;W; INŠTITUT ZA KRIMINOLOGIJO PRI PRAVNI FAKULTETI v LJUBLJANI ODDAJA MLADOLETNIKOV V TUJO DRUŽINO ALI V ZAVOD Raziskava o mladoletnikih, ki so bili zaradi asocialnih dejanj oddani v tujo družino ali v vzgojni zavod Ljubljana, marec 1963 Financiral Sklad Borisa Kidriča v Ljubljani Razmnoženo v 8 izvodih VSEBINA \ * stran PREDGOVOR............................................... IV SPISEK SODELAVCEV ..................................... VII i. nekaj izkušenj pri uporabi in izvajanju vzgojnih UKREPOV (dr. Bronislav SkabernS) Uvod ............................................ 1 1. Ukor................................... 4 2. Oddaja v disciplinski center................. 11 3. Strožje nadzorstvo ......................... 15 4. Zavodski ukrepi ............................. 50 II. RAZISKAVA 0 MLADOLETNIKIH, KI SO BILI ZARADI ASOCIALNIH DEJANJ ODDANI V TUJO DRUŽINO ALI' V ZAVOD " ' • • • 67 UVOD (dr. Bronislav Skabernfe) ..................... 68 T SOCIALNA ANALIZA (dr. Bronislav Skabernfe).... 90 v I. Objektivne življenjske razmere ......... 91 II. Življenjska zgodovina staršev....... 97 III. Družina otrok............................ 105 ■ * \ "• IV. Otroci................................... 116 V. Roditelji - rejniki ..................... 127 VI. Vzgojni zavodi .......................... 142 VII. Vtisi socialne delavke (Karla Novak) 148 stran ZDRAVSTVENA ANALIZA (đr. Miloš Kobal) ........ 156 PSIHOLOŠKA ANALIZA (Vinko Skalar) ............ 162 I. Metodološki problemi in metode ........ 162 1. Izbrane metode .......................... 162 2. Izvedba psiholoških pregledov ........... 177 3. Obdelava posameznih tehnik in prikaz rezultatov............................... 178 II. Rezultati in interpretacija rezultatov 192 1. Kvantitativna obdelava................... 192 2. Kvalitativna obdelava.................... 210 III. Ugotovitve ............................ 304 SKLEPI (dr. Bronislav Skabernfe - Vinko Skalar) 308 III. MENTALNO HIGIJENSKI POMEN ODDAJE OTROKA V TUJO DRUŽINO ALI ZAVOD (Meta Kramar) 315 P R I L 0 G E...................................... 3^7 PEEDGOVO R Raziskavo o mladoletnikih, ki so bili oddani zaradi asocialnih dejanj v tujo družino ali v vzgojni zavod, smo opravili zavoljo tega, da bi dobili vpogled v vplive obeh pomembnih ukrepov na mladoletnike. Raziskavo smo opravljali v času, ko so sodišča v Sloveniji izrekla v treh primerih vzgojni ukrep strožjega nadzorstva druge družine, vendar ob začetku raziskave mladoletniki še niso bili šest mesecev v tuji družini. Domnevali smo, da morejo tudi podatki za otroke, ki so jih skrbstveni organi oddali v rejo ali v zavod zaradi dejanj, ki imajo objektivne znake kaznivih dejanj, deloma osvetliti problematiko, s katero morajo računati sodišča po noveli kazenskega zakonika iz leta 1959* Naše delo v pričujoči raziskavi je le prispevek, ki naj našim praktikom v socialni službi in na sodiščih prikaže dalekosežnost izbora primernega in pravilnega ukrepa za nadaljnji razvoj mladoletnika. Zavoljo majhnega števila primerov, ki smo jih uspeli vključiti v našo raziskavo, so rezultati in ugotovitve le relativnega pomena in veljajo predvsem za otroke, ki smo jih raziskovali. Kljub temu smo mnenja, da rezultati raziskave lahko prispevajo k razumevanju problematike obeh ukrepov, tako v primeru, če jih izrekajo skrbstveni organi, kot tudi v primeru, če jih izrekajo sodišča. Temu naj razen rezultatov ra- Y ziskave prispeva tudi teoretični sestavek o mentalno higienskem pomenu oddaje otroka v tujo družino ali zavod. Ker smo vzporedno z našo raziskavo proučili tudi 77 °/° vseh sodnih odločb, s katerimi so sodišča v letu 1961 izrekla v kazenskih postopkih zoper mladoletnike vzgojne ukrepe, smo ugotovitve tega proučevanja pod naslovom: Nekaj izkušenj pri uporabi in izvajanju vzgojnih ukrepov, priključili k naši raziskavi. Za to smo se odločili, ker sodimo, da je tudi študija o izrečenih vzgojnih ukrepih instruktivna za mladinske sodnike in pravosodne organe, kot tudi za socialne delavce skrbstvenih organov, centrov in zavodov za socialno delo, ki so dobili po novih predpisih zakonika o kazenskem postopku pomembno vlogo v kasenskem postopku zoper mladoletnike. Obe študiji opozarjata na enega izmed osnovnih problemov, na problem namreč, da je izbor pravilnega vzgojnega ukrepa odvisen predvsem od proučevanja in ugotovitve osebnosti mladoletnika. Tako skrbstveni organi, kot tudi sodišča pa uporabljajo sedaj dalekosežne skrbstvene in vzgojne ukrepe, s katerimi izločajo mladoletnike iz njihovega družinskega okolja predvsem intuitivno in se le malo poslužujejo obstoječih ustanov, ki s svojimi strokovnimi uslugami lahko prispevajo k spoznavanju mladoletnikove osebnosti. Pri raziskavi o mladoletnikih, ki so bili zaradi asocialnih dejanj oddani v tujo družino ali v zavod, je sodelovalo dvainpetdeset sodelavcev, ki so pokazali veliko razume- vanje za naše delo. Vsak izmed njih. je prispeval svoj delež k raziskovalnemu delu. Za njihovo sodelovanje in veliko razumevanje se vsem najprisrčnejše zahvaljujem. Tudi nekatere ustanove so nam pomagale in olajšale raziskovalno delo. Zato se predvsem zahvaljujemo Glavnemu odboru Rdečega križa Slovenije, ki nam je omogočil organizacijo letovanja rejencev v mladinskem klimatskem okrevališču na Debelem rtiču pri Ankaranu, da smo lahko izvedli potrebne zdravniške in psihološke preiskave ter pedagoška opazovanja. Naša zahvala gre nadalje upravam vzgojnih zavodov v Logatcu, Planini, Smledniku in Veržeju za organizacijo pedagoških o-pazovanj in dajanje različnih podatkov. Končno se zahvaljujemo Skladu Borisa Kidriča, Svetu za socialno varstvo LRS in občinskim ljudskim odborom Gelje, Center - Maribor, Koper, Radlje, Sežana, Tabor - Maribor, Tezno - Maribor in Vič -Ljubljana, ki so s finančnimi sredstvi pripomogli, da smo lahko opravili raziskavo. Dr. Bronislav Skabernš T V Ljubljani, dne 17. marca 196j5 SODELAVCI 1. ADAMIČ Maks, vzgojitelj, Gornji Logatec, 2. BLEJEC dr. Marjan, profesor, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 3» BOHINC Andrej, vzgojitelj, Debeli rtič pri Ankaranu, 4. BUDIČ Mile, ravnatelj vzgojnega zavoda, Gornji Logatec, 5. FERENC Marija, ravnateljica vzgojnega zavoda, Veržej pri Ljutomeru, 6. GODEŠA Ivan, vzgojitelj, Planina, 7. GREGORIČ Elza, vodja pisarne grupe psihologov DSNZ LRS, Ljubljana, 8. JAGODIČ Vojko, ravnatelj vzgojnega zavoda Frana Milčin- skega, Smlednik pri Medvodah, 9» JANKOVIČ Momčilo, vzgojitelj, Smlednik, 10. KALIN Ivo, vodja tabora, Debeli rtič pri Ankaranu, 11. KALIN Maca, vodja tabora, Debeli rtič pri Ankaranu, 12. KERNC Dragica, uslužbenka, Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti, Ljubljana, 13» KOBAL dr. Miloš, načelnik oddelka za medicinsko službo, Državni sekretariat za notranje zadeve LRS, Ljubljana, 14. KOMPARE Janez, vzgojitelj, Smlednik, 15. KOPČAVER Tone, vzgojitelj, Debeli rtič pri Ankaranu, 16. KORENČ Franc, vzgojitelj, Gornji Logatec, 17. KRAMAR Meta, psiholog, psihiatrična ambulanta bolnišnice za duševne in živčne bolezni, Polje pri Ljubljani, 18. LJUBIČ Dušan, vzgojitelj, Gornji Logatec, 19. LOGAR Janko, vzgojitelj, Gornji Logatec, 20. MAJARON Irena, študent psihologije, Ljubljana 21. MALEC Marjan, vzgojitelj, Planina, 22. MERJASEC Janez, vzgojitelj, Gornji Logatec, 23. MLINAR Rajko, vzgojitelj, Planina, 24. MOHORKO Erih, vzgojitelj, Veržej, 25. NOVAK Karla, socialna delavka, pomočnik direktorja sred- nje tehnične šole, Ljubljana, 26. OSTOJIČ Katja, vzgojiteljica, Debeli rtič pri Ankaranu, 27. PEČNIK Jožica, vzgojiteljica, Debeli rtič pri Ankaranu, 28. PEČNIK Stane, vzgojitelj, Debeli rtič pri Ankaranu, 29. PERKAVC Janez, vzgojitelj, Debeli rtič pri Ankaranu, 30. PETKOVIČ Siniša, vzgojitelj, Gornji Logatec, 31. PETROVIČ Slavko, vzgojitelj, Planina, 32. PODBOJ Vera, vzgojiteljica, Smlednik, 33. PODPEČAN Jože, vzgojitelj, Smlednik, 34. PRUTKI Anton, vzgojitelj, Planina, 35. PUKLOVEC Jože, vzgojitelj, Veržej, 36. ROBIDA Slavica, medicinski tehnik, grupe psihologov DSNZ LRS, Ljubljana, 37. SEVER Franjo, vzgojitelj, Veržej, 38. SIMČIČ Ivanka, vzgojiteljica, Planina, 39. SKABERNE dr. Bronislav, znanstveni sodelavec, Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti, Ljubljana, vodja raziskave in urednik publikacije, 4-0. SKALAR Vinico, klinični psiholog, psihološko-medicinski center Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, Ljubljana, 41. SLABE Marjan, vzgojitelj, Smlednik, 42. SLABE Metka, vzgojiteljica, Smlednik, 43. SORŠAK Srečko, študent psihologije, Ljubljana, 44. STRMOLE Ivanka, socialna delavka, Debeli rtič pri Ankaranu, 45. ŠKOFLEK Ivan, vzgojitelj, Smlednik, 46. ŠKOFLEK Roža, vzgojiteljica, Smlednik, 47. TRČEK Jože, psiholog, vzgojni zavod Frana Milčinskega, Smlednik, 48. UDERMAN Boris, statistik - analitik, inštitut za krimi- nologijo pri pravni fakulteti, Ljubljana, 49. VIVOD Janez, ravnatelj vzgojnega zavoda, Planina pri Rakeku, 50. VOBOVKIK Drago, vzgojitelj, Smlednik, 51. VODOPIVEC dr. Katja, višji znanstveni sodelavec inšti- tuta za kriminologijo pri pravni fakulteti, Ljubljana, 52. ZAJEC Ema, uslužbenka, inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti, Ljubljana, 53. ŽARDIN Angela, vzgojiteljica, Veržej NEKAJ IZKUŠENJ PRI UPORABI IN IZVAJANJU VZGOJNIH UKREPOV (dr*. Bronislav Skabernfe) Uvod 1. Ukor 2. Oddaja v disciplinski center 3* Strožje nadzorstvo 4-. Zavodski ukrepi UVOD Že četrto leto^ se uporabljajo novi mladinski kazenskopravni predpisi, ki so bili uveljavljeni z novelami h kazenskem zakoniku in k zakoniku o kazenskem postopku. V tem času so senati za mladoletnike in skrbstveni organi dobili že nekaj izkušenj pri uporabi in izvajanju vzgojnih ukrepov, kar velja zlasti za vzgojne ukrepe strožjega nadzorstva, ki jih do 1. januarja I960 senati za mladoletnike niso imeli na voljo, ker jih jugoslovanska mladinska kazenska zakonodaja še ni poznala. Senatom za mladoletnike je po sedaj veljajočem kazenskem zakoniku na izbiro osem vzgojnih ukrepov. Kazenski zakonik predvideva uporabo disciplinskih ukrepov ukora ali oddaje v disciplinski center pri mladoletnem storilcu kaznivega dejanja "pri katerem niso potrebni trajnejši vzgojni ali pobolj- v ^ sevalni ukrepi, zlasti, če je storil kaznivo dejanje iz nepremišljenosti ali iz lahkomiselnosti" (2. odstavek 70. čle-ha kazenskega zakonika). Ukrepe strožjega nadzorstva staršev ali skrbnika, druge družine ali skrbstvenega organa lahko u-Porabi senat za mladoletnike, če so pri mladoletniku potreb-ni "trajnejši vzgojni ali poboljševalni ukrepi, ni pa potrebni Po 295. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika (Ur.l. FLRJ 50/59) in po 81. členu Zakonika o spremembah in dopolnitvah zakonika o kazenskem postopku (Ur.l. FLRJ 52/59) sta začela oba zakona veljati od. 1. januarja I960. no, da bi bil popolnoma izločen iz dotedanjega okolja" (5« odst.. 70. čl. KZ). Če so pri mladoletniku potrebni "trajnejši vzgojni ali poboljševalni ukrepi in njegova popolna izločitev iz dotedanjega okolja" (4. odst. 70. čl. KZ) bo senat za mladoletnike lahko uporabil enega od treh zavodskih ukrepov, t.j. oddajo v vzgojni zavod, v vzgojnopoboljsevalni dom ali v zavod za defektne mladoletnike. Od vseh osmih vzgojnih ukrepov so za senate za mladoletnike novi oddaja v disciplinski center, strožje nadzorstvo druge družine in strožje nadzorstvo skrbstvenega organa. Vse druge vzgojne ukrepe so sodišča v Jugoslaviji že uporabljanja, dasi je bila uporaba ukora po noveli nekoliko razširjena, ker sedaj ni več omejena le na lažja kazniva dejanja. Strožje nadzorstvo staršev oziroma skrbnika pa smo po vsebini dejansko že poznali, čeprav pod drugim nazivom. Glede naziva in vsebine zavodskih ukrepov ni z novelo nastala nobena sprememba«. Ker so bile za uporabo novih vzgojnih ukrepov potrebne predpriprave in se je morala zlasti socialna služba, ki naj bi izvajala nove vzgojne ukrepe, zanje pripraviti, je bilo v noveli h kazenskem zakoniku rečeno, da bo poseben republiški zakon določil, kdaj se bodo lahko začele uporabljati določbe kazenskega zakonika, "ki govorijo o oddaji v disciplinski center in o strožjem nadzorstvu skrbstvenega organa; vendar Pa se sme odložiti uporaba teh določb najdalj do konca leta 1963'». 2 cien 292 zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika (Ur. 1. FLRJ 30/59). Za ta prikaz nekaterih izkušenj pri uporabi in izvajanju vzgojnih ukrepov nam je predvsem služila zbirka 379 sodnih odločb senatov za mladoletnike, ki se je tekom leta 1961 nabirala pri svetu za socialno varstvo LR Slovenije V letu 1961 so senati za mladoletnike po podatkih zavoda za statistiko LRS izrekli vzgojne ukrepe zoper 486, v letu I960 pa zoper 400 mladoletnikov. Koliko posameznih vrst vzgojnih ukrepov so v letih I960, 1961 in 1962 izrekli senati za mladoletnike v Sloveniji, nam prikazuje tabela 1. Tabela 1 - Vzgojni ukrepi izrečeni v letu I960 do 1962 Vzgojni ukrep abs .j I960 št. i» i961 abs.št. io 1962 abs.št.* % 1. Ukor 145 36,3 140 28,9 120 24,2 2. Oddaja v disciplinski center _ O,, mm 3. Strožje nadzorstvo: staršev ali skrbni ka 60 15,0 75 15,5 57 11,5 4. druge družine 3 0,7 2 0,4 5 1,0 5. skrbstvenega organa 89 22,2 189 38,9 214 43,1 6. Oddaja v vzgojni zavod 16 4,0 21 4,3 39 7,9 7. Oddaja v vzgojnopo-boljsevalni zavod 86 21,5 56 11,4 61 12,3 8. Oddaja v zavod za defektne mladolet. 1 0,3 3 0,6 - — Skupaj 400 100 486 100 496 100 * začasni podatki Ministrstvo za pravosodje LRS je že v svoji okrožnici št* 111-92/52 z dne 6. 2* 1952 naročilo vsem sodiščem, da pošiljajo po en izvod vsake odločbe zoper mladoletnike Sve-T? Ylade E'HS za ljudsko zdravstvo in socialno politiko v T,Žobl^ani* To 3« državni sekretariat za pravosodno upravo in?Jp?novil v svojih okrožnicah 01-XV-10/4-60 z dne 26.11. I960 in 01 - XV - 10/6 - 60 z dne 17. 5. 1961. V tabeli prikazujemo le številke za leto I960 - 1962, ker nam gre za prikaz izkušenj pri uporabi in izvajanju vzgojnih ukrepov samo za čas po uveljavljanju novele h kazenskem zakoniku. V Sloveniji so sodišča izrekla vzgojni ukrep v razdobju od i960 do 1962 leta na 100.000 mladoletnikov v starosti od 14. do 18. leta povprečno na leto 460 mladoletnikom 1. Ukor V letu I960 so senati za mladoletnike v Sloveniji najbolj pogosto uporabljali vzgojni ukrep ukora, saj so ga uporabljali pri nekaj več kot 1/3 vseh mladoletnikov, ki so bili v tem letu v kazenskem postopku. To je bilo tudi razumljivo, ker sodišča še niso imela zakonske podlage za uporabo vzgojnega ukrepa strožjega nadzorstva skrbstvenega organa. 2 republiškim zakonom o začetku uporabljanja določb kazen- 5 akega zakonika o strožjem nadzorstvu po skrbstvenem orgamr so se te določbe kazenskega zakonika začele uporabljati v Sloveniji s 1. januarjem 1961, čeprav so nekatera sodišča ta ukrep lahko poskusno uporabila že od 1. 2. I960. (Glej izvajanja na str. 22). V letu 1961 ne zavzema več vzgojni ukrep ukora prvo mesto 4 Po začasnih podatkih popisa prebivalstva je bilo ob popisu leta 1961 v Sloveniji 100.118 mladoletnikov od 14-18 leta starosti. (Začasni podatki popisa prebivalstva 31. 3. 1961, Zavod LR Slovenije za statistiko, Ljubljana, ju- 5 nija 1961). Ur.l. LRs 39/60 z dne 29* 12. I960. - 5 - uporabljenih sankcij zoper mladoletnike. Od 140 primerov izrečenih ukorov v letu 1961 smo jih v zbirki Sveta za socialno varstvo LR Slovenije našli 84 ali 60 i». Od teh jih je bilo 40 ali 48 °/> izrečenih na seji senata, 44- ali 52 1° pa po opravljeni glavni obravnavi. Ob pomanjkanju 40 i> sodnih odločb, s katerimi je izrečen ta disciplinski ukrep, nismo mogli popolnoma zanesljivo prikazati, ali izrekajo senati za mladoletnike ukore raje v seji senata ali pa po opravljeni obravnavi. To se nam zdi pomembno, ker gre za vzgojni učinek ukora. Če je senat za mladoletnike izrekel ukor v seji senata, tedaj mladoletnik ni navzoč in sodnik za mladoletnike sporoči mladoletniku izrečeni vzgojni ukrep naknadno (6. odst. 448 Čl. zakonika o kazenskem postopku). V tem primeru bo torej sodnik za mladoletnike izrekel mladoletniku ukor v intimnem vzdušju, brez navzočnosti drugih oseb, oziroma vsaj le v navzočnosti staršev. Nasprotno pa je ukor izrečen po obravnavi, opravljen v bolj svečani obliki ob navzočnosti članov senata, javnega tožilca, staršev in morda še drugih oseb? ki ^ Obravnave zoper mladoletnika so po 1. odst. 450 čl. ZKP načeloma tajne, vendar pa sme senat po 2. odst. istega člena dovoliti, da so na obravnavi navzoče osebe, ki se ukvarjajo z varstvom in vzgojo mladoletnikov ali z zatiranjem mladoletniške kriminalitete ter znanstveni delavci. lahko prisostvujejo obravnavam zoper mladoletnike. V tem dvojnem načinu izrekanja ukora moremo zazreti možnost za individualizacijo tudi tega disciplinskega ukrepa. Sodišče bo moralo zato glede na osebnost mladoletnika presoditi, katero obliko ukora bo uporabilo. Pri tem bo sodišče zlasti ocenilo, kako je mladoletnik občutljiv za grajo in v koliki meri bo nanj deloval ukor, izrečen v eni ali drugi obliki. Vzgojna vrednost ukora, kot disciplinskega ukrepa, je v tem, da vzbudi v sicer dobrem mladoletniku, čustvo poštenja, da spozna svoje dejanje, za katero mora odgovarjati kot družbeno negativno. Zato naj se ukor uporablja le, če se lahko pričakuje, da bo mladoletnik na ta način uvidel družbeno škodljivost svojega dejanja, kar naj bi zadostovalo za njegov sklep, da v bodoče ne bo več storil enakih ali podobnih dejanj. Problem tega vzgojnega ukrepa je torej zlasti v načinu, kako ga izreče in opravi sodnik za mladoletnike. Pri vsem tem pa se bo moral sodnik, Pa naj si bo to sam, ali ob navzočnosti članov senata in drugih oseb izogniti pridigarstvu, s katerim, po znanih izkušnjah, ne bo opravil ničesar. Sodnikove vzgojne sposobnosti se kažejo zlasti pri izrekanju tega disciplinskega ukre-Pa, saj iio večkrat ravno od teh odvisen vzgojni učinek, ki Gaj ga z ukorom doseže pri mladoletniku. Zavoljo tega se nam zdi dokaj nepotreben in papirnat stavek, ki smo ga našli v nekaterih odločbah, da