercedes 240 D 1974 142.0O0 R 4 TL 1981 98.000 Ford escort 1988 74,000 W Jetta turbo D J 991 20.000 Lada 1600 1980 109.000 Peugeot 305 1985 86.000 Citroen GS J .3 1979 141.000 Zastava 128 1988 29.000 Zastava 750 1985 60.000 BMW 316 1.8 1980 181.000 Wartburg 1979 77.000 Jugo 45 1990 22.000 Pa imamo, kar smo želeli! Novo vlado vendar. Če smo res dobili takšno, kakršno smo v resnici želeli, bomo šele videli, ko bodo začeli resno delati. Saj veste, tudi prejšnja vlada je v začetku veliko obetala. potem pa smo začeli poslušati kritike zdaj o tem. potem spet o onem; enkrat niso biti zadovoljni s turistično ministrico, ki da se gre malega Paša v gornjeradgonski občini, drugič so se oglasili šolniki in kritizirali svojega predstavnika v vladi, ki pravzaprav to ni bi), potem so se svojemu vladnemu predstavniku odrekli obrtniki, da o kmetijcih niti ne govorim. Nekateri kmetje bi Še danes radi dobili vsaj kakšen odstotek od posojila, ki ga je dobil Brankec. Tudi nekateri obrtniki in zasebni podjetniki bi radi prevzeli vsaj nekaj od del. ki jih je dobil Slavko za svoja številna podjetja pred svojim nepro-fesionalizmom na občini. Pa pustimo stare izvršnike, saj so bili na neki način pametni: je že tako, da vsak poskrbi najprej sanj zase, še posebej, če iz anonimnosti kar naen krat pride na oblast Zdaj imamo torej novo vlado. Oba kandidata za mandatarja sta se predstavila na skupščini, ki je bila prejšnji teden. Se prej sta se čisto po ameriško pomerila za okroglo mizo internega kanala 11; nisem vedel, da je lahko lokalni program tako zanimiv! Dušan, ki je do sedaj že neštetokrat nastopal kot moderator na številnih prireditvah, sicer še ni vajen kamere, drugače pa se lahko kar mirno postavi ob bok nekaterim ljubljanskim novinarjem Pa koliko telefonskih klicev je bilo! Nekateri so bdi strankarski in so hoteli diskvalificirati enega ah drugega kandidata, v glavnem pa vsi kar zanimivi, saj so govorili v glavnem ljudje, ki jih poznam, skorajda moji sosedje. Nasploh smo Radgončani prejšnji teden ob večerih gledali predvsem interni kanal, tako da bi morali predlagati RTV-ju. naj del svoje drage naročnine odstopi naši televiziji. In zakaj smo tako zavzeto spremljali interni kanal kabelske TV? Ker so kar dva dni zapovrstjo prenašali skupščinsko zasedanje. Lahko smo si ogledali izvolitev novega mandatarja do podrobnosti, pa tudi mandatarja samega! In veste, kaj mislim, zakaj se je tako veliko poslancev odločilo za demokratskega Vodenika? Zaradi njegove predstavitve, ki jc bila res nekaj posebnega, svežega. Med drugim je rekel, da tehta 105 kilogramov, meri 168 centimetrov, je pri 48 letih dobro ohranjen in na koncu, da ne mara lenih, zlobnih in nepoštenih ljudi. V slednjem sva si podobna, le da bi jaz morebiti še dodal, da vse obljube brezpogojno izpolnim. Ker smo že začeli tako demokratično m ameriško pričakujem, da bo tako tudi v prihodnje. Verjetno bi vsi Radgončani m Radenčani radi videli ljudi, ki kandidirajo za njihove poslance v novi republiški skupščini, da bodo vedeli, katerim poštenim ljudem bodo zaupali to pomembno in dobro plačano de lovno mesto. Naj se predstavijo javno, naj povedo, zakaj jim lahko zaupamo, kakšne so njihove odlike, osebne karakteristike, prepričan sem, da če bi se morali poslanci tako predstavljati pred vsemi vo-lilci, bi se marsikateri raje odpovedal temu vabljivemu poklicu Menjalniški tečaj Pomurske banke 17. novembra 1992 1' , rti Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 17. novembra 1992 o* Država Enota Banka Slovenije Nakup Avstrija 100 847,5063 855,OO_ Francija 1(10 1.769,0666 l.75M^ Nemega IDO 5.962,4758 6.1101.00 Italija 100 6,9821 6^ Švica 100 6.611,1932 6.65MO ZDA 1 94,7139 94,00 [ Z BANČNO KARTICO DO GOTOVlN^ (24 ur na dan, tudi ob nedeljah in Samo LB - Pomurska banka, d. d., vam lahko dvignete gotovino ob kateremkoli v« BANKOMAT na sedežih poslovnih enot v Murski Soboti, p gom, Lendavi in Ljutomeru in Številni'1 b J Sloveniji. Lastniki tekočih računov! Za dvig gotovine ' t3| 1 mata potrebujete poleg bančne kartice * „ P’ osebno Številko, ki jo dobite v svoji enoti murske banke, d. d.