bo sodnik mladoletnika "ob sporočitvi vzgojnega ukrepa posebej opozoril na -7 - škodljivost njegovega ravnanja in mu predočil, da se bo lahko zoper njega izrekel strožji ukrep, če bo zopet storil kaznivo dejanje”. To se nam zdi v toliko bolj neprimerno, ker je po zakonskem besedilu (2. odst. 71. čl. KZ) v stavku vsebovan le element ukora in gre torej le za nepotrebno ponavljanje. Dasi je ukor najmilejši vzgojni ukrep, ga senat za mladoletnike lahko izreče ne glede na težo kaznivega dejanja. Ob pregledu že navedenega števila sodnih odločb, s katerimi so senati za mladoletnike izrekli ukore, smo se lahko prepričali, da jih ne uporabljajo le za lažje primere kaznivih dejanj, ampak da uporabljajo ta vzgojni ukrep tudi n.pr. pri kaznivem dejanju hude telesne poškodbe po členu 141 KZ (prelom čeljusti, zlom roke, ključnice in nosne kosti, pretres možganov, iztaknitev očesa), pri neupravičeni uporabi motornega vozila, po 254 a členu KZ, pa najsi gre za rabo motornih koles (večinoma) ali osebnega avtomobila ali celo kamiona, pri zaneti tvi požara po členu 268 KZ (1.300 kg sena, smučarske skakalnice), pri hudih kaznivih dejanjih zoper splošno varnost Po 3. odst. 273. člena KZ (odprt zlom golenice, zlom ključnice, rane na glavi in pretres možganov), kot tudi pri poneverbah po členu 322 KZ. V nekaj primerih je senat za mladoletnike izrekel ukor mladoletniku, ki je storil več kaznivih dejanj, n.pr. mlajšemu mladoletniku, ki je ukradel 17. avtomobilom znamke avtomobilskih tvrdk, od katerih so bili posamezni znaki vredni 800 do 6.000 din, ali starejši mladoletni- ci, ki je kot faktoristka kmetijske zadruge zase neupravičeno uporabila različne zneske sedmih strank, ali starejšemu mladoletniku, ki je kot poštni pripravnik odprl 12 pisem ter si iz nekaterih od njih prilastil denar. Sodimo, da je taka praksa lahko pravilna, če jo opravičuje ugotovljena struktura mladoletnikove osebnosti. V nobenem od 84 primerov izrečenih ukorov pa se sodišče za ugotavljanje mladoletnikove osebnosti ni poslužilo psihološkega ali psihiatričnega pregleda mladoletnika, marveč ga je ocenilo po vtisu, ki ga je mladoletnik napravil na senat ob upoštevanju podatkov, ki so jih dali starši in iz poročil skrbstvenega organa Po pregledu odločb smo se lahko prepričali, da so senati za mladoletnike uporabili kot primerno vzgojno sredstvo za tiste mladoletnike, glede katerih so ugotovili, da niso vzgojno zanemarjeni in je bilo storjeno dejanje prvo ugotovljeno dejanje, pa najsi je bilo tudi nadaljevalno. Našli pa smo tudi primere, ko so senati uporabili ta disciplinski ukrep pri vzgojno zelo ogro- 7 v Člen 439 ZKP določa, da je treba v kazenskem postopku zoper mladoletnika "poleg dejstev, ki se nanašajo na kaznivo dejanje, zlasti ugotoviti mladoletnikovo starost in okoliščine, ki so potrebne za presojo njegove duševne razvitosti ter preučiti okolje in razmere, v katerih mladoletnik živi". "Kadar je za ugotovitev mladoletnikovega zdravstvenega stanja, njegove duševne razvitosti, psihičnih lastnosti ali nagnjenj potrebno, da ga pregledajo izvedenci, se določijo za tak pregled zdravniki, psihologi ali pedagogi. Tak pregled mladoletnika se lahko opravi v zdravstvenem ali v kakšnem drugem zavodu". Ženih mladoletnikih, ki so imeli zelo grenko mladost ali so bili brez vzgojnega usmerjanja in nadzorstva, glede katerih pa so ugotovili, da niso izprijeni, oziroma da sicer ne kažejo nagnjen h kaznivim dejanjem oziroma, da so čustveno občutljivi in so se sramovali svojega dejanja ter tudi poravnali škodo iz lastnega zaslužka (in ne iz sredstev njihovih staršev) še prečno so prišli pred sodišče. Razen pri dejanjih, ki so storjena iz nepremišljenosti ali lahkomiselnosti smo ugotovili, da izrekajo senati za mladoletnike ukor, če je dejanje storjeno iz objesnosti, vinjenosti, v razburjenosti, iz jeze (v hipnem družinskem prepiru), pubertetni zamerljivosti, v nagnjenju k otroškim igram, pa tudi če je bil mladoletnik izzvan h kaznivemu dejanju (zlasti pri telesnih poškodbah) ali je dejanje storil na nagovarjanje starejših oseb, ali le priložnostno in se ni prav zavedal posledic svojega početja, ali pa se ni mogel uspešno zoperstavljati želji, da bi dobil določeno stvar. Ko smo prebirali sodne odločbe o ukorih, ne bi mogli trditi, da je bil ta disciplinski ukrep vedno najprimernejši ukrep glede na mladoletnikovo osebnost in se nam utemeljitev sklepa ni zdela vedno prepričljiva, vendar se zgolj na Podlagi nepopolnega pismenega gradiva ne bi mogli spustiti v diskusijo o oceni osebnosti. Pri treh odločbah senata za mladoletnike, ko bi moral posto- g pati po 79 j členu KZ , ker je šlo za sojenje polnoletni osebi za kaznivo dejanje, ki ga je storila kot starejši mladoletnik, je senat izrekel protizakonito ukor z utemeljitvijo, da storilec ni toliko "pokvarjen”, da bi bilo treba uporabiti vzgojni ukrep oddaje v vzgojnopoboljševal-ni dom ali kazen mladoletniškega zapora. Sodišče je zato "upoštevajoč tudi verzel zakonitega predpisa izreklo le ukor, ki bo zadoščal za njegovo poboljšanje". Ne samo v teh treh primerih, ampak tudi sicer, ne le v Sloveniji, g marveč tudi drugod po Jugoslaviji ' sodniki iz praktičnih potreb ravnajo nezakonito. Mnogim sodnikom se kljub tendenci naše kriminalne politike, naj se zoper mladoletnika izrekajo sankcije le v resnejših in hujših primerih, vendar upira ustaviti kazenski postopek zoper mladoletnika, ko na eni strani ni potrebe, da bi se mladoletnik s trajnejšimi vzgojnimi ukrepi popolnoma izločil iz okolja, po drugi 8 9 Po 79 j členu KZ sme senat za mladoletnike, ko sodi polnoletni osebi za kaznivo dejanje, ki ga je storila kot starejši mladoletnik, izreči le vzgojni ukrep oddaje v vzgojnopoboljševalni dom ali mladoletniški zapor ob pogojih, ki so predvideni za to kazen v zakonu. Žuženić, Sudjenje punoljetnim osobama za krivična djela učinjena u vrijeme maloljetnosti, Naša zakonitost 1961, str. 239 - 245, in Žuženić, Savjetovanje o suzbijanju maloletničkog kriminaliteta, Naša zakonitost 1961, str. 307. 10-D „ -^o 2. odst. 453 člena ZKP lahko senat za mladoletnike ustavi kazenski postopek "kadar spozna, da ne bi bilo smotrno izreči mladoletniku niti kazen, niti vzgojni ukrep". strani pa bi bilo kriminalno politično in zlasti individualno preventivno napačno opustiti kazensko sankcijo za storjeno kaznivo dejanje. Končno se postavlja tudi vprašanje, zakaj se v takih primerih ne bi mogel izrekati ukor, ko se zoper odraslo osebo ob določenih zakonskih pogojih lahko izreče sodni opomin, ki vsebinsko in pojmovno odgovarja disciplinskemu ukrepu ukora. Načelu individualizacije kazenskega ukrepa bi torej ustrezalo, da bi sodišče moglo polnoletni osebi, ki je storila kaznivo dejanje, kot starejši mladoletnik, izreči tudi ukor, kar pa de lege ferenda nujno terja spremembo določila 79 j člena KZ. 2. Oddaja v disciplinski center o £o 292. členu novele h kazenskem zakoniku bo z republiškim zakonom določeno, kdaj se bodo začele uporabljati določbe kazenskega zakonika, ki govorijo o oddaji v disciplinski center. Ker v Sloveniji v letu i960 in 1961 še niso bili ustvarjeni pogoji za uporabo tega vzgojnega ukrepa, še ni bil izdan republiški zakon. Zavoljo tega senati za mladoletnike v Sloveniji še ne morejo uporabljati tega ukrepa*^. v Sloveniji je bilo kmalu po objavi novele h kazenskem zakoniku nekaj diskusij o pripravah za ustanovitev disciplinskih centrov. V teh diskusijah se je predvsem zastopalo stall Glede izvrševanja vzgojnega ukrepa oddaje v disciplinski center na Hrvatskem, glej Skaberne, Oddaja v disciplinski center za mladoletnike, Pravnik 1962, str. 307-316. lišče, naj bi se zaradi omejenih finančnih sredstev ustar-novili disciplinski centri za večdnevno bivanje pri že obstoječih vzgojnih zavodih. Kolikor gre za oddajo mladoletnika v disciplinski center za določeno število ur v prazničnih dneh ali v teku dneva, naj bi se ta vzgojni ukrep izvajal v šolah, internatih ali v centrih za social-ho delo^. Prosvetni organi v Sloveniji niso bili sporazum-hi s tem, da bi se ta vzgojni ukrep izvrševal v šolah, ker bi le te lahko trpele na svojem ugledu. Senat za mladoletnike lahko odda mladoletnika v disciplinski center: - ob prazničnih dneh za določeno Število ur, največ štiri zaporedne praznične dni, - v teku dneva za določeno število ur, najdalj 1 mesec in - nepretrgano za določeno število dni, pa ne več kot za 20 dni, (2. odst. ?2 čl. KZ). Oddajo v disciplinski center se mora izvršiti tako, da ni prizadet redni pouk mladoletnika (3 odst. 72 čl. KZ). Določilo kazenskega zakonika, da opravlja mladoletnik v disciplinskem centru "koristna dela, ki so primerna njegovi starosti" (4. odst; 72. čl. KZ) je dopolnjeno v zakonu o izvršitvi kazenskih sankcij (Ur. 1. FLRJ 24/61), kjer je rečeno, da mladoletniki v tem zavodu prebijejo čas "pretežno v delu in učenju pod stalnim nadzorstvom vzgojiteljev (1. odst. 136. čl. ZIKS)• Priporočilo odbora za socialno politiko in zdravstvo zveznega zbora in odbora za delo in socialno zavarovanje, zbora proizvajalcev, Zvezne ljudske skupščine z dne 24. 2. 1961 o ustanovitvi centrov za socialno delo kot samostojnih služb za socialno varstvo (Ur. 1. FLRJ 11/61) priporo- v ca> da naj si centri za socialno delo zlasti prizadevajo nesiti tista socialna vprašanja, "ki spadajo v delavno pobočje skrbstvenega organa v zvezi z uporabo kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku" (tč. 2). Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij je določil, da ustanavljajo disciplinske centre občinski ali okrajni ljudski odbori (1. odst. 138 čl. ZIKS) kot samostojne zavode ali pa vezane na obstoječe prehodne domove, internate ali druge podobne ustanove (1. odst. 137» 51. ZIKS). S privolitvijo republiškega sveta za socialno varstvo lahko ustanovi disciplinski center tudi ’’družbena organizacija, ki se ukvarja z vzgojo otrok in mladine” (2. odst. 138. čl. ZIKS). če ni pogojev za ustanovitev posebnih disciplinskih centrov, se ta vzgojni ukrep lahko izvršuje v ’’šolskih prostorih, kadar so ti prosti” (3. odst. 137» čl. ZIKS). Izrecno pa zakon določa, da disciplinski centri ne smejo biti ob kazenskih poboljševalnih zavodih ali vzgojnih poboljševalnih domovih (2. odst. 137» čl. ZIKS). Spričo določb pozitivnega zakona, ki predvideva izvrševa-hje vzgojnega ukrepa oddaje v disciplinski center v šolskih Prostorih, ne bi smelo več biti principijelnega odpora prosvetnih organov. Izvrševanje tega ukrepa v centrih za socialno delo pa po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij praviloma ne bi bilo nemogoče. Internate pa ta zakon celo izrecno našteva med zavodi, ob katere je lahko vezan disciplinski center za mladoletnike. Tako šolski prostori, kot ^udi prostori internatov in centrov za socialno delo pa bi tili uporabni le za prvi dve obliki oddaje v disciplinski center, to je ob prazničnih dneh ali v teku dneva. Za tretji0 obliko izvajanja tega ukrepa, ko mora mladoletnik v cen- trn dobiti tudi "redno hrano in prenočišče" (2. odst. 136. čl. ZIKS) pa bo že treba poiskati stacionarne zavode. V juniju 1962 je bilo v Sloveniji ponovno podvzeto nekaj ukrepov, da bi sodišča lahko začela uporabljati vzgojni ukrep oddaje mladoletnikov v disciplinske centre. Na posebnem sestanku komisije za izvajanje novele h kazenskem zakoniku pri svetu za socialno varstvo LR Slovenije je bilo sklenjeno, da je treba začeti z bolj intenzivnimi pripravami za organizacijo disciplinskih centrov. V ta namen naj čimprej prične poskusno delati nekaj disciplinskih centrov ob centrih oziroma zavodih za socialno delo, tako kot se je leta I960 pričelo poskusno izvajanje vzgojnega ukrepa strožjega nadzorstva. So skrbnih pripravah (po proučitvi dela disciplinskih centrov na Hrvatskem in zvezni diskusiji delavcev v disciplin-skih centrih) so bila narejena navodila o organizaciji, osnovnih načelih in metodah dela z mladoletnimi storilci kaznivih dejanj v disciplinskih centrih za mladoletnike v Sloveniji. So izdelavi teh navodil je bilo oktobra 1962 v Ljubljani organizirano posebno posvetovanje, katerega so se udeležili socialni delavci in pedagogi bodočih disciplinskih centrov, sodniki in javni tožilci iz tistih mest, kjer bodo disciplinski centri začeli poskusno delovati. Sne 1. novembra 1962 so pričeli poskusno delati disciplin-ski centri pri zavodu za socialno delo občinskega ljudskega odbora Center v Mariboru, pri centru za socialno delo občinskega ljudskega odbora Celje in pri centrih za socialno delo občinskega ljudskega odbora C enter v Ljubljani, s 1. januarjem 1963 pa pri centru za socialno delo občinskega ljudskega odbora Liska in Moste - Polje v Ljubljani. V teh disciplinskih centrih se izvršujeta prvi dve obliki oddaje v disciplinski center, za nepretrgano oddajo v disciplinski center do 20 dni pa sta bila taka centra organizirana v mladinskem domu v Slivnici pri Mariboru za območje okraja Maribor in v prehodnem mladinskem domu v Ljubljani za območje okraja Ljubljana. Ker so bili disciplinski centri v Sloveniji šele ustanovljeni, ne moremo ocenjevati uspešnost tega vzgojnega ukrepa. 3. Strožje nadzorstvo Vzgojni ukrep strožjega nadzorstva lahko izvršujejo starši, skrbnik, druga družina ali skrbstveni organ. 2 določbami kazenskega zakonika o vzgojnem ukrepu strožjega nadzorstva je dobila služba socialnega varstva nove naloge. Senati za mladoletnike namreč lahko odredijo, da naj skrbstveni organ nadzoruje izvrševanje strožjega nadzostva staršev oziroma skrbnika ali druge družine. Pri tem nadzorstvu naj staršem, skrbniku ali rejniški družini tudi pomaga, kadar ni mogoče, da bi strožje nadzorstvo opravljali starši oziroma skrbnik in kadar mladoletnega storilca kaznivega dejanja tudi ni mogoče oddati v drugo družino, tedaj lahko sodišče izroči mladoletnika v nadzorstvo skrbstvenemu organu. a) Strožje nadzorstvo staršev in skrbnika Od sedmih vzgojnih ukrepov, ki jih sodišča danes lahko u-porabijo za delinkventne mladoletnike, je glede na uporar-bo prišlo strožje nadzorstvo staršev oziroma skrbnikov v Sloveniji tako v letu i960 kot v letu 1961 na tretje mesto. Od 55 sklepov ali 74 c/> vseh sklepov, s katerimi so senati za mladoletnike v letu 1961 izrekli vzgojni ukrep strožjega nadzorstva staršev ali skrbnik®, jih je bilo le 9 ali 18 $ izrečenih na sejah senatov, 46 ali 82 $ pa na glavni obravnavi. To kaže, da senati za mladoletnike posvečajo veliko pozornost navzočnosti mladoletnika, ko izrekajo ta vzgojni ukrep. v 65,2 $> primerov so sodišča odredila, naj skrbstveni organ Nadzoruje izvrševanje tega vzgojnega ukrepa in naj pomaga staršem oziroma skrbniku, medtem ko v preostalih 54,8 °/> primerov tega niso določila. V 25,9 °]° primerov so sodišča iz-^ekla vzgojni ukrep strožjega nadzorstva matere, v enem Primeru strožje nadzorstvo matere in očma, v enem primeru °Četa in starejšega brata in prav tako v enem primeru skrbnika, v preostalih primerih pa na splošno staršev. Nepopolnost družine torej nikakor ne more biti razlog, da se ne bi Izrekel tak vzgojni ukrep. -.17 - Od vseh pregledanih odločb, v katerih so senati za mladoletnike uporabili ta vzgojni ukrep, so le v dveh primerih uporabili tudi pooblastilo 2. odst. 73« čl. KZ in dali staršem navodila za nadaljno vzgojo mladoletnika. V enem primeru je iz sklepa razvidno, da je sodišče naročilo materi, "da poskrbi za sina, da se bo izučil in da pazi na <■> njegov prosti čas", v drugem primeru pa je rečeno le na splošno "Po 2. odst. čl. 73 KZ se staršem dajo potrebna navodila glede mladoletnikove vzgoje". Ta nepopolna analiza določb, s katerimi so senati za mladoletnike izrekli vzgojni ukrep strožjega nadzorstva staršev ali skrbnika, kaže na to, da izrekajo senati za mladoletnike ta ukrep verjetno precej formalno, ne da bi ga z navodili staršem ali skrbniku glede mladoletnikove vzgoje in nadaljnega razvoja skušali čimbolj individualizirati in tako približati strukturi mladoletnikove osebnosti in Potrebam njegove nadaljne vzgoje. Seveda pa bi navodila lahko individualizirali le, če bi imeli senati za mladoletnike na voljo dovolj gradiva za take napotke. To se pravi, v ce se lahko okoristijo z dobrim poročilom skrbstvenega organa o "razmerah v katerih mladoletnik živi in drugih okoliščinah, ki se tičejo njegove osebnosti" (1. odst. 439.čl. in zlasti tudi, če se lahko oprejo na mnenja izveden-Cev o mladoletnikovem zdravstvenem stanju, njegovi duševni Razvitosti, psihičnih lastnostih ali nagnjenjih (4. odst. ^39. čl. ZKP). Teh mnenj je v mladinskih kazenskih spisih naših sodišč žal še vse premalo. Brez zadostnega poznanja mladoletnikove osebnosti pa individualizacija vzgojnih u-krepov ni mogoča, niti ni mogoče dajati staršem ali skrbniku konkretnejših navodil za vzgojno delo. Za vso Slovenijo nimamo podatkov, kako so skrbstveni organi nadzorovali ta vzgojni ukrep in kako so pomagali staršem. Če pa lahko sodimo po analizi, ki je bila narejena v A mariborskem okraju , kjer je socialna služba še kar dobro organizirana, tedaj domnevamo, da so skrbstveni organi malo nadzorovali potek strožjega nadzorstva in še manj pomar-gali staršem oziroma skrbniku pri izvajanju tega ukrepa. Skrbstveni organi so imeli zelo malo stikov tako z mladoletniki, kot z njihovimi starši, dasi je sodišče odredilo, naj nadzirajo, kako starši izvajajo strožje nadzorstvo. Zato tudi ni čudno, da se mladoletniki, ki jim je bil izrečen ta vzgojni ukrep ponovno pojavljajo pred sodiščem. Med pregledanimi sodnimi odločbami smo našli tri take primere, ko se je mladoletnik v teku enega leta znašel že drugič pred sodiščem. Drastičen je primer 16 let starega mladoletnika, ki vodi ob podpori svoje matere ljubezensko razmerje z deset let starejšo razvezano ženo, zaradi katere je že dvakrat drugomu prizadejal hudo telesno poškodbo. Skrbstveni organ v teku enega leta ni ničesar podvzel, da bi onemogočil živ-Ijenjsko skupnost mladoletnika z razvezanko. S to ugotovit- Lipovšek, Ukrep strožjega nadzorstva v praksi v mariborskem okraju, Pravosodni bilten X, 1962/1-2, str. 28 - 34. vido pa seveda nočemo zanikati, da obstojijo morda posamezni skrbstveni organi, ki zadovoljivo opravljajo dolžnosti, ki jih nalaga kazenski zakonik glede izvrševanja strožjega nadzorstva. b) Strožje nadzorstvo druge družine Ta vzgojni ukrep uporabljajo sodišča zelo redko. V prvih dveh letih odkar je v veljavi novo mladinsko kazensko pravo, zavzema po pogostnosti uporabe predzadnje mesto. Med sodnimi odločbami sveta za socialno varstvo LR Slovenije iz leta 1961 pa sem našel le štiri primere tega vzgojnega ukrepa, izrečenega dvema 16 letnima in dvema 17 in pol letnima mladoletnikoma. V treh primerih so narekovale oddajo v drugo družino mladoletnikove domače razmere* Sodišče je v enem primeru spremenilo izrečeni ukrep strožjega hadzorstva skrbstvenega organa v strožje nadzorstvo druge družine, potem ko je zavod za socialno delo našel primer-ho družino. V drugem primeru je druga družina že skrbela 2a mladoletnika, v tretjem primeru druga družina ob izreku vzgojnega ukrepa še ni bila znana, v četrtem primeru Pa se je ponudil psiholog enega naših vzgojnih zavodov, da k° prevzel skrb za mladoletnika. V vseh primerih, razen v 2adnjem, je senat za mladoletnike odredil, naj skrbstveni 0J?gan (ki je v dveh primerih natančno naveden) nadzoruje Izvrševanje ukrepa in naj po potrebi pomaga družini, kateri je bil mladoletnik izročen. Sodim, da de izrečeni vzgojni ukrep v tretjem primera zelo dvomljivega učinka in da ga bo moralo sodišče spremeniti, če skrbstveni organ ne bo našel primerne družine, kamor bi mladoletnika lahko oddal. Ta vzgojni ukrep je tako občutljiv, da ga sodišče ne bi smelo izreči kar tako, ne da bi v svoji odločbi popolnoma konkretno imenovalo družino, ki bo izvajala nadzorstvo nad mladoletnikom. S pavšalnim izrekom vzgojnega ukrepa strožjega nadzorstva druge družine se tudi ne prihrani čas, saj je treba primer na novo obravnavati. Poleg tega pa se mi 2di, da povzroča pri mladoletniku manj škode negotovost pred izdajo vzgojnega ukrepa, ki je končno sama po sebi razumljiva, kot pa napetost po izdaji odločbe o vzgojnem ukrepu. Obstojijo mnenja, da bo v sedanjih razmerah, ko je vedno več ^užin, kjer sta zaposlena tako oče kot mati, tudi vedno manj možnosti najti družine, ki bi lahko sprejele v vzgojo tujega otroka, in to še delinkventnega povrhu. To tembolj, ker nekatere družine dajejo celo lastne otroke drugam v varstvo in vzgojo, v času, ko sta oba roditelja zaposlena. Za ^slinkventnega mladoletnika ali mladoletnico pa tudi ni do-v°lj dobra vsaka družina, marveč mora taka družina imeti posebne kvalitete. Mnoge družine se tudi zavedajo težavnosti odgovornosti, če sprejmejo delinkventnega mladoletnika v Vzg'ojo, pa si zaradi velikega tveganja včasih premislijo pre-V2®ti t0 breme. Obstoječa stanovanjska stiska, zlasti v me- stih in industrijskih krajih, pa je nadaljna ovira za uspešno uporabo tega vzgojnega ukrepa. Kljub vsem težavam, ki so povezane s tem vzgojnim ukrepom, bi ga vendar pogrešali, če ne bi obstajal. Da bi ga lahko bolj pogosto uporabljali, bo vsekakor potrebna veliko večja prizadevnost skrbstvenih organov. Kaže, da skrbstveni organi pri izboru druge družine večkrat pozabljajo na družine mladoletnikovih sorodnikov (tete, strice, stare starše, starejše brate ali sestre), ki mu morda lahko nudijo tudi boljšo čustveno oporo. Z nadaljnjim razvojem in poglab Ijanjem samoupravljanja pri nas, kakor tudi z večjim razumevanjem za pravo skupnost ljudi, zlasti v stanovanjskih ko. krajevnih skupnostih, bodo naša sodišča ta vzgojni u-krep verjetno lahko bolj pogosto uporabljala kot pa do se-3-aj. c) Strožje nadzorstvo skrbstvenega organa ke uvodoma smo omenili, da je z določbami kazenskega zakonika dobila služba socialnega varstva nove obširne naloge. &e;c je bilo treba skrbstvene organe za opravljanje novih nalog šele pripraviti, je v noveli rečeno, da bo republiški zakon določil, od kdaj se bodo uporabljala določila kazenskega zakonika o strožjem nadzorstvu skrbstvenega or-Sana. Odlog uporabe teh določb kazenskega zakonika pa je ^goČ najdalj do konca leta 1965» V Sloveniji se je s 1, februarjem I960 služba strožjega nadzorstva skrbstvenega organa uvedla poskusno pri sedmih večjih in kadrovsko boljše zasedenih občinah (Bežigrad, Center, Moste in Šiška v Ljubljani, Center in Tabor v Mariboru in Celje), potem ko so se uslužbenci teh skrbstvenih organov udeležili seminarja, na katerem so spoznali temelje svojih novih nalog. Za socialne delavce, ki naj bi v občinah opravljali strožje nadzorstvo, je sekretariat sveta za socialno varstvo LRS priredil v letu I960 še dva taka seminarja^. Ko so ti seminarji seznanili z novimi nalogami uslužbence vseh občin v Sloveniji, ki naj bi opravljali strožje nadzorstvo skrbstvenega organa, je bil izdan republiški Zakon o začetku uporabljanja določb kazenskega zakonika ° strožjem nadzorstvu po skrbstvenem organu/* . Po tem 15 Društvo socialnih delavcev Slovenije je izdalo predavanja teh seminarjev kot svojo tretjo publikacijo, Socialne službe v Sloveniji, Socialno delo v mladinskem sod-^ stvu, Ljubljana 1961. V LR Hrvatski je bilo po zakonu o primenjivanju odgojnih mjera upućivanja u disciplinski centar i pojačanog nadzora organa starateljstva (Narodne novine 48/60 z dne 26. XI. I960) določeno, da se strožje nadzorstvo skrbstvenega organa na območju okrožnih sodišč Zagreb, Rijeka, Karlovac in Split lahko uporablja od 1. 1. 1961, na območju ostalih okrožnih sodišč pa najkasneje od 1. 1. 1962. V LR Črni Gori je zakon o primenjivanju vaspitnih mjera upućivanja u disciplinski centar i pojačanog nadzora organa atarateljstva (Službeni list 27/61 z dne 10. 11. 1961) določil, da se bodo odredbe kazenskega zakonika o obeh zakonu se je ta vzgojni ukrep lahko začel uporabljati v Sloveniji s 1. januarjem. 1961. Zato nas ne sme presenetiti, da ao sodišča v letu 1961 izrekla sto ali 16,7 al° vzgojnih ukrepov te vrste več, kot leta I960. Ob pregledu 166 ali 87,83 $vseh sodnih odločb, s katerimi • ’f De bil izrečen ta vzgojni ukrep 179 mladoletnikom, smo ugotovil^ da so senati za mladoletnike ta vzgojni ukrep v 120 ali 72,28 °]o primerov izrekli po opravljeni obravnavi in le v 46 ali 27,72 * * * v/o primerov na sejah senatov. Senati za mladoletnike nekaterih okrajnih sodišč izrekajo ta vzgojni ukrep tako na seji senata, kot po opravljeni glavni obravnavi,medtem ko druga okrajna sodišča izrekajo ta ukrep le na seji senata. Veliko več sodišč izreka strožje nadzorstvo skrbstvenega organa izključno po opravljeni obravnavi. Zelo redki pa 80 primeri, da bi senati za mladoletnike okrožnih sodišč iz-rekali vzgojni ukrep strožjega nadzorstva po skrbstvenem or-ganu v seji senata. Po vsem tem kaže, da se sodniki za mladoletnike naših sodišč malo poslužujejo pooblastila 448. čle- V2gojnih ukrepih začela uporabljati v tej republiki od 1. 7« 1963. V LR Bosni in Hercegovini je zakon z enakim nazivom kot v Hrvatski (Službeni list 45/61 z dne 17. 11. 1961) dolo-°11, da se strožje nadzorstvo skrbstvenega organa lahko u-Porablja od 1. 1. 1962 na področju 33 okrajnih sodišč, ki s° v zakonu navedeni. Uporaba pa je delno omejena le na Področje posameznih občin. Na ostalih delih področij okrožjih sodišč pa se bo ta vzgojni ukrep lahko uporabljal od 10. 1963. - 24- - n.a ZKP^?, ki jim omogoča izrekanje disciplinskih ukrepov ia ukrepov strožjega nadzorstva na sejah senatov. Ob pregledu sodnih odločb nismo bili vedno prepričani, da je bila glavna obravnava z vsemi njenimi svečanimi oblikami potrebna. Zavoljo tega sodimo, da bi morali sodniki za mladoletnike pri vsakem konkretnem primeru veliko bolj pretehtati ali kaže glede na mladoletnikovo razvitost, občutljivost in osebne lastnosti kazenski postopek zoper njega končati na seji senata, v njihovi odsotnosti in prepustiti sporočilo vzgojnega ukrepa mladinskemu sodniku ali pa opraviti glavno obravnavo, šablonsko izrekanje vzgojnih ukrepov samo po opravljeni obravnavi, kot smo ga ugotovili za večino naših sodišč, kaže da sodniki v premajhni me-*i upoštevajo posebnosti kazenskega postopka zoper mladoletnike, ki jih je zakonodajalec določil ravno v spoznanju, da mladoletnega storilca ni mogoče enako obravnavati kot Polnoletnega^8 in da mora biti vodstvo kazenskega postopka prilagojeno specifičnostim posameznih mladoletnikov. 1? ~ Ko prejme sodnik za mladoletnike predlog javnega tožilca, lahko po 448. členu ZKP razpiše sejo senata ali glavno obravnavo. Na seji senata se ne morejo izrekati zavodski vzgojni ukrepi in kazen mladoletniškega zapora, lahko pa se odloči, da se o stvari vendar opravi glavna obravnava. ^lej ekspoze Svetislava Stefanoviča k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika v zveznem zboru Zvezne ljudske skupščine z dne 30. 6. 1939 -Kazenski zakonik in pojasnila, Ljubljana I960, str. 19. Spisek kaznivih, dejanj, ki so dala povod za uporabo vzgojnega ukrepa strožjega nadzorstva skrbstvenega organa, je zelo pester, od najbolj pogostih premoženjskih deliktov v Širšem smislu besede (po 246, 246 a, 249, 250, 254, 254 a, 257, 258, 259, 265, 522 čl. KZ) preko kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja (po 268, 269, 271 v zvezi z 275 čl. KZ) do nasilnih (po 141, 142, 145, 144, 155, 154, 502, 505 čl. KZ) in seksualnih deliktov (po 179» 181, in 198 čl. KZ). Senati za mladoletnike so le v 59 primerih ali 55f54 c/> pregledanih sodnih odločb o strožjem nadzorstvu skrbstvenega organa konkretno odredili skrbstveni organ, ki naj izvršuje strožje nadzčstvo. V ostalih primerih je bilo strožje nadzorstvo skrbstvenega organa odrejeno le na splošno. Samo senat za mladoletnike enega okrajnega sodišča je dosledno po priimku in imenu označilo uslužbenca skrbstvenega organa, ki bo opravljal strožje nadzorstvo že v izreku sodne odločbe, dočim ga je neko okrožno sodišče v dveh primerih določno označilo v obrazložitvi sklepa. Razen tega Pa smo le pri odločbah senata za mladoletnike enega okrajnega sodišča našli splošna navodila skrbstvenemu organu Slede izvajanja strožjega nadzorstva. 013 teh ugotovitvah sodim, da bi bilo potrebno pretehtati, ka0 raj bi vsebovale odločbe o strožjem nadzorstvu skrbstvenega organa. Pri tem mislim, da bi morale biti te odločbe 2q1o konkretne. Določeno bi morale navajati ne le skrbstve- ni organ, ki naj bi izvajal strožje nadzorstvo, ampak tudi uslužbenca tega organa ali prostovoljnega socialnega delavca* kateremu bi bil zaupan mladoletnik. Tako bi bil ta uslužbenec ali prostovoljni socialni delavec tudi bolj vezan na svojo dolžnost in bi verjetno čutil več odgovornosti. Nena-vajanje osebe, ki naj izvaja strožje nadzorstvo, povzroča anonimnost, ki uspešnosti vzgojnega ukrepa ne more koristiti. Mladoletnik in njegova družina naj ve, kdo je tista oseba, ki jim bo pri vzgojnih in drugih težavah mladoletnikovega Razvoja pomagala in na katero se tudi sami lahko obrnejo, v ce čutijo za to potrebo. Obstojajo tudi mnenja, naj se v izreku sodne odločbe ne na-Vaja niti skrbstveni organ točno določenega ljudskega odbo-Pa> češ, da bi bilo treba pisati novo odločbo, če bi mladostnik spremenil prebivališče. Po tem stališču naj bi izvr- v Ivanje vzgojnega ukrepa avtomatično prešlo na skrbstveni 0:pgan ljudskega odbora občine, na katerega področju prebiva mladoletnik. Menimo, da bi bilo treba izključiti vsak avtomatizem, ko je ta služba še slabo razvita. Ob taki rešitvi te-Sa vprašanja se b0 najčešče zgodilo, da ne bo nihče izvrše-val strožjega nadzorstva. Že sedaj pa najdemo v obrazložit- vi sodne odločbe tudi navodilo skrbstvenemu organu, naj ta 2aProsi za izvrševanje nadzorstva skrbstveni organ druge ob- v , clJle» če bi se mladoletnik preselil. Tako se nam torej ne 2 da je po prvem požaru čutil v sebi potrebo, da bi nekaj Sorelo. Takrat se mu je tudi vzbudila strast za gašenjem in P° uveljavljanju pri gasilcih, zato se je tudi zapisal med Sasilce. Pričakovati pa je, da so sedaj te motnje pri njem -k° je videl, kaj da bi lahko nastalo, če bi nadaljeval s ta-kaznivimi dejanji - odpadle in, da ne bo več nevaren za °holiCO> Psihološka analiza, ki jo je utegnilo sodišče samo Napraviti, kaže na nepopolno zrelost mladoletnika z značajskimi motnjami." Menimo, da naj bi psihološke analize sodi-°ce iskalo pri strokovnjaku, saj ima za to izrecno poobla-stilo v 4. odstavku 439. člena ZKP7. a določitev vrste vzgojnega ukrepa so izredno pomembne raz-DlerQ> v katerih je živel mladoletnik pred storitvijo kaznivih dejanj, kakor tudi ob izreku vzgojnega ukrepa. Glede 179 mladoletnikov in mladoletnic, za katere je sodišče v letu 1961 uporabilo vzgojni ukrep strožjega nadzorstva skrbstvenega organa, smo po pregledu sodnih, sklepov ocenili življenjske razmere mladoletnikov približno takole: dobre pri 32 ali 17,87 mladoletnikov srednje pri 59 ali 32,97 a/> mladoletnikov slabe pri 68 ali 37,98 °b mladoletnikov pri 20 ali 11,19 1° mladoletnikov loč be nismo mogli ugotoviti njihovih življenjskih razmer. Mladoletniki, ki so živeli v tzv. dobrih domačih razmerah, so po sodnih ugotovitvah najpogosteje prišli pod vpliv sla-be družbe, ko so bodisi zaradi šolanja, uka, ali zaposlitve spremenili svoje dosedanje družinsko okolje. Sodišča ob dobrih domačih razmerah večkrat tudi ugotavljajo, da je bil mladoletnik kot edinec razvajen, da je imel nepravilno vzgojo, da starša nista uživala potrebne avtoritete, in da mladoletnik ni bil dojemljiv za vzgojne vplive staršev. Preskopi podatki v sodnih odločbah nam onemogočajo subtilnejšo presojo sodnih ugotovitev o tzv. dobrih življenjskih razmerah, v kakcih naj bi živeli ti mladoletni storilci kaznivih dejanj. Sodišča so uporabila ta vzgojni ukrep po naši oceni v srednje dobrih življenjskih razmerah mladoletnika tedaj, ko vla-b-a v družini sicer revščina, vendar so družinski člani pošte- *j . m delovni ljudje, ko so starši pasivni pri vzgoji, ko za-iadi zaposlitve ali bolezni ne morejo nadzirati svojih otrok, ko stanujejo v slabih in tesnih stanovanjskih prostorih, ali kjer so bili mladoletniki deležni neenotne vzgoje. V primerih, ko so sodišča ugotovila življenjske razmere in vzgojne pogoje mladoletnika, ki smo jih ocenili kot dobre in srednje, je bila uporaba vzgojnega ukrepa strožjega nadzorstva skrbstvene-Sa organa tudi prognostično upravičena in utemeljena tako, da je verjetnost ponovne storitve kaznivega dejanja minimalno. več kot 1/3 primerov mladoletnikov pa smo v pregledanih sodnih odločbah ugotovili, da so ob storitvi kaznivega dejanja in ob izrekanju vzgojnega ukrepa živeli mladoletniki v slabih življenjskih razmerah. Eden ali oba roditelja sta bila vdana pijači, roditelja sta se med seboj večkrat prepirala in pretepala* Tako medsebojni odnosi staršev, kot odnosi do otrok so bili surovi in so starši otroke tudi prekomerno kaznovali. Ugotovili smo, da je sodišče uporabilo ta vzgoj-al ukrep tudi pri mladoletnikih, kjer sta bila eden ali oba Roditelja hudo bolna (tuberkulozna, nevrotična, duševno bol-^0-), razvezana ali sta večkrat menjala življenjskega partne-r3a, sta bila večkrat obsojena ali pa so bili bratje in se-stre po vzgajališčih* V teh primerih je ugodna prognoza na-^ljnjega mladoletnikovega razvoja v dosedanjih slabih življenjskih razmerah dokaj dvomljiva* Sodišča pa v takih pri-^^ih ne posegajo po zavodskem ukrepu, ker ne gre za izpri-Oenega mladoletnika, niti ne za povratnika. Pa četudi gre za £°vratnika, se v izjemnih primerih poslužujejo vzgojnega u-strožjega nadzorstva skrbstvenega organa in to najpo- gostejše kot graduacijo ukxepov, to je po ukoru ali strožjem nadzorstvu staršev oziroma skrbnika* Po drugi strani Pa smo ugotovili, da so sodišča štirikrat uporabila ta V2gojni ukrep potem, ko je bil mladoletnik že poprej v vzga-jališču. V enem primeru je bila mladoletnica tri leta v Višnji gori, pa je imela ob sojenju otroka, zaradi katere-Sa je bila tudi odpuščena iz vzgajališča* V drugem primeru je skrbstveni organ na željo matere zahteval odpust iz zavoda, dasi je uprava zavoda odpust odsvetovala. V tretjem Primeru je šlo za hospitaliziranega mladoletnika, ki je devetkrat menjal svoje ožje okolje in je bil v petih različnih vzgojnih zavodih, v četrtem primeru je pa šlo za mladoletnico, ki se nikakor ni mogla znajti v zavodskem okolju in je venomer begala iz njega. V vseh teh primerih je sodile sodilo, da bi bilo "psihološko in vzgojno" pogrešno, če ^i se mladoletnika oziroma mladoletnico oddalo ponovno v 2avod. Ob pomanjkanju točnejše analize osebnosti teh mladostnikov ne moremo ocenjevati upravičenost uporabljenega V2gojnega ukrepa strožjega nadzorstva skrbstvenega organa in moremo le želeti, da bi bil pedagoški optimizem, ki ga pokazalo sodišče ob izreku tega vzgojnega ukrepa upravičen S°dimo pa, da je mogoče uspešno uporabiti vzgojni ukrep strož Sga nadzorstva skrbstvenega organa za take mladoletnike, •^ni katerih je podana ugodna prognoza glede na njihovo oseb-nost in okolje in pri katerih moralna krivda za dejanje ni znatna^. V pregledanih sodnih odločbah pa o prognozi skoraj ni nobenega govora, kolikor pa je, gre de za intuitivna sklepanja sodišč brez podrobnejših strokovnih analiz. Posebno poglavje pa pomeni uporaba tega vzgojnega ukrepa P^i polnoletni osebi, ki je storila kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik. Po zakonu uporaba vzgojnega ukrepa strož- * O Jega nadzorstva skrbstvenega organa ni mogoča . Med pregledanimi odločbami menijo sodišča v 11 ali 6,62 /° primerov, da mladoletnika ni treba izdvajati iz dosedanjega okolja in da zanj niso potrebni trajnejši vzgojni ukrepi. Sodišča ugotavljajo, da mladoletniki niso bili toliko zanemarjeni, da jih bilo treba oddati v vzgojno poboljševalni dom in ni Pogojev za uporabo mladoletniškega zapora. Dasi je mladoletnik storil tudi težje kaznivo dejanje (n.pr. posilstvo, hudo telesno poškodbo, vlom, za katera kazniva dejanja je zagrožena kazen strogega zapora do 5 in več let) gre vendar 2a enkratni spodrsljaj. Ob upoštevanju vseh teh okoliščin 30 bila sodišča v vseh 11 primerih mnenja, da bo za mladostnikovo resocializacijo zadostoval vzgojni ukrep strožje-g®- nadzorstva skrbstvenega organa. Pri tem je eno okrajno s°diŠče v enem primeru celo mnenja, da bi bila "uporaba do-i°Čila člena 79 j KZ nesmotrna in škodljiva", v drugih dveh Primerih pa da bi bil vzgojni ukrep oddaje v vzgojno pobolj- H&rriger, Die Erziehung des jungen Rechtsbrechers in der •^reiheit, Kriminologie und Vollzug der Freiheitsstrafe, Friedrich Enke Verlag, Stuttgart, 1961, str. 178. sevalni dom ’’brez dvoma zgrešen”. itočim so nekatera sodišča v razlogih, sodne odločbe utemeljevala odstop od zakonskega besedila člena 79 j KZ, pa smo našli tudi nekaj primerov, ko so sodišča molče prešla P^eko dejstva, da so pred seboj imela polnoletno osebo, ki so jo obravnavali zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storila kot starejši mladoletnik. Že ob obravnavanju disciplinskega ukrepa ukora, smo nakazali problem, ki se pojavlja v zvezi s členom 79 j KZ. Kriminalno politična tendenca zakonodajalca je sicer jasna, mladoletniku naj se izreče kadilska sankcija le, če je storil pomembnejše in hujše kaznivo dejanje. Kljub temu pa se zdi sodiščem tudi pri huj- v Sem kaznivem dejanju krivično izrekati polnoletni osebi, ki je storila kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik za-vodski ukrep oddaje v vzgojno poboljševalni dom ali celo kazen mladoletniškega zapora, s katerimi se do predkrat-kim še mladoletna oseba izolira iz domačega okolja za naj-^snj eno leto2^. S tem je oseba, ki je storila kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, pa je ob sojenju polnoletna, dejansko v slabšem položaju, kot polnoletni storilec kaznivega dejala, ki lahko računa, da bo za enkratno kaznivo dejanje Prejel prostostno kazen nižjo od enega leta in ki mu bo po Praksi naših sodišč, ker gre za prvo kaznivo dejanje, celo ishko izrečena pogojno. Ta krivičnost pride še bolj do iz-^aza, če se je kazenski postopek začel, ko je bil storilec 2cTT “ •^0 3. odstavku 77* člena KZ ostane mladoletnik v vzgoj- se mladoleten in je postal polnoleten med samim kazenskim postopkom. Dasi se mora kazenski postopek zoper mladoletnika hitro opraviti in čimprej končati (čl. 429 ZKP) to iz objektivnih razlogov večkrat le ni mogoče. Tako se lahko n.pr. zavleče kazenski postopek zaradi opazovanja mladoletnika ob ugotavljanju, njegove osebnosti, zaradi ugotavljanja naslova pomembne priče, ali ker se priča upravičeno ni mogla odzvati vabilu, ali ker je mladoletnik zbolel itd. Razen tega se tudi lahko zgodi, res sicer bolj ^sdko, da drugostepenjsko sodišče razveljavi sodno odločbo Pnve stopnje in ob ponovnem odločanju na prvi stopnji sodi senat za mladoletnike osebi, ki je medtem že postala polno-ietna. V naši literaturi se zavzema stališčeda bi v slednjem primeru sodišče lahko uporabilo vse vzgojne ukre-brez omejitev po členu 79 j KZ. To stališče se nam zdi Načeloma pravilno, vendar iz pravkar navedenih razlogov so-dimo, da bi smela sodišča uporabiti nekatere vzgojne ukrepe b^ez omejitve po členu 79 j KZ tudi v primerih, če se je ka-2e&ski postopek začel še v času, ko je bil storilec mlado-Isten, pa naj si je potem tekom postopka postal polnoleten. aem poboljševalnem domu najmanj eno leto in največ pet let. - Po 1. odstavku 79» d člena KZ ne sme biti kazen mladoletniškega zapora krajša od enega leta in ne dalj-a od desetih let; izreka se na cela leta in na pol le-ba* Razen tega se po 2. odstavku istega člena kazen mladoletniškega zapora tudi ne more izreči pogojno. Muženič, Sudjenje punoletnim osobama za krivična dela uči-dcena u vrijeme maloljetnosti, Naša zakonitost 1961,str.244. V takih, primerih naj bi se lahko uporabljala disciplinski ukrep ukora (saj se polnoletni osebi ob določenih pogojih tudi lahko izreče sodni opomin) in ukrep strožjega nadzorstva skrbstvenega organa. Uporabo disciplinskega ukrepa in ostalih ukrepov strožjega nadzorstva pri polnoletni osebi ft® bi mogli zagovarjati. Svoje stališče opiramo na namen našega zakonodajalca, ki je prišel do izraza v kazenskem zakoniku in po katerem je zakonodajalec izključil uporabo splošnih kazenskih sankcij, da s tem ne bi postavil v slab- v , S3- položaj polnoletno osebo, ki se ji sodi za kazniva dejanja, storjena še ob času njene mladoletnosti. V naznačeni smeri bi bilo de lege ferenda treba spremeniti člen 79 j KZ, se tako prepreči še nadaljnje nespoštovanje zakonitosti, in to kljub odločbi zveznega vrhovnega sodišča, ki meni, da ki bilo izrekanje drugih vzgojnih ukrepov "nesmotrno in več-knat v nasprotju s starostjo in družbenim položajem obdolže-n® polnoletne osebe"22. Po mnenju zveznega vrhovnega sodišča izraženega v isti sodbi določba člena 79 k KZ, ki v določe-nih primerih dopušča uporabo vzgojnega ukrepa strožjega nad-zorstva skrbstvenega organa ne vpliva na njihovo stališče, se ta določba nanaša le na poseben primer, ko je oseba 2®-ostala v svojem duševnem razvoju in se tudi po osemnajstih ietih njena duševna razvitost nahaja na stopnji mladoletnika STT kodba zveznega vrhovnega sodišča Kž 127/60 z dne 2. 11. 1960, Zbirka sudskih odluka, knjiga peta, sveska treća 1960, odločba št. 295, str. 31. Sodimo, da to stališče zveznega vrhovnega sodišča ni prepričljivo in sicer prvič zato, ker se v večini primerov duševna zrelost mladoletnika, ki je med kazenskim postopkom postal polnoleten, res bistveno ne more spremeniti in ^ugič, ker je po 3« odstavku člena 79 k KZ vsaki mlajši Polnoletni osebi v starosti od 18. do 21. leta mogoče izreči strožje nadzorstvo skrbstvenega organa ob pogojni obsodbi, ne glede na to, kakšna je stopnja njene duševne raz^ vitosti. Uspešnost vzgojnega ukrepa je odvisna od njegovega izvajala. Kakšne so dosedanje izkušnje pri izvajanju tega vzgoj-UeSa ukrepa? nas opravljajo strožje nadzorstvo skrbstvenega organa: - uslužbenci skrbstvenih organov, - socialni delavci centrov za socialno delo in - prostovoljni socialni delavci. ^ed uslužbenci ljudskih odborov v Sloveniji, ki so namešče-v resoru socialnega varstva, je le 12 CJ° talcih, ki so kon-Č&li višjo šolo za socialne delavce^. Ostali uslužbenci ni-posebne izobrazbe za socialno delo. V letu 1961 se je s strožjim nadzorstvom skrbstvenega organa ukvarjalo 72,7 1a U°la za socialne delavce je bila ustanovljena v Sloveniji 2 zakonom z dne 19. 6. 1955 (Ur. 1. LRS 24/55), leta I960 Oe bila preimenovana v Višjo šolo za socialne delavce (Ur. LRS 54/60). vseh slovenskih občin. Ker v soriškem okraju skoraj ni mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, ni bilo v tem okraju ni-bi ene občine, ki bi imela opravka z izvajanjem tega vzgoj-neSa ukrepa. Uradna poročila kot tudi druge analize kažejo, da so uslužbenci skrbstvenih organov z delom preobremenjeni. Tudi se °Paža, da so ti uslužbenci še vedno preveč pisarniški ljudje in še vse premalo terenski delavci. Zelo jih zavira administrativno delo in nimajo nobenega časa za lastno strokovno izpopolnjevanje. To so objektivne okoliščine, ki se-Veda vplivajo na izvajanje strožjega nadzorstva. Analiza, ki jo je opravilo okrožno javno tožilstvo v Mariboru za mariborski okraji, ugotavlja: - Skrbstveni organi nimajo evidentiranih vseh primerov izrečenih vzgojnih ukrepov strožjega nadzorstva skrbstvenega organa. Posledica tega je, da se nekaj odrejenih vzgojnih ukrepov te vrste sploh ne izvaja. - V ca 20 evidentiranih primerih skrbstveni organi niso ničesar storili za izvajanje vzgojnega ukrepa. Tudi preteče dosti časa, predao vzamejo primer v delo. Pri nekem skrbstvenem organu so prejeli sodno odločbo 27« 4-. 1961, prvo dejanje po prejemu sodne odločbe pa so opravili šele 17. 7* 1961, pri nekem drugem so prejeli odločbo 8. 3* 1961, prvi stik z mladoletnikom pa so vzpostavili šele 9« 8. 1961. V pretežni večini primerov (v 60 °/>) vodijo strožje nadzorstvo uslužbenci skrbstvenega organa. V ca 20 ^ prime-rov opravljajo strožje nadzorstvo po pomočnikih - prostovoljnih socialnih delavcih. Približno 2/3 pomočnikov dobro opravlja svoje dolžnosti, za preostali del svojih pomočnikov pa uslužbenci skrbstvenih organov sploh ne vedo, kako opravljajo svoje delo v zvezi z izvajanjem strož jega nadzorstva. S približno 1/3 svojih pomočnikov so v osebnih stikih, z ostalimi pa le v pismenih. Praviloma opravljajo uslužbenci skrbstvenega organa strož je nadzorstvo tako, da vabijo mladoletnike na razgovor v svojo pisarno in sicer večinoma enkrat na mesec, dasi so primeri, kjer jih vabijo tudi po štirikrat. Ta način izvajanja strožjega nadzorstva pa nikakor ne zadošča. Zlasti velja to za tiste skrbstvene organe, kjer ti u-službenci nimajo posebne strokovne kvalifikacije. v* Cas, ki ga uslužbenci skrbstvenih organov uporabijo za izvajanje strožjega nadzorstva nad posameznim mladoletnikom, je zelo različen. Giblje se med 10 minutami do 16 ur na mesec za posebno problematične primere. Prizadevne občine posvetijo izvajanju tega vzgojnega ukrepa povprečno 5 ar mesečno. Nekateri uslužbenci skrbstvenih organov vabijo mladoletnike v zelo dolgih presledkih in pri teh o neki intenziteti strožjega nadzorstva sploh ne moremo govoriti. Mati nekega mladoletnega tatica je po deset mesečnem strožjem nadzorstvu povedala: "To strožje nadzorstvo se dejansko ni izvajalo, ker se nihče od občine za fanta ni brigal in tudi ni prišel nihče k nam domov kaj vprašat. Le enkrat je bil sin vabljen na občino in sem takrat namesto sina sama šla na občino, ker sem bila radovedna, zakaj so ga klicali. Na občini sem bila vprašana samo to, če je fant kje zaposlen”. - Uslužbenci skrbstvenih organov se sami zave-dajo, da bi se bilo treba z mladoletniki pod strožjim nadzorstvom več ukvarjati, vendar tožijo, da tega zaradi obremenitve z drugimi deli ne zmorejo. Uslužbenci skrbstvenih organov imajo stike s starši, vendar v manjši meri kot z mladoletniki. Te stike vzpostavljajo večinoma na domovih mladoletnikov in le redkeje v svoji pisarni. Ugotovljeno pa je tudi, da mnogi u-službenci skrbstvenih organov sploh nimajo stikov s starši zaupanih jim mladoletnikov. - Pri izvajanju strožjega nadzorstva so skrbstveni organi največ v stikih s krajevnimi uradi, nato z mojstri, šolami, organizacijo IMS in organi ljudske milice® Značil-ho je, da ne iščejo pomoči niti pri društvih prijateljev mladine, niti pri komisijah stanovanjskih skupnosti. Na Posebno vprašanje, zakaj ne, so skrbstveni organi odgovorili, da ne eni, ne drugi nimajo pogojev, da bi lahko Pomagali pri izvajanju strožjega nadzorstva. Več kot polovica mladoletnikov ocenjuje vzgojni ukrep strožjega nadzorstva skrbstvenega organa pozitivno, ne- kaj manj kot ena desetina ga ocenjuje negativno, ostali pa so indiferentni v oceni. V1 - &ole in gospodarske organizacije so pokazale lep odnos do mladoletnikov pod strožjim nadzorstvom. V tem okraju je le en obrtnik odpustil mladoletnika z dela, ker je storil kaznivo dejanje. Učitelji v šolah pa posvečajo mladoletnikom pod strožjim nadzorstvom prav posebno pozornost. - Skrbstveni organi so zaposlili slabo tretjino mladoletnikov pod strožjim nadzorstvom. Zaradi plačevanja po u-činku, se podjetja zelo branijo novih delavcev. Skoraj ena desetina mladoletnikov se ni hotela zaposliti. Manj ph kot 5 1° pa je zapustilo delovno mesto - Skrbstveni organi imajo zelo slab pregled nad prostim Časom svojih varovancev. Za približno eno petino so poročali, da v prostem času pomagajo doma, slaba desetina se jih v tem času uči, le ena dvajsetina se jih ukvarja s športom, za nekaj več kot eno desetino mladoletnikov Pod strožjim nadzorstvom skrbstvenega organa pa vedo, mladoletnikov so uslužbenci skrbstvenih organov opazili poslabšanje, dočim glede ostalih niso vedeli, kakšen je bil uspeh tega ukrepa. v - Čeprav so uslužbenci za določeno število mladoletnikov ugotovili, da je bil izrečeni strožji ukrep strožjega nadzorstva skrbstvenega organa uspešen, niso vložili nobenega predlog^ a za ustavitev izvrševanja odločbe o vzgojnem ukrepu, ker so to pozabili ali ker "niso imeli časa podati predloga". priporočilu odbora za socialno politiko in zdravstvo 2veznega zbora in odbora za delo in socialno zavarovanje 2bora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine z dne 24. 2« ”1 S6i o ustanovitvi centrov za socialno delo kot samostoj— strokovnih služb socialnega varstva^ si morajo ti centri2^ zlasti prizadevati reševati tista socialna vpra- C' ^nnja, ki jih opravljajo skrbstveni organi po kazenskem 24koniku in zakoniku o kazenskem postopku. Če smo za ljud-ske odbore ugotovili, da imajo le majhno število socialnih klavcev, potem moramo za obstoječe centre za socialno de-ugotoviti nasprotno, da so tam nameščeni predvsem soci-alni delavci z višjo šolo za socialne delavce. Za sedaj 5 C centrih za socialno delo govori tudi Resolucija ljudje skupščine LRS o nalogah komune na področju socialnega varstva z dne 23. 11. 1961 (Ur. 1. LRS 30/61). imamo v Sloveniji deset centrov ali zavodov za socialno delo in sicer v Celju, v Kranju, v Ljubljani (Bežigrad, Cenzor, Moste, Šiška), v Mariboru (Center), v Novi Gorici, Novem mestu in v Trbovljah. Kako so se centri za socialno delo v Sloveniji obnesli pri izvajanju strožjega nadzorstva, v se ni mogoče presoditi, ker so šele začeli z delom, vendar Pa smo lahko z začetnimi uspehi, kolikor so nam znani, zadovoljni. Nekaj izkušenj v izvajanju tega vzgojnega ukrepa Imata zavoda za socialno delo občine Center v Mariboru in Moste - Polje v Ljubljani. Zavod za socialno delo v Mariboru vspostavlja stike z mladoletnikom že v pripravljalnem Postopku ter socialni delavec že takoj v razgovorih usmerja in vodi mladoletnika. Zavodni psiholog ugotavlja psihološko strukturo mladoletnika, intelektualni nivo, interesno usmerjenost in podobno ter izvaja takoj psihološko svetovanje. Na podlagi zbranega gradiva izdela strokovna skupina zavoda predlog senatu za mladoletnike o vzgojnem ukrepu, ki bi glede na mladoletnikovo osebnost in okolje Najbolj ustrezal. Po izrečenem vzgojnem ukrepu o strožjem Nadzorstvu je do junija 1962 delal z mladoletnikom zavod-Qki pedagog. Stiki z mladoletnikom so se odvijali v oblici razgovorov, na katere je pedagog vabil mladoletnike ali so se sami obračali nanj, dalje v obliki svetovanja star-®Qm, občasnih obiskov na domu in stikov z delovnimi mesti ^ šolami mladoletnikov. Kljub prizadevanjem pa so ugotovi-da ta način izvajanja strožjega nadzorstva ni najboljši. Ugotovili so, da mladoletniki posebno v začetku potrebujejo Več hot samo usmerjanje po razgovorih dva do trikrat na me- sec in da tudi event, nudenje nove zaposlitve ni pravilno reševanje problemov. Zato je mariborski zavod izvedel po- a/- dobno akcijo kot so jo izvedli na Rekr po šolah z name- Strožje nadzorstvo na Reki opravljajo predvsem prostovoljni socialni delavci. Center za varstvo otrok in mladine okrajnega društva "Naša djeca" je leta 1959 povabil prosvetne, socialne"in zdravstvene delavce naj se prijavijo, če želijo prevzeti vodstvo strožjega nadzorstva. Tako se je prijavilo 25 prosvetnih, 14 socialnih delavcev in 9 patronažnih medicinskih sester. Povprečni delovni staž teh oseb je znašal 11.5 let. Vsi ti prostovoljni socialni delavci so se udeležili posebnega seminarja, na katerem je bila v bistvdnih črtah obdelana metodika socialnega dela, delo s primerom, temeljne značilnosti družbeno neprilagojenega ponašanja in posamezne faze v razvoju osebnosti s težavami pri adaptaciji. Osebe, ki izvajajo strožje nadzorstvo, imenujejo na Reki, ne prav posrečeno, patronažerje. Vsak patronažer opravlja strožje nadzorstvo nad največ dvema mladoletnikoma. Heterogeni sestav patronažerjev omogoča, da je po opazovanju vsak mladoletnik dodeljen določenemu patronažerju. Patronažer je dolžan delati z mladoletnikom 10 ur mesečno, sestaviti mesečno poročilo o mladoletniku in se udeležiti mesečne konzultacije. To konzultacijo vodi socialni delavec zavoda za socialno delo. Za vsakega mladoletnika pod strožjim nadzorstvom prejme patronažer mesečno 4.000 din. V letu 1901 so občinski ljudski odbori na Reki izplačali za službo nadzorstva skrbstvenega organa patronažerjem 1,188.000 din. Ha Reki so skrbstveni organi že leta 1959 začeli uporabljati ukrep strožjega nadzorstva. Do konca leta 1961 so vodili 150 primerov; od tega so le v 15. primerih senati za mladoletnike izrekli strožje nadzorstvo skrbstvenega organa, v ostalih horn, da si iz vrst prosvetnih delavcev pridobijo tako imenovane vzgojne svetovalce. Uspeh je bil zadovoljiv in mladoletniki so dobili vsak svojega vzgojnega svetovalca, ki mu Posveča več kot 10 ur na mesec. Ker gre za prosvetne delavce, ki naj bi poznali osnovna načela pristopanja, vodenja in prevzgajanja, so jim na skupnem sestanku dali samo splošne smernice, vsakega vzgojnega svetovalca pa so podrobno informirali o mladoletniku, katerega je prevzel v varstvo. 0 rezultatih še ne moremo govoriti, vendar mesečna poročila, katera prejemajo od vzgojnih svetovalcev, kažejo, da so na Phavi poti. Vzgojni svetovalci posvečajo posameznikom dosti v časa, jih usmerjajo v zdravo in koristno izrabo prostega časa ter so v tesnem stiku z mladoletnikovo družino, delovnim testom, šolo itd*, mladoletniki pa obiskujejo vzgojne svetovalce tudi na domu. Razgovori o prebrani knjigi, o gledališki predstavi, na kateri sta bila skupno mladoletnik in svetovalec, nudijo obilo pristnega in neposrednega gradiva 2a usmerjanje in prevzgajanje. Vzgojni svetovalci prejemajo mesečno 5o000.- din od primera in so s posebno pogodbo v®2ani, da svoje obveznosti tudi izvršujejo. Med temi obveznostmi so tudi izdelava mesečnega poročila in občasni Razgovori z mladoletnikom v zavodu. Tako mesečna poročila primerih je ta ukrep odredil skrbstveni organ izven kazenskega postopka. V 83 primerih ali 63 $ je bil ukrep uspešen. V 23 primerih ali 17 i° ni bil ušpešen, medtem ko je ob koncu leta 1961 bilo V teku še 24- primerov ali 20 /0. k°t tudi konzultacije vzgojnih svetovalcev pričajo o kvaliteti njihovega dela. ^udi zavod za socialno delo Moste - Polje v Ljubljani prakticira v zadnjem času tako, da za vsak hujši primer mladoletnika izdelajo poročilo po 439» členu ZKP v strokovnem teamu socialnega delavca, psihologa, pedagoga in psihiatra, l^i dosedanjem izvajanju strožjega nadzorstva je ta zavod za socialno delo namreč ugotovil, da je treba tudi pri uporabi strožjega nadzorstva dati poseben poudarek vsestranski Proučitvi mladoletnikove osebnosti in njegove družine. Ob Popolnoma ruinirani družini po njihovem mnenju ne more noten socialni delavec uspeti v izvajanju strožjega nadzorstva, temveč je ob takem primeru potrebna čimprejšnja izločitev mladoletnika iz zanj ogrožujočega okolja. Do tega sklepa so 0'ih pripeljale zlasti analize primerov neuspelega izvajanja strožjega nadzorstva. Uslužbenci skrbstvenih organov si pri izvajanju strožjega Nadzorstva pomagajo tudi s prostovoljnimi socialnimi delav- c^* Te pritegujejo zlasti, če je mladoletnikovo bivališče Udaljeno od sedeža skrbstvenega organa. Uslužbenci skrbstve- Nih organov večinoma pismeno zaprosijo krajevni odbor, pa tudi stanovanjsko skupnost, da imenuje osebo, ki bi bila v°ljna voditi strožje nadzorstvo. Ti prostovoljni socialni Nelavci so večinoma osebe, ki se že dalj časa ukvarjajo s s°cialnimi problemi, ljudski odborniki, člani občinskih sve-fen v 2a socialno varstvo ali varstvo družine, prosvetni delav- °i, pa tudi različni obrtniki, pri katerih se mladoletniki bcijo ali so zaposleni. Le redki prostovoljni socialni delavci dobivajo za vodstvo strožjega nadzorstva odškodnino. £o sedanjih ugotovitvah uslužbenci skrbstvenih organov slabo vzdržujejo zveze s svojimi pomočniki - prostovoljnimi sodelavci - pri izvajanju strožjega nadzorstva. Kolikor imajo stike z njimi, so ti večinoma pismeni. Zaradi takšnega stanja uslužbenci skrbstvenih organov največkrat sploh ne Vedo, kako njihovi pomočniki opravljajo strožje nadzorstvo. • Ko pregledujemo navedene ugotovitve glede izvajanja strožjega nadzorstva skrbstvenega organa v Sloveniji, ne moremo biti zadovoljni z izvajanjem tega vzgojnega ukrepa. Na splošno lahko trdimo, da uslužbenci skrbstvenih organov, ki izvajajo strožje nadzorstvo, za to delo še niso dovolj usposobljeni in to zlasti ne za tiste primere, ko živijo mladoletniki v slabih življenjskih in vzgojnih razmerah. V naši analizi pa smo ugotovili, da so sodišča uporabila tak vzgojni b-krep v več kot eni tretjini takih primerov. So primeri, da tajništva oziroma oddelki za notranje zadeve več vedo o mladoletniku kot skrbstveni organ, ki ’’izvaja" strožje nadzorov0« To velja zlasti za primere, ko mladoletniki pod strož-jloi nadzorstvom skrbstvenega organa storijo kaznivo dejanje. ^Qd temi mladoletniki je tudi nekaj večkratnih povratnikov. uan je primer, ko je organ za notranje zadeve vodil mladoletnika v vzgojni zavod in mu je ob njegovem jokanju pojasnjeval, da bi se moral zresniti že ob izreku ukrepa strožje- Sa nadzorstva. Na to mu je mladoletnik v joku dejal: "Ampak kdo me je nadziral, mene ni nihče nič vprašal". V drugem primeru nam je znano, da mladoletnik pod strožjim nadzorstvom celih 14 dni ni obiskoval pouka in ni delal na delov-hem mestu, ne da bi to vedel skrbstveni organ. V zvezi s te-pojavi je tajništvo za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora v Ljubljani na širšem posvetovanju dne 8. julija 1962 predlagalo, da bi se moralo nujno izoblikovati skupno nadzorstvo skrbstvenega organa, šole, event, delov-nsga mesta in organov za notranje zadeve. Tako nadzorstvo haj bi vsaj v določenih primerih zagotovilo, da ne bi osebe pod nadzorstvom izvrševale negativna dejanja in bi na ehi strani omogočalo njihovo resocializacijo, na drugi strani pa bi obvarovalo tudi mladoletnike pred njihovimi slabimi vplivi. Orožje nadzorstvo bi se moralo začeti s sestavo načrta o Osvajanju tega vzgojnega ukrepa in bi moral sodnik nadzorovati njegovo izvajanje. Sodim, da bi skrbstveni organi v 2e danes veliko boljše opravljali strožje nadzorstvo, če k* sodniki za mladoletnike vztrajno in dosledno ob postavljenih rokih zahtevali poročila o izvajanju strožjega nad-2orstva. V vseh 166 pregledanih sodnih odločbah, s kateri-^ je bil v letu 1961 odrejen ta vzgojni ukrep, je le en s°dnik za mladoletnike postavil v dveh odločbah rok za poročila skrbstvenega organa o izvajanju strožjega nadzorstva sicer v enem primeru tri, v drugem primeru pa šest mese-Cev» Res je, da kazenski zakonik ne govori o nadziranju strožjega nadzorstva, vendar pa predpisuje 1. odstavek 14-5. člena ZIKS, da opravlja socialni delavec naloge iz 3. odst, 75* člena KZ (skrb za mladoletnikovo šolanje, Njegovo zaposlitev, izločitev iz okolja, ki nanj škodljivo vpliva, potrebno zdravljenje in ureditev razmer, v katerih živi), po "navodilih sodnika za mladoletnike", ki lahko pri sestavi načrta strožjega nadzorstva pridejo najbolj do izraza. Razen tega pa mora uslužbenec skrbstvenega organa, ki preverja strožje nadzorstvo staršev oziroma skrbnika ali druge družine ali sam opravlja strožje nadzorstvo, poročati sodniku za mladoletnike v "rokih, ki jih ta določi" (čl. 14-0/1, 14-5, 14-6 čl. ZXKS). l’ri okrajnem sodišču v Ljubljani nadzoruje posebna social-ha delavka, kot uslužbenka sodišča vzgojne ukrepe, ki jih je izdal sodnik za mladoletnike tega sodišča, ker se je Pokazalo, da potrebuje mladinski sodnik pri svojem obšir-hem in odgovornem delu strokovno pomoč. Lep vpogled v delo te socialne delavke smo dobili na posvetovanju, ki ga j® 26. 27. oktobra 1962 organiziral inštitut za kriminologijo v Ljubljani2**7. Vsekakor kaže, da smo socialnim delavcem, ki izvajajo ta V2gojni ukrep nudili premalo pomoči. Šestdnevni seminar ^-h tiskana predavanja seminarja kot priročnik niso mogla 2a-jeti vse problematike izvrševanja strožjega nadzorstva 27 Simonič, Delo socialnega delavca na sodišču in izkušnje ob kontroli izvajanja strožjega nadzorstva (ciklostirano v 160 izvodih). in. so socialne delavce lahko samo spoznale z novo obliko socialnega dela. Zato je inštitut za kriminologijo v zgodaj navedenih dneh priredil posebno strokovno posvetovanje. Posvetovanja se je udeležilo 122 oseb: socialnih delavcev, °bČinskih referentov za socialno varstvo, mladinskih sodnikov, javnih tožilcev oziroma njihovih namestnikov, uslužbencev organov za notranje zadeve in pedagogov iz vse Složnije. Po referatih, ki so analizirali dosedanjo prakso ž pomanjkljivosti izrekanja in izvajanja strožjega nadzorstva je bilo v diskusiji dano dosti konstruktivnih pobud za žestransko izboljšanje tako glede uporabe in izrekanja te-ga vzgojnega ukrepa s strani sodišč, kot tudi glede njiho-v®ga izvajanja s strani skrbstvenih organov ali centrov ozi-žtaa zavodov za socialno delo. Inštitut za kriminologijo je Priporočila in mnenja udeležencev tega posvetovanja posredo-žl zainteresiranim upravnim in družbenim organom, da bi taks s potrebnimi navodili in drugačnimi ukrepi pripomogli k izboljšanju mladinskega sodstva in izvajanja tega nadvse koristnega vzgojnega ukrepa strožjega nadzorstva^0 v Sloveniji. Srr ■Po neki raziskavi, ki je bila izvedena v Bostonu, (USA), se je ta vzgojni ukrep pokazal za neuspešnega pri mladoletnikih v 21 pri mladoletnicah pa le v 12 c/«, po drugi raziskavi izvedeni v Cardiffu (Anglija) je bil pri mladoletnikih do 17- leta uspešen v 67 i», od 17« do 21. leta v 73 ^ in pri odraslih v 82 $, po heki tretji raziskavi, ki je bila izvedena v Franciji, je bil ta ukrep uspešen v 71 /o primerov. Slednja raziskava je pokazala neuspešnost predvsem pri otrocih pod 14. leti in sicer v 25 (Middendorff, Schnitzerling, Jung, Praktische BewShrungs-kilfe, Herman Lucherhand Verlag 1958, str. 15, 16). Zlasti se je izkazalo kot potrebno, da se k izvajanju strožjega nadzorstva pritegnejo tudi prostovoljni socialni delavci. Le te pa bo treba usposobiti za nove naloge socialnega gojencev hudo osebnost-P° okvarjenih in je posnetek na elektroencef alograCu pokazal Abnormen izvid^7. Tako visok odstotek osebnostno motenih mla-36 7 V letu 1961 je začel v vzgojnopoboljševalnem domu v Radečah po zveznih navodilih poslovati sprejemni oddelek, v katerem skušajo strokovnjaki (psiholog, socialni delavec, pedagog, zdravnik), vsestransko osvetliti probleme posameznega mladoletnika, da bi po ugotovljeni strukturi njegove osebnosti lahko svetovali pravilen prevzgojni postopek. Cvetko, Zlokarnik, Lazar, Elektroencefalografske in psihološke ugotovitve pri delinkventni mladini, Revija za kriminalistiko in kriminologijo 1961, str. 173. -61- do letnih delinkventov moti prevzgojni proces v vzgojnopobolj-s®valnem domu, kjer so ti mladoletniki pomešani s tzv. "normalnimi" gojenci. ^ tem pogledu velja vse tisto, kar smo povedali, ko smo ta Problem - oddajo duševno prizadetih mladoletnikov v nespeci-alizirane vzgojne zavode - obravnavali pri oddaji mladoletnikov v vzgojne zavode. kolikor ne bomo uspeli ustanoviti poseben vzgojni zavod za kujše osebnostno motene mladoletne delinkvente, bo treba misliti na ustanavljanje posebnih oddelkov zanje v obstoječih Vz6ojnih zavodih. V teh oddelkih bo treba take gojence pose-bed obravnavati z bolj specializiranim kadrom. Le z izločit-ndo posebno problematičnih gojencev, z bolj primernimi in Posebej njim prilagojenimi postopki bolj kvalificiranih strokovnih moči bo mogoče tudi pri mnogih takih mladoletnikih do-^eoi njihovo resocializacijo. Do takrat pa se bo redno ponavljalo, da bodo sodišča pošiljala v vzgojne zavode mladoletnika, ki vanje ne spadajo, ne zato ker posamezniki ne bi bili Potrebni zavodskega tretmana, ampak zato, ker jim v naših se-^Shjih zavodih ne morejo nuditi potrebnega specializiranega khetmana in je osebje naših zavodov spričo takih gojencev s Sv°jimi prevzgojnimi metodami povsem nemočno. Težava s taki-^ gojenci v naših zavodih je povečana še s tem, da motijo ki'evzgojno delo z drugimi gojenci. c) Oddaja v zavod za defektne mladoletnike K°t smo že omenili, nimamo posebnega zavoda za defektne mladoletnike. V kolikor sodišča ta vzgojni ukrep uporabijo, je kak mladoletnik oddan v zavod za defektne odrasle osebe ali Pa se - večinoma - defekt ne upošteva, in odda sodišče mladoletnika bodisi v vzgojni zavod ali vzgojnopoboljševalni dom. Imamo pa tudi primere, da sodniki o tem vzgojnem ukre-Pa nimajo pravilne predstave. ?0 statističnih podatkih je bil ta vzgojni ukrep uporabljen v letu 1961 v treh primerih (glej tabelo 1 na str. 3.) Ker S[no v zbirki sodnih odločb sveta za socialno varstvo LRS na- \» sdi le en primer, smo na zavodu LRS za statistiko ugotovili Se ostala dva primera ter vpogledali spise. ^ prvem primeru je sodišče oddalo v zavod za duševno defekt-116 v Hrastovcu pri Mariboru 15 letnega imbecilnega mladoletnika, ki je vso svojo mladost preživel v različnih zavodih ki je v jezi zažgal gospodarsko poslopje ter povzročil °k°li 150.000 din škode. Pri obravnavi je izvedenec psihi-^ker ugotovil, da je mladoletnik storil dejanje v stanju 2jšane prištevnosti in da je nevaren za okolico. V tem Primeru je bil izdan vzgojni ukrep razumljiv in je bil mla-letnik ob pomanjkanju bolj primernega zavoda, zlasti glede ■Ugotovljeno njegovo nevarnost za okolico, oddan v kolikor °iiko adekvaten zavod, ki pa vendar ni poseben zavod za mla-n°le tnike. V drugem primeru je senat za mladoletnike uporabil ta vzgojni ukrep za lažjega debila, ki je že bil dve leti v vzgaja-lišču in je potem ukradel 11.000 din gotovine ter kolo. Vzgojni ukrep je bil izrečen proti predlogu skrbstvenega organa, ki je predlagal uporabo vzgojnega ukrepa strožjega nadzorstva skrbstvenega organa. Preden naj bi skrbstveni organ izvršil °čldajo mladoletnika v zavod za defektne mladoletnike, ga je Poslal na pregled na psihohigiensko posvetovalnico Bolnišni-Ce za duševne in živčne bolezni v Ljubljani. Tamkajšnji psihiater je ugotovil, da je mladoletnik lažje debilen in da se dobro prilagodil praktičnemu življenju v primitivnejšem °kolju. Njegov defekt ni bil tako izrazit, niti ni mladoletnik izvrševal tako antisocialnih dejanj, da bi ga bili upravičeni internirati v zavodu za duševno defektne osebe v Hra-siovcu. Drugega primernega zavoda za mladoletnike pa v Slo-VQhiji ni. Na temelju tega mnenja je skrbstveni organ predial sodišču spremembo vzgojnega ukrepa tako, da je sodišče izreklo mladoletniku vzgojni ukrep strožjega nadzorstva skrb-5lenega organa. Postopek po izdani prvi sodni odločbi do iz-spremenjene odločbe (ne do pravnomočnosti) je trajal pet ^scev in 14 dni. ta? 'et'ji primer je podoben. Sodišče je uporabilo ta vzgojni u-eP za težjega debila, ki je bil poleg tega še skoraj popol- gluh in slep na desno oko, ker je kot pešec iz malomarnosti ogrožal javni cestni promet. Ob spremljanju vprege je sko- Hi ki s ha levo stran ceste in se je pri tem zaletel v motorista, 3o hotel prehiteti vprego. Pri tem je podrl motorista, ki si je pri padcu večkrat zlomil zapestne kosti desne roke. Iz sodne odločbe je razvidno, da si je senat za mladoletnike predstavljal, da bo mladoletnika mogoče oddati v zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Pripomniti je treba, da Oe v tem primeru skrbstveni organ poslal sodišču strokovno slabo sestavljeno poročilo, ki ni vsebovalo nobenega mnenja Slede uporabe primernega vzgojnega ukrepa in da tudi na obravnavi ni bilo predstavnika skrbstvenega organa. Ko naj bi skrbst' Veni organ izvršil izrečeni vzgojni ukrep, je poslal mladoletnika v vzgojno posvetovalnico. Ta je ugotovila, da je mladoletnik sposoben opravljati preprostejša dela in da je najboljši da ostane v domačem okolju, v katerem se počuti najbolj varnega. V zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku ^ejemajo invalidne otroke, ki so v intelektualnem pogledu Vsaj povprečni. Na podlagi takega mnenja vzgojne svetovalni-°e je potem sodišče na predlog skrbstvenega organa spremeni-š izdani vzgojni ukrep in ga zamenjalo s strožjim nadzorstvom skrbstvenega organa. Postopek po izdani prvi sodni odločbi do šdaje sodne odločbe o spremembi vzgojnega ukrepa je trajal V lem primeru 5 mescev in 19 dni* ^6llioi, da bi sodišče moralo v obeh primerih pritegniti stroko " vrjake, da bi ugotovili mladoletnikovo osebnost in ki bi ^^kko podali tudi mnenje o adekvatnem vzgojnem ukrepu za nje-radaljni razvoj že v pripravljalnem postopku. Kes bi se avljalni postopek nekoliko podaljšal, vendar ni bilo s ^itrim postopkom" nič pridobljenega, saj smo v obeh primerih Ugotovili, da je pravilna rešitev primera po izdaji sodne °dločbe trajala preko pet mescev. Za toliko časa pa se pri-P^avljalni postopek gotovo ne bi podaljšal, saj bi v oveh Primerih odpadel predlog za spremembo vzgojnega ukrepa, v enem primeru pa tudi pritožba in sklep o zavrnitvi prekasno dospele pritožbe. Ob pritegnitvi psihiatra, psihologa in pe-^goga oziroma ob pregledu mladoletnika v psihohigienski ali vzgojni svetovalnici, bi se razgrnila osebnost mladoletnika tako, da bi sodišču naknadno ne bilo treba spreminjati s°dne odločbe o izdanem vzgojnem ukrepu, ker ”ni vedelo” za °koliščine, ki bi vpli-vale na izdajo sodne odločbe (1. odst, čl. KZ). <2 Uporabo zavodskega ukrepa se zelo občutno posega na eni strani v življenje mladoletnika, po drugi strani pa tudi v življenje njegove družine. Ti posegi so tako delikatne nara- Ve> da lahko v mnogočem močno prizadenejo mladoletnikov raz- V°j. Zato bi morala odločitev sodišča za zavodski ukrep ved- n° temeljiti na skrbni raziskavi strokovnjakov, ki sodišču ■'■skko prikažejo strukturo mladoletnikove osebnosti, da bi tako 0 sodišče od možnih vzgojnih ukrepov lahko izbralo res najprimernejšega. Res je sicer, da naj bo postopek zoper mladostnika hiter, vendar ni na mestu hitrost, ki lahko škoduje ^i&doletnikovemu nadaljnjemu razvoju. Razvoj naših strokov-družbenih služb kaže iz dneva v dan večji napredek ter ^ ve°jencev, to je družine, iz katere je otrok izhajal, predno bil oddan v rejo oziroma v vzgojni zavod, kjer smo ga za-^eli z našo raziskavo. Nato pa bomo analizirali primerjalno ^•9-stno družino bodočega rejenca z družino, v katero je bil °dlan otrok v rejo. ^0cialna delavka je dobivala podatke o socialnih razmerah °beh vrst otrok od naslednjih oseb: Vir podatkov^ Rejenci Gojenci mati 11 14 oče 2 2 mati in oče 1 2 druge osebe 4 — skupaj 18 18 8------------------------------------------------ Statistične podatke smo pri vsaki tabeli preiskusili tudi p s hi . s tem preiskusom smo hoteli ugotoviti značilnosti ^&zlik. Le če smo ugotovili značilne razlike, smo rezulta- ^ O-aši socialni anlceti so torej glede obeh skupin opazovanih otrok dajale podatke predvsem matere. Deloma je to ra-2Umljivo, ker'se je socialna delavka zadovoljevala z informatorjem, ki ga je po njeni napovedi obiska pač našla doma ni še posebej iskala očeta otroka, če je doma načla le mater. Razen tega pa je bilo tudi ugotovljeno, da očetje me poznajo zlasti zgodnjega razvoja otrok. Po viru podatkov torej med obema skupinama otrok skoraj ni nobene razlika« Pri svojih poizvedbah je socialna delavka ocenjevala ^bdi intelektualno dojemanje oseb, ki so dajale podatke. je ocenjevala iz razgovora z njimi in je po njeni oceni Ogledalo intelektualno dojemanje informatorjev takole; Dojemanje informatorjev Rejenci Gojenci bistro 4 4 primerno 7 8 topo 7 6 skupaj 18 18 ^ Intelektualnem dojemanju oseb, ki so bile vir naših podat kov, ni razlik, opazno pa je vendar, da je v tretjini prime mov tako glede rejencev kot glede zavodskih gojencev, nizko I. Objektivne življenjske razmere ^• Prebivališče fužine rejencev in gojencev so bile nastanjene v mestnih k® hi2 tudi navedli pod statistično tabelo. Če pa hi'1' ni kil značilen, smo navedbo rezultata preiskusa opustili. Predelih, predmestjih, vaseh in po hišah, ki so stale na sa-fceni. Pri dveh rejencih večine podatkov socialna delavka ni ^ogla zbrati. Oba otroka sta bila ob oddaji v rejo premajhna, da bi se jih spominjala, oziroma jih sploh nista mogla v®deti. Od njihovih staršev jih tudi ni bilo mogoče izvedeli* Eden od otrok je popolna sirota in sta oba starša mrtva, ^ugi pa je nezakonski otrok, katerega mati se nahaja v Amerl ki, očetovstvo pa mati sploh ni uveljavila. Ob upoštevanju °Pisa kraja nastanitve, dobimo torej naslednjo sliko: Kraj nastanitve Rejenci Gojenci mestni predel 8 8 predmestje 1 1 vas 4 4 hiša na samem 3 5 ni bilo mogoče ugotoviti 2 — skupaj 18 18 kraju bivanja med opazovanimi skupinami otrok ni razločkov. V obeh skupinah je enako število otrok iz mestnega predla, predmestja in vasi. Polovica otrok je iz mesta, približno polovico pa iz podeželja. S* Stanovanjske razmere Stanovanjske razmere smo presojali po številu oseb na eno s°bo, po tem ali ima ali nima stanovanje kuhinjo in ali ima nima kopalnico. Razen tega nas je zanimalo ali je stano-v9nje suho, svetlo, vlažno ali temno in kako je urejeno. Število oseb na eno sobo Rejenci Gojenci ena oseba 4 1 več kot 1 do 2 osebi 2 3 več kot 2 do 3 osebe 6 5 več kot 3 osebe 4 9 neznano 2 — skupaj 18 18 ^banovanja so dokaj naseljena. Od 36 mladoletnikov jih živi Več kot ena tretjina s tremi in več osekami v eni sobi. Tu-^-i ni razlik, če napravimo širše grupe. Slede okoliščine ali imajo stanovanja kuhinje in kopalnice, ^i bistvenih razločkov med obema opazovanima skupinama otrok. stanovanja rejencev imajo kuhinje, nobeno pa nima kopalnice. To velja tudi za zavodske gojence. Na ugotovitev, da ni bistvenih razločkov med stanovanjskimi razmerami obeh Vl>st otrok, ne moreta vplivati niti dejstva, da stanovanja ti?eh zavodskih otrok nimajo kuhinje, da pa nasprotno stano-Vahja treh zavodskih gojencev imajo kopalnice. Kakovost stanovanj Rejencev Gojencev suho in svetlo 5 12 vlažno in temno 5 2 suho in temno 2 — vlažno in svetlo 4 4 neznano 2 - skupaj 18 18 ^i^ = 5,57; slabo značilen med 0,10 in 0,03 Kakovost stanovanja zavodskih gojencev v razmerju do stano- Va£Lj lastnih družin rejencev je boljša, saj sta dve tretji- ni stanovanj zavodskih gojencev suhi in svetli, dočim jih - 9* - 3® pri rejencih komaj dobra četrtina. Vlažnih je polovica stanovanj rejencev in le ena tretjina stanovanj zavodskih Sojencev. Značilnost hi^ se poveča, če grupiramo zgornje 2hake v : stanovanje primerno (tč. 1) in neprimerno (tč.2 a° 4) na'5,78* ^r®jenost stanovanja je socialna delavka ocenila po vtisu, ^ ga je dobila ob svojem obisku. Ta ocena je toliko bolj £°taembna, ker je socialna delavka prišla nenapovedano v ^-'bzino. Socialna delavka je urejenost stanovanj ob svojih °biskih ocenila takole: Stanovanje je bilo Rejencev Gojencev urejeno 2 6 srednje urejeno 7 7 slabo urejeno 7 5 brez ocene stanovanj 2 skupaj 18 izlika glede urejenosti stanovanj obeh opazovanih skupin ^hok je neznačilna. Stanovanja so slabo urejena pri tre-^ihi opazovanih otrok, glede srednje urejenosti sploh ni 110 bene razlike, dočim razlika glede urejenega stanovanja ^ Pomembna. je že naša raziskava o življenjskih razmerah delink-Vehbne mladine iz vzgojnopoboljsevalnega doma v Radečah 1957^ pokazala, kažejo tudi ugotovitve te raziskave, Čjn ri , stanujejo otroci, ki so storili dejanja z objektivnimi ^aki kaznivih dejanj, v dokajšnjem številu v neprimernih St kovanjih. Neprimernost stanovanj se kaže zlasti v tem, življenjske razmere delinkventne mladine, Ljubljana, ^960, str* 33 3* Ekonomsko stanje Ekonomsko stanje rejencev in zavodskih gojencev smo ocenje-v&li po podatkih, ki so jih starši o svojih dohodkih povedli socialni delavki. Iz dohodka družine smo izračunali, koliko dohodkov pride na enega družinskega člana. Nismo pa ^ogli izračunati povprečnega dohodka za člana kmečkih dru-2i&, temveč smo ga lahko ocenili le na temelju katastrskega. čistega dohodka. Zavedamo se, da so ti podatki le približni, vendar nam omogočajo delno oceno. dohodki na enega družinskega člana se po navedenem izračunu. razporejajo takole: Dohodki na osebo Rejenci Gojenci 2 3 6 4 4 3 2 1 3 3 3 18 18 ^ ekonomskem položaju obeh vrst otrok ni takih razlik, da bi jih lahko označili za značilne. Če vzamemo, da so bili £°vpi>ečni osebni dohodki zaposlenih v Sloveniji v letu ^36j 7.600 din na člana družine zaposlenih (Mesečni statistični pregled Zavoda LRS za statistiko št. 3 za leto 1962) v istem obdobju na člana družine rejencev odpadlo 6,635 b-iharjev ali 12,5 i° manj in na člana družine gojencev manj kot 3*000 din 3.001 - 5.000 5.001 - 8.000 8.001 - 10.000 nad 10.000 ni ugotovljeno skupaj - 9.6 - ?«250 din ali 4,5 i» manj od republiškega povprečja. Glede ^jencev in gojencev, ki izvirajo iz kmečkih družin, lahko trdimo le, da je ekonomski položaj približno enak, to slab, ker obojni sodijo glede na katastrski čisti donos 010 d revne kmete. Slab ekonomski položaj obeh skupin otrok se kaže tudi v kstn, da skoraj polovica staršev otrok ne prispeva k oskrbo-Va&ju otrok, bodisi v reji ali pa v zavodu. Za slabe dve tretjine rejencev prispevajo starši k rejnini, in to v preko polovici primerov le dodatek za otroke, v dveh primerih •*-e eno tretjino dodatka, v drugem primeru dve tretjine dodatka in le v treh primerih po 1.000 din nad otroškim do-^atkom. Yes znesek rejnine plačuje le pet staršev rejencev ^i niti ena tretjina. Občinski ljudski odbori prispevajo k Plačilu rejnine od 260.- do 6.500.- dinarjev. ^ispevki staršev k oskrbnini v vzgojnih zavodih so višji kot prispevki staršev k rejnini. Verjetno je treba iskati t'azlog za to tudi v sorazmerno višji oskrbnini v vzgojnih 20.vodih^°. K zavodski oskrbnini je prispevala samo polovica Rejnina naših rejencev je znašala od 3«000 din do največ 6.5OO din. Oskrbni stroški v vzgojnih zavodih v času naše raziskave (do 31» 12. 1961) pa so bili v vzga-jališču v Logatcu 14.913 din, v Veržeju 17.900 din, v Smledniku 18.786 din in v Planini 22.165 dinarjev. Maršev zavodskih gojencev in sicer je prispevala ena trećina staršev med 2.000 - 4.000 din, ena šestina pa med J*000 in 7.000 dinarjev. Niti za enega zavodskega gojenca st:arši niso mogli kriti vso oskrbnino v zavoda in so v vseh ^ primerih prispevali ljudski odbori mesečno od 10.000 do ^2.165 din, kolikor je znašala najvišja oskrbnina v vzga-»J&Hšču v Planini pri Rakeka. Čeprav kažejo naši podatki, je ekonomski položaj rejencev slabši, kot pa ekonomski £°ložaj zavodskih gojencev, ugotovljena razlika vendar ni 2hačilna. ^®de objektivnih življenjskih razmer pri obeh opazovanih lupinah otrok v glavnem nismo našli značilnih razlik. To ^Sotovitev moremo pripisati ali dejstva, da smo s raziska-v° zajeli premajhno število otrok ali pa dejstva, da takih ^zlik tudi v resnici ni. Polovico otrok je iz mesta, pologe pa iz podeželja. Stanovanja družin, katerim pripadajo °Pazovani otroci, so dokaj naseljena. Kakovost stanovanj 2avodskih otrok je napram stanovanjem rejencev nekoliko '°°ljša. Tretjina stanovanj je slabo urejenih. Ekonomski po-■^zaj družin obeh vrst otrok je slab, pa najsi gre za delav-s^e ali kmečke družine. II. Življenjska zgodovina staršev g e v naši raziskavi o življenjskih razmerah delinkventne '■-adine^ iz leta 1957 smo bili pri zbiranja podatkov o življenjske razmere delinkventne mladine, Ljubljana,I960, str. 29 Roditeljih anketiranih otrok skromni. Takrat smo to uteme-b'evali z dejstvom, da nismo s poglabljanjem v življenjsko 2godovino roditeljev hoteli razširjati že itak dovolj obsežno anketo. Ta isti razlog je veljal tudi pri tej naši raziskavi, dasi smo vendar nekoliko drugače usmerili naše zani-^Shje za starše rejencev in zavodskih otrok in smo se delo-‘aa tudi osredotočili na njihovo življenjsko zgodovino. Iz v , življenjske zgodovine staršev, rejencev in gojencev nas je “kimalo: ali sta bila starša zakonska ali nezakonska otro-kn> Številnost družine obeh staršev, njihovo socialno po-Reklo, odnosi v družini roditeljev, njihova šolska izobrazbi njihovo sodelovanje v narodno osvobodilni borbi ter na-nastanka zakonske zveze s sedanjim zakoncem. Tudi v življenjskih rgodovinah staršev obeh vrst opazovanih otrok ni-Soao našli razločkov, ki bi bili statistično značilni. /1 * Zakonsko ali nezakonsko poreklo roditeljev Matere Očeta Poreklo rejenca gojenca rejenca gojenca zakonsko 18 18 15 14 nezakonsko — — 1 4 neznano - - 2 - skupaj 18 18 18 18 j , matere rejencev kot matere zavodskih gojencev so vse 2ikonske hčere starih staršev v raziskavo pritegnjenih ot-^k. Ta ugotovitev velja v pretežni meri tudi za njihove °bte, dasi je bilo vendar ugotovljeno nekaj očetov, ki so bli rojeni kot nezakonski otroci, toda skupno ne predstav- ^jajo niti eno šestino očetov otrok obeh skupin. Po ugotovljenih podatkih lahko trdimo, da nezakonsko rojstvo roditeljev ni imelo vpliva na družbeno problematičnost njihovih °trok. 2* Številnost družin roditeljev Matere Očeta število otrok v družini rejenca gojenca rejenca gojenca do 2 3 in več ni znano skupaj 1 16 1 2 16 16 2 4 13 1 °Če in mati rejencev in gojencev izhajata iz večjih družin, kjer je bilo rojenih tri ali več otrok. To velja za 32 ma-^er in 29 očetov otrok obeh skupin ali za enako število ma-in očetov rejencev in le z nepomembno razliko tudi gle-obeh roditeljev zavodskih gojencev. Preko polovico mater °beh opazovanih otrok izhaja iz družin, kjer je bilo 5 in VeČ otrok v družini, v posameznih družinah mater je bilo ce-■*-° 10, 12, 16 in 18 otrok. Iz tako številnih družin, kjer je ^ilo 5 in več, celo 10, 12 in 14 otrok v družini je tudi nekaj več kot ena tretjina očetov obeh vrst otrok. 3. Socialno poreklo roditeljev Socialno poreklo kmečko delavsko obrtniško hi znano skupaj Matere Očeta rejencev gojencev rejencev gojencev 10 8 14 4 9 6 1 2 18 10 8 Pve tretjine mater in preko polovico očetov obeh vrst otrok de kmečkega porekla, ostali so delavskega porekla. Če izvzamemo, da za dva rejenca ni bilo mogoče ugotoviti socialnega Porekla očeta, tedaj lahko iz gornjih podatkov samo ugotovimo, da razen kmečkega in delavskega porekla druga socialna Porekla pri roditeljih obeh vrst otrok praktično ne prideta v poštev, saj je od 36 otrok le glede očeta enega rejenca u-Sotovljeno, da izhaja iz obrtniške družine. Odnosi v družinah roditeljev Odnosi v družini Matere rejenca gojenca Očeta rejenca gojenca konfliktni 9 8 7 5 neizraziti 44 3 6 harmonični 36 33 ni znano - - 32 skupaj 18 18 18 18 ** **0 tem v kakšnih družinskih odnosih so živeli roditelji rejencev in gojencev, med roditelji obeh skupin otrok skoraj ni nobenega razločka. Matere obeh vrst otrok so živele v mali meri v družinah s harmoničnimi medosebnimi odnosi« V kakih družinskih odnosih je živelo komaj ena tretjina mater rejencev in gojencev. Harmonični družinski odnosi so Hli redki tudi v družinah očetov obeh vrst otrok in jih ne Moremo ugotoviti niti pri eni tretjini očetov obeh opazovanih vrst otrok. Polovica mater rejencev in skoraj toliko tuni gojencev je živela v konfliktnih družinskih odnosih svodih staršev. Tudi preko tretjina očetov rejencev je živelo - 1Q1 - v takih družinskih odnosih, v nekaj manjši meri velja to za °Čete zavodskih gojencev. Pri eni tretjini očetov gojencev ^h eni šestini očetov rejencev so bili družinski odnosi neizraziti. V enaki meri so bili neizraziti tudi družinski odnosi mater obeh vrst otrok. Konfliktni in nediferencirani odnosi družin starčev obeh skupin otrok, ki so ugotovljeni v skoraj dveh tretjinah tako pri Materah in očetih rejencev kot pri starših gojencev, niso ^ogli ostati brez vpliva tudi na otroke. Postavlja se vpra- v sanje, koliko so mogli taki starši, ki sami niso bili deležni primernega družinskega vzdušja, ustvariti takšno ozračje svojim lastnim otrokom. To vprašanje je tembolj pomembno, Ker so morali taki odnosi v družinah staršev dalj časa trajati, da so se tako močno utisnili v spomin, kar ni moglo °stati brez posledic. V našem anketnem gradivu pa ni podatkov, po katerih bi lahko presojali, v kateri življenjski do-roditeljev obeh skupin otrok so nastali neugodni družin-ski odnosi, kar bi omogočilo boljšo presojo. Pri tem je tre-podčrtati, da tudi osebe, ki so dajale podatke, niso zna-diferencirati odnosov in so jih opisovali na splošno, kot s° jih občutili in kot so jih ohranili v spominu. Ekonomskp stanje družin roditeljev Ekonomsko Matere Očeta stanje rejencev gojencev rejencev gojencev slabo 14 10 15 15 srednje 4 5 1 1 dobro — 5 — 1 ni znano — - 2 1 skupaj 18 18 18 18 2 ekonomskim stanjem družine roditeljev srao zajeli gospodarske in premoženjske prilike, v katerih so živeli roditelji °beh skupin otrok pri svojih starših. Pri tem smo bili navezani zgolj na oceno roditeljev opazovanih otrok o ekonomskih razmerah svojih staršev. Ekonomsko stanje družin roditeljev obeh skupin otrok je bilo v veliki meri slabo. Pet šestin očetov je živelo v svojih družinah v slabih ekonomskih razmerah. Noben oče in nobena mati rejenca ni živela v takih ekonomskih razmerah v svoji družini, da bi jih lahko označili kot dobre. V nekoliko bolj ugodnih ekonomskih Razmerah so živele matere gojencev, saj smo njihove ekonomske razmere pri 5 gojencih lahko označili za dobre, pri treh Pa za srednje. 6. Eolska izobrazila roditeljev Število pozitivno za- Matere Očeta kijučenih letnikov šolanja rejencev gojencev rejencev gojencev 1 - 4 3 7 3 6 5 T 6 7 6 1 — 7-8 4 3 4 8 9-10 "T* 1 mm 11 - 12 — — - mm 13 in več — 7» 1 1 ni znano 2 - 8 3 skupaj 18 18 18 18 dolska izobrazba roditeljev obeh vrst otrok je približno enaka. Starši rejencev in zavodskih gojencev imajo večinoma manj kot 8 pozitivno zaključenih letnikov šolanja. Matere obeh skupin otrok imajo izključno le nižjo šolsko izobrazbo. Pri očetih obeh skupin otrok so štirje analfabeti, od mater je samo ®na analfabet. Vendar pa je nekaj več očetov, ki imajo nad 8 zaključenih, letnikov šolanja. Šolska izobrazba roditeljev opazovanih otrok glede na socialno poreklo ustreza po sploS' hi šolski izobrazbi generaciji, kateri pripadajo. 7» Sodelovanje roditeljev v NOB K narodnoosvobodil- Mati hetn boju^sta sodelo- rejenca gojenca da ne ni znano skupaj 10 7 1 6 12 Oče rejenca gojenca 10 6 2 10 8 2naten delež roditeljev opazovanih otrok je sodeloval v narodno osvobodilnem boju (kot aktivni borci ali aktivisti). 0-Pazen pa je odklon pri materah zavodskih gojencev, ki v dveh ^hetjinah primerov niso sodelovale v NOB. 8* Način nastanka zakonske zveze roditeljev Končno nas je iz zgodovine roditeljev otrok zanimalo ali sta so roditelja s svojim sedanjim zakoncem poročila po lastni ^elji ali prisilno. Za prisilne smo označevali tiste sklenitve zakonskih zvez, ki so bile sklenjene na zahtevo star- v sov, ne da bi eden ali drugi roditelj čutil kakšna posebna nagnjenja do svojega bodočega zakonca. Glede te okoliščine nam kažejo zbrani podatki naslednje: Roditelj se je poro- Mati Oče Kil s sedanjim zak. rejencev gojencev rejencev gojencev £° lastni želji 13 14 13 13 Khisilno 111 — ni poročen 2 3 4 3 ________________________18________18_________18________18 ^a splošno so se roditelji obeh vrst otrok poročali s svodim sedanjim zakonskim, tovarišem po lastni želji in prisilna. sklenitev zakonske zveze ne igra pomembne vloge. Ti podatki pa so preskopi, da bi lahko sklepali, da so bila pristna ljubezenska razmerja odločujoč razlog za sklenitev zakonske zveze. Tudi nimamo nobenih podatkov o tem, koliko je bila sklenitev zakonske zveze samo razlog za to, da se ne bi ro-'iil nezakonski otrok, okoliščina, ki igra še vedno zelo odločilno vlogo pri sklenitvi zakonskih zvez, čeprav so sicer sklenjene na lastno željo zakoncev. Qt> analizi podatkov o življenjski zgodovini staršev obeh Vl>st opazovanih otrok torej nismo mogli ugotoviti nobenih Pomembnejših razločkov. Življenjska zgodovina staršev obeh Vl>st otrok si je dokaj podobna, skoraj enaka. Starši so skopaj izključno zakonski otroci, ki izhajajo iz številnih družin pretežno kmečkega porekla. Matere obeh vrst otrok izha-dajo pretežno iz družin, v katerih so medsebojni odnosi konfliktni, ta ugotovitev velja le v nekoliko manjši meri tudi 2a očete obeh vrst opazovanih otrok. Ekonomske razmere v družinah staršev otrok obeh vrst so bile v pretežni večini sla-Tako očetje kot matere imajo večinoma nižjo šolsko izobrazbo in še to ne popolno. Kolikor sta roditelja poročena, sta zakonsko zvezo s sedanjim zakoncem sklenila na lastno v Precejšen del roditeljev obeh vrst opazovanih otrok bil aktivno udeležen v narodno-osvobodilni borbi, vendar katere v manjšem številu kot očetje. III. Družina otrok ^ni družinah otrok obeh vrat so nas zanimali podatki o zaposlitvi staršev, o velikosti družine, o obstoju morebitnih po pol bratov in po pol sester, ali živita roditelja skupaj ali ločeno, o odnosih v družini, o posebnih problemih v družini, o tem kolikokrat so anketiranci menjali bivališče, o načinih kaznovanja in nagrajevanja ter odzivu na kazen in nagrado, o družbi otrok in njihovem čustvovanju. Zaposlitev roditeljev Matere Zaposlitev rejencev gojencev Očeta rejencev gojencev kmet 2 1 2 2 hekvalificiran delavec kvalificiran ali pri- 6 5 5 3 učen delavec 2 2 1 8 Uslužbenec 1 3 2 Upokojenec — 2 mm ostale zaposlitve 6 9 2 1 ore z zaposlitve 2 mm 1 1 ni znano « — 2 1 skupaj 18 18 18 18 V pretežni večini so otroci obeh vrst, otroci delavcev. Le 2©lo redki roditelji otrok so zaposleni s kmečkimi deli. •kh'eko polovico mater obeh vrst otrok je zaponlenih in to skoraj izključno kot delavke. Večjih razlik med starši rejencev in gojencev ne dobimo tudi v primeru, če podatke grupiramo v večje skupine. ^leđe na prejšnjo ugotovitev pod II/3, da so roditelji obeh vrst otrok izhajali v veliki meri iz kmečkih družin, nam diferenciacija po njihovih zaposlitvah potrjuje proces spreminjanja kmečkega prebivalstva v nekmečko, ki je pri nas še Vedno v teku. V dialektiki družbenega razvoja pa ima ta po-Oav tudi svoj delež pri neprilagojenosti, ki so jih s svojimi dejanji pokazali tako obroci ene kot tudi druge vrstef v takšni meri, da so bili potrebni socialnega varstva. 2. Velikost družine in zaželenost otroka V/ Gtevilo živorojenih otrok He jenei dojenci eden 1 2 dva 3 4 tri 4 3 več kot tri 10 9 skupaj 18 18 Po pol brate in po pol sestre ima 11 7 nima 7 11 skupaj 18 18 Poreklo zakonski 13 10 nezakonski 4 6 pozakonjen 1 2 skupaj 18 18 Otrok je bil zaželjen 11 8 nezaželjen 7 10 skupaj 18 18 £reko polovica rejencev in polovica gojencev izhaja iz številnih družin, kjer je v družini štiri ali več otrok. Ob Upoštevanju podatkov pod II/2 se kaže glede številnosti o-kfok določena kontinuiteta s številnostjo družin, iz katerih izhajajo starši otrok. Pri tem pa je treba poudariti, '■ta je limit v družinah otrok znatno nižji. Polovica otrok obeh vrst ima tudi po pol brate in po pol s®stre, kar pomeni, da so živeli v krvno raznolikih druži-nah ‘ . Dejstvo, da izhajajo problematični otroci iz večjih -številnejših družin, smo ugotovili tudi že v naši raziska-delinkventne mladine v Radečah leta 1957 ^ in kaže, da ta to dejstvo s to raziskavo le še potrjeno. ^takaj več kot ena tretjina otrok so bili rojeni kot nezakonski in je torej pretežna večina otrok obeh vrst rojeno v Zakonski zvezi. Od nezakonsko rojenih otrok jih je bila eha četrtina naknadno s sklenitvijo zakonske zveze matere 2 naravnim očetom pozakonjenih. ^udi v pričakovanju otroka med rejenci in gojenci ni značilnih razlik. Zanimivo pa je, da je bila skoraj polovica opazovanih otrok obeh skupin nezaželjenih. Popolnost družine spolnost družine smo presojali po tem, ali so živeli rodi- 12 " Kot po pol brate in po pol sestre smo upoštevali le tiste, ki so živeli ali živijo v družini z anketirancem in ne tudi tistih, ki niso nikoli živeli z njim v isti družini. Življenjske razmere delinkventne mladine, Ljubljana, I960, štr. 28 telji skupaj ali ločeno in pa .po tem, ali so roditelji še Šivi ali ne. Končno je bila za nepopolnost družine merodajna tudi okoliščina, da je bil otrok nezakonski. Ob upošte-vanju teh kriterijev smo iz našega gradiva dobili naslednje Podatke; Roditelja živita Rejenci Gojenci skupaj 4 8 ločeno 4 2 mati umrla 1 — oče umrl 4 2 oba umrla 1 — nezakonski _ 4 6 skupaj 18 18 Starost otroka ob ločitvi oziroma smrti roditeljev 0 - 2 - 1 3-5 1 - 6-8 1 1 9-11 4 1 12 in več 4 1 skupaj 10 4 Dve tretjini obeh vrst otrok je živelo v nepopolnih družinah, bodisi ker sta roditelja živela ločeno ali je eden ali <3j?ugi, ali pa sta celo oba umrla in končno, ker so otroci nezakonski. Deset otrok je od rojstva živelo v nepopolni fužini pri nezakonski materi in se niti eden njihovih očetov ni brigal zanje. Štirje otroci so izgubili enega od staršev do 8. leta starosti, pet pa med 9* in 11 . letom in prav toliko po 12. letu starosti. Ti podatki torej kaše jo na pomembnost nepopolne družine pri presoji problematičnosti opazovanih otrok. Po drugi strani pa je treba podčrtati, da samo dejstvo popolnosti družine vendar ne more samo po sebi izključiti nastanka takih okoliščin, ki pogojujejo nepravilen razvoj mladoletnikovega prilagajanja šir- v % Sl-tn standardom družbe, v kateri živi njegova družina. Odnosi v družini ^od odnosi v družini smo zajeli medsebojno razumevanje očeta in matere obeh vrst otrok. Te odnose Je socialna delavka °cenjevala po pripovedovanju oseb ^h Jih Je ocenila takole: , ki so Ji dajali podatke 14 Odnosi v družini Rejencev Gojencev konfliktni 14 . 9 neizraziti 5 5 harmonični 1 4 skupaj 18 18 ^ri več kot dve tretjini rejencev in polovici gojencev so °dnosi med njihovimi roditelji konfliktni. Harmonični od-hosi v družinah obeh opazovanih skupin otrok so zelo redki ih to zlasti v družinah rejencev. V teh družinah se kažejo ti odnosi kot redka izjema. v Ce te ugotovitve primerjamo z ugotovitvami glede odnosov v fužinah roditeljev obeh skupin otrok pod II/4, tedaj se Pokaže, da od 29 roditeljev, ki so izšli iz družin, v katerih sie bili konfliktni odnosi med njihovimi roditelji, 23 Roditeljev (11 mater in 12 očetov) ustvarja konfliktne od- 14 Upoštevano Je tudi vzdušje v dejanskih družinah nezakonskih otrok. 110 - kose tudi v lastni družini. Lahko torej trdimo, da so v teh Primerih negativni vzori lastnih roditeljev igrali zelo po— štabno vlogo pri ustvaritvi medsebojnih odnosov v zakonski 2vozi, ki so jo sami sklenili. 5« Posebni problemi v družini Med posebnimi problemi v družini smo se zanimali za tiste, H so na kakršen koli način lahko vplivali na iztirjenost u °trok obeh skupin. Posebno pozornost smo posvetili alkoholizmu, kriminaliteti in prostituciji, posebno pa še težjim žleznim. Posebni problemi Rejenci Gojenci alkoholizem 11 4 kriminaliteta — 4 prostitucija 1 1 jih ni 6 9 skupaj 18 18 ki2 - 6,53; značilen na nivoju 0,05 na prvi pogled je značilno, da so v družinah rejencev ti Posebni problemi pogostejši pojav, kot v družinah zavodskih dojencev, saj v polovici družin slednjih otrok posebnih problemov sploh ni bilo. Nadalje izstopa v družinah rejencev k°t poseben in skoraj izključen problem alkoholizem pri roditeljih. V teh družinah je bil udan alkoholu v vseh primehih in le v enem primeru je bil alkoholizem ugotovljen tudi ■P-bi materi. Slednje velja tudi za roditelje zavodskih otrok ^ Primerih, ko je pri njih ugotovljen alkoholizem. Kriminal- k® vzorce v svojih roditeljih so imeli le zavodski gojenci. V treh primerih so bili to očetje, v enem primeru pa materin - 111 P^iležnik, ki je po očetovi starti živel v družinski skupnosti Gojenca. V vseh primerih je šlo za premoženjska kazniva uejanja in so bili očetje obsojeni tudi na občutne kazni (4 ■k® ta in 6 mesecev, 6 let prostostne kazni). Prostitucija je kila redka pri roditeljih obeh skupin opazovanih otrok. Pri kateri rejenca je bila prostitucija povezana tudi s krimina-iiteto, vendar je bila prostitucija dominantna. i'oleg teh posebnih problemov smo ugotovili v družinah rejen-Cev tudi več bolezni kot v družinah zavodskih gojencev. Te s° ugotovljene v družinah 8 rejencev in 4 zavodskih gojencev. ^ družinah rejencev smo ugotovili v dveh primerih raka (enkrat pri očetu, drugič pri materi), duševno (shizofrenijo) spolno bolezen pri materah po enega rejenca, srčne bolezni tuberkulozo pri očetu enega rejenca^ v dveh primerih je kila ugotovljena paraliza rejenčkovega brata, en rejenec pa imel slepega brata. Za razliko od rejencev, pri katerih bila ugotovljena težja bolezen ne le pri roditeljih, am-tudi pri drugih članih družine (bratih) so imeli težje kolesni v družinah zavodskih gojencev izključno le njihovi Roditelji in sicer je bila pri dveh gojencih ugotovljena tu- L De**kuloza očeta, v po enem primeru pa velika psihična razrva-^°st z astmo očeta in srčne bolezni s psihičnimi motnjami, ^utere. Ugotovljeni posebni problemi in bolezni so imeli do-■‘■°cen vpliv na družinske odnose, vendar nismo mogli točneje Ugotoviti v kolikšni meri. • Način kaznovanja v družini in odziv na kazen Način kaznovanja Rejencev Gojencev fizično 12 14 drugače 2 — fizično in drugače 1 2 ni kaznovanja 3 2 skupaj 18 18 Odziv na kaznovanje odpor 3 9 beg 8 7 odpor in beg 2 — ni znano (ni kaznovanja) 3 2 skupaj 18 18 ^ družinah obeh vrst opazovanih otrok močno prevladujejo fi-2iČne kazni. Taka vrsta kazni je bila za roditelje obeh vrst °trok običajni ukrep, s katerim so.usmerjali ravnanje svojih 01:rok, če so bili otroci neubogljivi ali so storili kakršenkoli prestopek. Ta način kaznovanja nas opozarja, da starši ^iso bili sposobni, da bi s pozitivnimi ukrepi uravnavali ponašanje svojih otrok. S pritiski v obliki fizične kazni pa so ^•e Še bolj omejevali svoje otroke namesto, da bi jih s pozitivnimi ukrepi usmerjali in tako krepili njihove zmogljivo-sti za premagovanje vsakdanjih težav. Pri tem pa moramo poudariti, da smo fizično kaznovanje upoštevali, če je bila običa-ukrep za discipliniranje otrok in redko in izjemno fizično kazen sploh nismo vzeli v poštev. Rizična kazen, ki se je n^i mladoletniku pogosto uporabljala, ne more nanj ugodno Ulivati, marveč še bolj poveča njihove notranje napetosti th napadalnosti. Uporabljena fizična kazen pa pomeni tudi hu-ponižanje otrokove osebnosti in je zavoljo tega tudi dokaj 2r*ačilen vzrok za frustracijo. ^od drugačnim kaznovanjem smo upoštevali zlasti primere, ko So roditelji z določenim odtegovanjem dobrin ali drugačnih Ugodnosti reagirali na otrokovo neubogljivost ali prestopek. ^ hekaj primerih smo tudi ugotovili, da so roditelji za huj— neprimerno ponašanje otroka za nekaj časa zaklenili v banovanje. Take načine kaznovanja pa smo ugotovili zlasti nekaterih roditeljih, ki so sicer otroke fizično kazno-V&H. Ob skoraj izključni uporabi fizične kazni, pa tudi ne-^itnerne drugačne kazni (zaklepanje otroka v stanovanje, kle— v CQhje in stanje v kotu) nas nc smejo čuditi ugotovljeni od-S3-vi na kaznovanje. Preko polovica otrok reagira na kazen z ^egom, dočim ostali reagirajo z odporom. ^ Nagrajevanje in odziv na nagrajevanje Način nagrajevanja Rejencev Gojencev pohvala 6 5 materialno — "■ pohvala in materialno 1 7 ni znano 11 6 skupaj 18 18 Odziv na nagrajevanje pozitiven 4 5 brez odziva 3 7 ni znano 11 6 skupaj 18 18 ^Prav je v družinah obeh vrst otrok fizična kazen pretežen ^26ojni ukrep, se v teh družinah uporablja tudi nagrajevanje. ^0(iatki o odzivih na nagrajevanje pa nam samo potrjujejo naše ^Sotovitve glede kaznovanja. Kaže, da je bilo fizično kaznova-tako intenzivno, da se otroci tudi pri redkih pozitivnih Pobudah ne morejo odzvati in nas zato ne preseneča, da ostanejo redke nagrade brez odziva. Dejavnost in družabnost družine kot v naši že večkrat imenovani raziskavi o življenjskih Razmerah delinkventne mladine v vzgojnopoboljsevalnem domu v Radečah, smo tudi v tej raziskavi ocenjevali dejavnost dru-po tem, ali se vzdržuje družina pretežno z lastnimi dogodki ali pa živi pretežno na račun družbenih sredstev. Ra-^eh tega pa smo tudi ocenjevali vraslost družine v širše so-cialno okolje po stopnji njene družabnosti. ^ede dejavnosti družine smo mogli ugotoviti, da si vse dru-^ihe po svojih močeh trudijo, da bi živeli iz svojih lastnih dohodkov. Le mati enega gojenca je prejemala 1.000 din soci-alne podpore. Kot smo že pod 1/3 prikazali, pa more le pet ■L°diteljev ali niti ena tretjina plačati oskrbne stroške ot-^ok v reji, dočim zavodske oskrbe v celoti ne more kriti niti e<3en od roditeljev zavodskih gojencev. Kljub tej ugotovitvi ne moremo govoriti o nedejavnosti družin opazovanih otrok. ^ngače je z družabnostjo družin: Družina Rejencev Gojencev izolirana 6 7 primerno družabna 9 10 zelo družabna 1 1 ni podatkov 2 ■ skupaj 18 18 družabnosti med družinami obeh skupin otrok ni bistvenih Razločkov. Ena tretjina družin živi izolirano in pri teh fužinah ni bilo opaziti stikov, niti z bližnjimi sosedi, niti s širšim okoljem ter se člani teh družin tudi nikjer ne udejstvujejo. ^u&i analiza družine obeh vrst opazovanih otrok ne kaže Pomembnih razlik. Otroci so pretežno rojeni v zakonski 2vezi, vendar jih je bila polovica nezaželjenih. Izhajajo iz številnih, predvsem delavskih družin. Tudi pretežna večina mater je zaposlenih. Polovico otrok živi v krvno raznolikih družinah s po pol brati in po pol sestrami. Dve knetjine otrok je živelo v nepopolnih družinah, bodisi da s^a starša živela ločeno, da je eden od staršev umrl ali č-a je nezakonska mati živela kot samohranilka. V precejšnji ^eri so otroci živeli v družinah s konfliktnimi družinskimi 0(haosi, kjer so tudi obstojali posebni problemi zlasti alkoholizma in deloma kriminalitete. To pa zlasti velja za fužine rejencev. V družinah obeh vrst otrok prevladuje fizična kazen, na katero so otroci reagirali z begom in odporom. Nagrajevanje otrok v družinah je bilo redko, vendar pa bilo nagrad v družinah gojencev več. Ob intenzivnem fizičnem kaznovanju pa so se otroci na nagrade odzvali pozitivno le v neznatni meri. Skoraj vse družine otrok so bile dejavno in so se preživljale z lastnimi dohodki. Tretjina družin nima nobenih stikov s sosedi in drugimi ljudmi ter živi izo- ^ '-rano • IV. Obroci V tem dela nača analize želimo prikazati podatke, ki sta 3ih. zbrala socialna delavka in zdravnik o okoliščinah, ki So pomembne za razvoj opazovanih vrst otrok. Tudi pri tej Raziskavi se nam je potrdila izkušnja, ki smo jo pridobili v raziskavi o življenjskih razmerah delinkventne mladice v vzgojno poboljševalnem domu v Radečah, da so kljub Majhnemu številu vprašanj premalo izobraženi starši lahko bajali le skromne odgovore. V sklopu podatkov o otrocih nas je zanimalo, kakšno je bilo somatično in psihično počutje matere med nosečnostjo, kakšen je bil porod in nadaljnji razvoj otroka, ali je ot-rok prestal težje bolezni in katere. Nadalje smo spraševali, kolikokrat je otrok menjal svoje Hvališče, v katerih letih so nastopile ipotnje ponašanja, kako je potekalo šolanje in na kakšno družbo se je navezal. Nosečnost matere, porod in razvoj otrok ^matično počutje mater v času nosečnosti je bilo na splošno v redu (33 primerov) in je malo odklonov v obratno smer. Ne mati enega rejenca je morala zaradi svojega slabega telesnega počutja med nosečnostjo obiskovati zdravnika. Mati ettega gojenca je bila med nosečnostjo bolna na ledvicah, ^e-ti drugega pa je v osmem mesecu nosečnosti padla in je robila otroka z osmimi meseci. Odgovori o psihičnem počutju mater pred porodom po našem mne-niso povsem prepričljivi, saj smo pod III/2 ugotovili,da ^e-bilo 13 otrok rojenih kot nezakonskih ter da je bilo 17 °trok nezaželjenih, medtem ko matere sedaj izjavljajo v 32 Primerih, da je bilo njihovo psihično počutje v redu. Pri teh Ugotovitvah se nam pokaže, da so matere verjetno pozabile na av°je psihično počutje ob pričakovanju otroka. Razen tega pa bilo iz izjav nekaterih mater razbrati, da je bila skrb 2a otroke ob rojstvu otrok kolikor toliko zagotovljena s strani družbenih organov in sorodstva. splošno so se vsi opazovani otroci rodili brez komplika-cij. Le pri dveh zavodskih gojencih sta njune matere poveda-^•G> da sta rodili s komplikacijami in sicer smo glede enega gojenca izvedeli, da se je rodil z zadnjico naprej, dočim v ^otgem primeru mati ni vedela opisatiiv čem naj bi obstojale komplikacije pri porodu njenega sina. dodatki o dojenju in dobi dojenja so tako skromni, da jih sPloh ne moremo prikazati, saj vemo le za tri gojence, da do mati enega dojila 3, drugega 4 in tretjega 6 mesecev. Ve-mater se teh za otroka pomembnih okoliščin, niti ne sPorninja. Tako o tesnejši povezanosti otroka in matere v j nežne j si razvojni dobi opazovanih otrok ne moremo niče-Sar> povedati. Otroci so se razvijali normalno. Zobe so dobivali med 6 in Q ? mesecem starosti. Le po en rejenec in en gojenec z enim ^tom starosti. Shodili so tudi v glavnem normalno okoli -^vega leta starosti, le glede sedmih otrok (treh rejencev in. Štirih gojencev) je ugotovljeno, da so shodili šele med ^5 in 16 mesecem, starosti. ITikakih anormalnosti nismo mogli Ugotoviti glede časa, ko so otroci začeli govoriti, razen Pni enem rejencu, ki je začel govoriti šele z dvema letoma, ^udi z navajanjem na snago, razen pri štirih otrocih ni bi-nobenih težav. ^ otroški dobi so otroci preboleli običajne otroške bolezni, kot so ošpice in oslovski kašelj. Le eden je imel razen teh bolezni še škrlatinsko in rdečke. Opazovani otroci tudi kasneje niso preživeli kakšnih težjih bolezni, če izvzamemo tri, od katerih je eden imel pljučni-°o in vnetje reberne mrene, drugi je pri padcu preživel zlom lobanje, tretji je bil v dobi od 2. do 5» leta starosti dalj oasa bolan na želodcu, bil pa je tudi operiran na jetrih. Duševni razvoj otrok je bil normalen. Le za štiri otroke (<3va rejenca in dva zavodska gojenca) je socialna delavka Ugotovila, da so nekoliko duševno zaostali. Glede dveh (ene-£a rejenca in enega gojenca) je ta okoliščina ugotovljena P° ambulanti Bolnišnice v Polju, druga dva pa sta obiskovala pomožno šolo. Stopnja duševne zaostalosti pri vseh štirih °trocih se ni dala ugotoviti. 2» Bivališče otrok ^lede bivališča otrok nas je zanimalo, kolikokrat so otroci kujali svoje bivališče in kakšna je bila njihova starost, ko so se prvič odselili od doma^. Menjavanje otrokovega bi- bil otrok pred oddajo v prehodnem mladinskem domu - 119 - v&liŠča in s tem tudi vzgojnega okolja ima namreč močan vpliv mladoletnikovo stabilnost in zlasti sigurnost. Otrok je menjal bivališče Rejenci Gojenci 1 krat 13 13 2 krat 1 1 3 in večkrat 4 4 skupaj 18 18 Starost otroka, ko je prvič menjal bivališče 0 - 2 let 1 Z 3 - 5 let 2 — 6 - 8 let 1 1 9 - 11 let 9 8 12 in več let 3 7 skupaj 18 18 ^lede pogostnosti menjave bivališča med obema vrstama opazo-vanih otrok ni značilne razlike. Pri tem pa trije rejenci niso menjali le rejniškega mesta, marveč so bili pred zadnjo *ejo, kjer smo jih zajeli v raziskavo tudi že v domovih in sicer eden v dveh zapored, drugi pa v treh izmenoma. Dva nezakonska gojenca sta se že takoj po rojstvu nahajala v dečkom domu. ■^bdi glede starostne dobe, ko so obojne vrste opazovanih ot-^ok prvič odhajali z doma v drugo bivališče med gojenci in Sjenci ni značilnih razločkov. Obojni so odhajali z doma Približno v isti starostni dobi in sicer pretežno v šolski ^obi, po 9» letu starosti. v Ljubljani zaradi triažiranja, tega nismo šteli kot posebno menjanje bivališča. - 1,20 - 3* Motnje ponašanja v uvodu, smo povedali, da smo v našo raziskavo pritegnili ključno tako otroke, ki so pokazali motnje ponašanja predmeta s tem, da so storili dejanja z objektivnimi znaki kazni-dejanj. Razen tatvin, ki smo jih. že prikazali v tabeli 3 (str. 83 ) smo pri otrocih obeh opazovanih skupin ugotovili v Se druge razvade, kot so: trma, potepanje, preklinjanje, grižnje nohtov, močenje postelje itd. Razvade smo pri obeh vrstah otrok opazovali na dva načina. Nekatere (n.pr. potepale, grizenje nohtov) je ugotovila socialna delavka, druge Razvade pa so pri rejencih ugotovili vzgojitelji v počitniški koloniji, glede gojencev pa vzgojitelji v vzgojnih zavodih. so vzgojitelji v vzgojnih zavodih imeli dalj časa priliko opazovati gojence, kot pa vzgojitelji rejence, je zelo ver-tetno, da ugotovitve niso točne in jih zato tudi ne prikazujmo v posebni tabeli. Zanimivo pa je, da se je po ugotovit-socialne delavke razvada potepanja pred oddajo v rejo ali 2avod pokazala pri zavodskih gojencih v dvakrat večjem števi-kot pa pri rejencih (13 gojencev napram 6 rejencev). Kaže, so zavodski gojenci pred oddajo v vzgojne zavode na mestih, ‘^er so jih vzgajali, vendar bili izpostavljeni večjim priti-skom, da se doma niso dobro počutili in da so domače situacije in neprijetnosti izbegavali na ta način, da so se raje šli Potepat. Posebej nas je zanimalo, v katerem starostnem obdobju so se £°kazale motnje vedenja pri opazovanih otrocih. Kej enc ili Gojencih Motnje vedenja so se pojavile pri Pred 4. letom starosti mmm 2 •ned 4. in 6. letom —■ 2 •ned 7. in 11. letom 16 10 •ned 12. in 13» letom — 2 •ned 14. in 16. letom — 2 hi bilo mogoče ugotoviti 2 — skupaj 18 18 Modus je pri obeh vrstah otrok v starostnem razredu, med 7* letom, razloček pa je v tem, da je gostitev pri rejencih skoraj izključno v navedenem razredu, medtem ko je disperzija pri zavodskih gojencih z obeh strani modusa enaka. V presežni večini so se tako pri rejencih, kot pri gojencih pojavile motnje vedenja v obdobju od začetka do srede obveznega v . šolanja, to je od 1. do 5« razreda. klanje otrok *** ***i šolanju opazovanih otrok smo hoteli predvsem ugotoviti, koliko dokončanih razredov imajo obojne vrste otroci. Nadanje smo primerjali šolanje opazovanih otrok z njihovo starostjo in upoštevali, da se obvezno šolanje pri nas začne s sedmim letom, da bi tako ugotovili, kakšno bi moralo biti b-jihovo redno šolanje. Končno nas je zanimala tudi njihova Prizadetost v šoli. v. Rejencev Gojencev Število dokončanih , . naj bi , 0. naj bi razredov imeli ltaaJ° imeli manj kot 3 3-4 5-6 7-8 9-10 11 in več skupaj 2 8 8 2 8 6 1 1 2 5 6 5 3 7 6 1 1 ^eprav je na splošno socialna delavka ugotovila, da so otroci ^i začeli obiskovati šolo, večina otrok v šoli ni napredova-redno. Tako rejenci kot gojenci so pretežno ponavljali šol-razrede. ugotovitev potrjuj o tudi podatki o prizadevnosti opazovanih. °t*ok v šoli. Otrok je bil pri šolanju Rejenci Gojenci prizadeven M srednje udeležen 4 7 neprizadeven 13 11 ni znano 1 — skupaj 18 18 tretjine opazovanih otrok je bilo v šoli pri učenju neprizadevnih. Kaže, da niso ugotovljene okoliščine, kot so: prenagljenost in slaba urejenost stanovanj, številnost družine, slabe ekonomske prilike, pretežno konfliktni odnosi v družini, ^lzka izobrazba staršev, deficientnost družine in neustreznost kaznovanja otrok ostale brez posledic tudi na uspeh šolanja in zadevnost otrok v šoli. Družba in čustvena navezanost otrok * li ^er ima družba pomemben vpliv na otroka, nas je zanimalo med kakšnimi ljudmi sta opazovani skupini otrok iskali svojo druž-k°> oziroma so se posamezni rejenci ali gojenci na njih nave-^°Vali. Pri tem smo upoštevali navezljivost na mlajše otroke, ^ vrstnike in odrasle ljudi. Razen tega pa smo tudi opazova- li čustveno navezanost otrok na ljudi in živali. ^ Družba Rejencev Gojencev navezij iv na vrstnike 13 14 navezij iv na odrasle 1 — navezij iv na vrstnike in odrasle 3 4 nenavezljiv — — ni znano 1 — skupaj 18 18 ked opazovanimi otroci ni otrok, ki ne bi imeli družbe. V Pretežni večini sta obe skupini otrok iskali svojo družbo 016čl vrstniki. Med te smo šteli tudi mlajše otroke, kot pa So bili opazovani. Pri svojih opazovanjih šjp večkrat ugotovili, da so si opazovani otroci iskali družbo, ki so jo star- v si označevali kot slabo. To nas ne preseneča, ker so otroci faradi pritiskov v družini, bežali iz nje med svoje vrstnico, ki so bili doma verjetno izpostavljeni enakim pritiskom i11 so tudi bežali od doma. lT_a ulici pa so se obojni z enakimi domačimi težavami tem lažje sprijateljili. Iz tega pa v Se ne sledi, da bi bili ti otroci socialno povsem adaptirali, ker so jih v njihovo slabo družbo gnali tudi občutki izoliranosti od družbeno prilagojenih vrstnikov. Razen tega pa kaže družabnost tudi določeno usmerjenost v zunanji svet (ekstrovertiranost). Taka osebnost pa z večjo verjetnostjo sprošča svojo čustveno napetost navzven. Prav to pa so tako Sjenci, kot tudi gojenci pokazali v storjenih dejanjih, zakadi katerih so bili potrebni ene ali druge oblike socialnega varstva. Običajno je, da se otroci starostnih obdobij opazovanih otrok navezujejo tesneje predvsem na svoje starše in °čk?asle družinske člane. Če je tega manj, tako pri rejencih - 1241- - tot ppi gojencih, tedaj je to le en dokaz več, da njihove dru-2^ske razmere v pretežni večini niso bile normalne in da so ^ili le malo navezani na odrasle člane svoje družine. Ugotovitve, ki smo jih napravili na podlagi opazovanja družbe °beh vrst otrok nam deloma potrjujejo tudi zbrani podatki o v cbstveni navezanosti. Čustveno navezan Rejenci Gojenci na Ij'udi na živali 10 8 na ljudi in živali 7 10 čustveno ni navezan — - ni znano 1 — _ skupaj 18 18 ^e& našimi otroci sploh ni otrok, ki ne bi bili čustveno na- • Vezani. To je tudi povsem normalno. Sicer pa v čustveni na- v©zanosti na ljudi in živali med opazovanima skupinama ni 2hačilnih razlik. To je tudi razumljivo, ko smo ugotovili, 'ia je tako ena polovica rejencev kot tudi ena polovica gojen-iz mesta, druga pa iz podeželja. Zanimanje otrok Storjeno dejanje zaradi katerega sta bili obe skupini opazo-vanih otrok deležni ene ali druge oblike socialnega varstva, 3© v določeni meri pomenilo neposredno sproščanje čustvene Napetosti, kot nam je to znano iz raziskav delinkventne mladine v Radečah. Nasproti temu neposrednemu sproščanju čustvene napetosti smo pri opazovanih otrocih zasledovali zanimanja, ki večkrat ustrezajo preoblikovanem (sublimneijskem) učinkovanju čustvene napetosti. Med talca zanimanja smo šteli šport, duševno razvedrilo, (branje, kino itd«) in tehnična dela. Zanimanja pri Rejencih Gojencih šport 5 3 duševna razvedrila 4 2 šport in duševna razvedrila 3 10 brez zanimanja 4 2 ni znano 2 1 skupaj 18 18 ki2 = 5,93; slabo značilen na nivoju 0,10. ^beko dve tretjine gojencev se zanima za šport in kaže zanikanje za različne oblike duševnega razvedrila, vštevši tehnična zanimanja. Kot kaže le pri sorazmerno majhnem številu °Pazovanih otrok ni bilo dovolj stimulacije za razvoj bilo katerega zanimanja. Ugotovljena zanimanja kažejo, da ima Pretežna večina otrok zdrave osnove za nadaljnji razvoj raz-iiČnih zanimanj. To pa bo verjetno tudi olajšalo nadaljna Vzgojna prizadevanja glede teh otrok. Analiza obeh vrst opazovanih otrok ne kaže posebnih značilnih razločkov med njima, ki bi jih lahko posplošili. Matere nosečnosti otrok niso imele težav, ne v somatskem, ne v Psihičnem počutju. Pri porodu otrok ni bilo posebnih komplikacij. Ali so obstojale težave v odnosu med materjo in otrokom v najnežnejši razvojni dobi otrok, ni bilo mogoče ugoto-viti. Otroci so se razvijali normalno in brez posebnosti, ^bebolcli so večinoma običajne otroške bolezni, vendar v na-^bljnem razvoju niso imeli težjih bolezni. Tudi duševni raz- Všteta so tudi tehnična zanimanja v°j otrok je bil po teh ugotovitvah, razen pri štirih otro-cih, normalen. Otroci so menjali svoja vzgojna mesta v Slavnem le enkrat in to v večini po devetem letu starosti. ^vojo asocialno dejavnost, zlasti tatvine, so otroci pokapali med sedmim in enajstim letom, to je v času obveznega v s°lanja od 1. do 3» razreda. V šoli so otroci slabo napredovali, večinoma so ponavljali posamezne razrede. Razen te-Sa pa so bili v šoli tudi neprizadevni. Otroci so iskali svojo družbo predvsem med svojimi vrstniki in sicer tako Po starosti, kot tudi med takimi otroci, ki so prav tako ■Imeli težke domače razmere, kot je to bilo ugotovljeno za opazovane otroke. Med opazovanimi otroci ni bilo talcih, ki ^ bi bili čustveno navezani bodisi na ljudi ali na živali, ločina otrok je pokazala zanimanje za šport, duševno razvedrilo in tehnična zanimanja. - 12? - V. Roditelji - rejniki ^ tem delu naše analize socialnih razmer analiziramo podatke 0 rejenčevi lastni družini v primerjavi z onimi družine, v katero je bil oddan v rejo. Socialna delavka jo dobila podatke o socialnih razmerah rejencev od naslednjih oseb: • Vir podatkov Roditelji Rejniki 11 rejnica 8 2 rejnik 9 1 oba 1 4 drugi - 18 skupaj 18 mati oče oba drugi skupaj ^lede virov podatkov med roditelji in rejniki ni načelnih Razločkov. Dejstvo, da so rejniki dajali podatke za preko Polovico rejencev, dočim so jih očetje dajali le za eno šestino, morda nakazuje domnevo, da so bili rejniki vendar bolj udeleženi in prizadevni ter da so imeli morda bolj Razvit čut odgovornosti pri dajanju podatkov o rejencih, kot Pa očetje o lastnih otrocih. ^ intelektualnem dojemanju oseb, ki so v rejniški družini bajali podatke, smo ugotovili razloček glede bistrega dojemanja napram informatorjem v lastni družini in sicer v korist Prvih. Dojemanje informatorjev Roditelji Rejniki bistro 4 15 primerno 7 5 topo 7 - skupaj 18 18 ~ = 27,90; značilen na nivoju 0,001 Kitelektualno dojemanje članov rejniških družin je socialna Slavka označevala kot bistro v pretežni večini primerov. V Primerjavi z lastno družino ni mogla nobenega člana rejniške dužine, ki je bil vir podatkov, oceniti nizko. ^ • Prebivališče Opis kraja Roditelji Rejniki mestni predel 8) predmestje 1 J 1 j vas 4 13 hiša na samem 3 2 neznano 2 - skupaj 18 18 ri^ = j4,70; značilen na nivoju 0,001^ Sjenci so v rejniških družinah bili skoraj izključno nameščeni na podeželju in to tudi tisti, ki so izhajali iz mesta Kot kaže, je razlog temu predvsem dejstvo, da je v mestih zakadi stanovanjske stiske zelo težko dobiti rejniške družine. Kazen tega pa so nekateri skrbstveni organi tudi prepričani, 'ia trdna kmečka družina lahko nudi otrokom boljšo vzgojo kot ^stna. Končno je verjetno, da je zaradi pomoči, ki jo rejen-ei lahko nudijo pri kmečkih delih na podeželju, tudi lažje dobiti rejniško družino kot pa v mestu. Rustifikacija rejenca Kn se nam vendar ne zdi primerna za nadaljni njegov razvoj, 17 I Z oklepajem smo označili združenje tistih znakov, ki smo p jih upoštevali za izračunavanje hi . Glej tudi kartogram št. 1 na strani 84. Slasti če glede na proces spreminjanja kmečkega prebivalstva v Nekmečko, ki se pri nas tako hitro odvija. To velja še Pi'av posebej za Primorsko, kjer je bilo največ otrok oddanih v rejo. 2. Stanovanjske razmere Število oseb na eno sobo Roditelji Rejniki ena oseba 4 10 več kot 1 do 2 osebi 2 5 več kot 2 do 3 osebe 6 2 več kot 3 osebe 4 1 ni znano 2 - skupaj 18 18 S premestitvijo otrok v rejniške družine, so se njihove stanovanjske razmere popravile. Večina otrok spi pri svojih rejnikih sama v sobi in le eden je v prenaseljeni sobi, ki jo nora deliti s tremi in več osebami. ^se rejniške družine imajo kuhinje, kar smo z izjemo pomanjkanja podatkov za dva otroka lahko ugotovili tudi v njihovih Ustnih družinah. Glede kopalnic stanovanjske razmere tudi i*1! rejnikih niso idealne, vendar so trije rejenci prišli v nojniške družine, ki imajo kopalnico, medtem ko v lastni družni nobenega rejenca ni bilo kopalnice« Kakovost stanovanj Roditelji Rejniki suho, svetlo 5 18 vlažno in temno 5 — suho in temno 2 — vlažno in svetlo 4 - neznano 2 - skupaj 18 18 - 1?0 - hladno z ostalini ugotovitvami glede izboljšanih stanovanjcih razmer ob premestitvi otrok v rejniške družine nam to kažejo in potrjujejo tudi zbrani podatki glede kakovosti stanovanj. Vsi rejniki se nahajajo v rejniški družini v suhih ^ svetlih stanovanjskih pro storili. Končno nam izboljšanje stanovanjskih razmer v rejniški družni potrjuje tudi ocena socialne delavke glede urejenosti stanovanj • Stanovanje je bilo urejeno srednje urejeno slabo urejeno ni znano skupaj Roditelji Rejniki 2 14 = 11,98; značilen na nivoju 0,001 ^si podatki glede stanovanjskih razmer v rejniški družini Kažejo, da so se stanovanjske razmere otrok, ki so bili obdani v rejo, absolutno izboljšale in da so skrbstveni Cgani na stanovanjske razmere rejniških družin polagali Posebno pozornost, saj so stanovanjske razmere eden od objektivnih pogojev za dober nadaljnji razvoj otroka. Zaposlitev Zaposlitev prikazujemo primerjalno tako glede matere in rej-4ice kot tudi glede očeta in rejnika« - 131 - v ^aposlitev Mati Rejnice t Oč e Rejnik kmet 2 15 2 14 ^kvalificiran delavec 6) i 5> _ kvalificiran ali Priučen delavec 2 * 1 -) Uslužbenec - 3 ' 1V Upokojenec - n 2 2J °stale zaposlitve 2 2, — kres zaposlitve 2 - 1 - bi znano - - 2 1 s skupaj 18 18 18 18 Wi _ rejnica hi2 = 14,28; značilen na nivoju 0,001 _ pejnik hi2 = 12,54; značilen na nivoju 0,001 K ^ utežna večina rejnic in rejnikov je zaposlenih s kmečkimi ^li. v primerjavi z roditelji je s kmečkimi deli zaposleno ^9ko dve tretjine rejnic in dve tretjine rejnikov. V primerki z zaposlitvami mater in očetov rejencev je zaposlitev Onic in rejnikov v drncih poklicih le neznatna. dolska izobrazba X, število pozitivno zaključenih letnikov šolanja Mati Rejnica Oče Rejnik 1-4 5 7 3 3 5 T 6 7 3 i\ 2\ 7-8 4 71 4J 11/ 9-10 1] 1, 1j 11 - 12 — M 13 in več — T lj -j ni znano 2 — 8 — skupaj ia 18 18 18 - 1.32 - Primerjava šolske izobrazbe roditeljev in rejnikov ne kaše bistvenih razlik med roditelji in rejniki. Tako eni kot drn Si imajo pretežno le nižjo šolsko izobrazbo, dasi ima večje Število rejnic in rejnikov nad 6 pozitivno zaključenih letnikov šolanja, kot pa mater in očetov rejencev. 5. Ekonomsko stanje Primerjavo ekonomskega stanja lastnih družin rejencev in rejniških družin ne moremo prikazati tako, kot smo jo prikazali Vsaj delno pod 1/3 glede lastnih družin rejencev in zavodskih °trok. Že tam smo povedali, da nam popolna komparacija ni us-Pela, ker nismo mogli iz katastrskega dohodka izračunati meceni brutto dohodek družine in po tem izračunati, koliko dogodka odpade na enega družinskega člana. Ker so rejniki večinoma srednji kmetje, nam je to tu toliko manj mogoče. V_endar s°deč po katastrskem dohodku, ki so nam ga na naše zaprosilo sPoročile uprave za dohodke pristojnih občinskih ljudskih odborov in po povedanih dohodkih tistih rejnikov, ki niso kmetij lahko zanesljivo sodimo, da je ekonomsko stanje vseh rejnikov ugodnejše, kot pa je ekonomsko stanje družin, is katerih bajajo rejenci. Delno nam to potrjujejo tudi že prikazani po-^tki o stanovanjskih razmerah rejniških družin. Tj Aa2en tega pa je ekonomsko stanje ocenila tudi socialna delavka * Po obisku v obeh družinah. Njena ocena je naslednja; "v-----Ekonomsko stanje__________________Roditelji______Rejniki dobro srednje slabo ___skupaj 16,63; značilen na nivoju 0,001 ®Premestitvijo otrok v tujo družino so torej otroci prešli ^di v boljše ekonomske razmere. Eniške družine so večinoma (14 družin) že preje oskrbova-rejence in naši rejenci niso bili prvi rejenci v teh družbah. Erav tako so družine oskrbovale tudi žc preje rejence 3‘cu-paj z lastnimi otroci. Dve družini sta oskrbovali preje ^■e rejence in lastnih otrok nista imeli, v drugih dveh drukah pa sta bila naša rejenca prva otroka, ki sta jih vze-^ v oskrbo in tudi te dve družini nista imeli lastnih otrok, ^oben od rejnikov nima rejenčka v reji brezplačno. Rejniške ^rugine so za otroke prejemale rejnino od 3*000 do 6.500 di-Parjev in sicer 12 družin do 5*000, 6 pa nad 5*000 do 6.500 dinarjev. Glede na življenjske stroške v letu 1961 je bila ^jnina v pretežni večini primerov nizka. Saj je napram pov-^eČnim dohodkom na družinskega člana zaposlenih v Sloveniji k°Sno za 50 c/<> nižja, (glej 1/3)* Ekonomsko stanje rejniških ^hžin. pa je vendar tako, da so se s prejetimi zneski rejnin Udovoljili. 6. Odnosi v družini Odnosi v družini konfliktni neizraziti harmonični skupaj 23,71; značilen na nivoju 0,001 15 Roditelji Rejniki 14 1 3 2 1 15 18 18______18 Otrok predstavlja določeno povezavo med roditelji in rej-hiki, ker s svojim načinom vedenja povzroča nekatere reakcije pri odraslih ljudeh. Zato v tem primeru oba vzor- Odnosi v obeh družinah so tudi bistveno drugačni, saj so Rejenci prišli iz družin s pretežno konfliktnimi medsebojnimi družinskimi odnosi v družine s skladnimi odnosi med fužinskimi člani. To se po oceni socialne delavke ni posrečilo le v treh primerili. S spremembo družinsko klime so fli v rejniški družini skoraj vsem rejencem ustvarjeni Predpogoji za njihov boljši nadaljni razvoj. Primerjavo posebnih problemov tabelarično ne prikazujemo, ker v rejniških družinah ni bilo ugotovljeno niti enega Primora alkoholizma, kriminalitete, prostitucijo ali drugih oblik družbene patologije, ki smo jih posebej prikazali pod III/5. Prav tako v nobeni rejniški družini ni bilo težjih bolezni. Vse rejniške družine so dejavne. Nobena rejniška družina hi živela izolirano, medtem ko smo med lastnimi družinami rejencev pod IV/8 ugotovili 1/3 takih družin. Predvsem se rejniki na Krasu tudi družbeno udejstvujejo. 7. Način kaznovanja in odziv na kazen Roditelji Rejniki 12 2 2 10 1 3 6 18 18 ki2 s 11,91; značilen na nivoju 0,01 * 18 ca med seboj nista popolnoma neodvisna. Kljub temu pa smo se odločili za uporabo hi2 na tale način, ker je kontingent 18 otrok, če bi hoteli spremljati dinamiko razvoja otrok, premajhen za dinamično sestavo kontingenčnih tabel. Način kaznovanja fizično drugače fizično in drugače ni kaznovanja skupaj Odziv na kaznovanje Roditelji Rejniki odpor 5] 4 beg 8f — odpor in beg 2] - izboljšanje vedenja 8 ni znano (ni kaznovanja) 3 6 skupaj 18 18 = 11,14; značilen na nivoja 0,01 ^sČin kaznovanja se je v rejniški družini spremenil in je č^ugačen kot v lastni družini« V lastni družini so uporabljali roditelji v pretežni večini poniževalno fizično ka-2en, dasi uporaba take kazni v rejniških, družinah tudi ni Popolnoma izginila. Kot kaže so otroci vendar v večini primerov prišli v talce družine, ki znajo s pozitivnejšimi pobudami usmerjati njihove zmogljivosti ter ne reagirajo na Neubogljivost in prestopke otrok s primitivnimi sredstvi. Zavoljo tega ne preseneča tudi sprememba v odzivu otroka Na kaznovanje. Dejstvo, da noben otrok ni v zvezi s kaznijo bežal iz rejniške družine tudi kaže, da so rejniške družine za neubogljivost in prestopke otrok znale uporabljali primernejše ukrepe kot pa lastni starši. S. Nagi'ajevanje in odziv na nagrade 2 Način nagrajevanja Roditelji Rejniki pohvala 6 5 materialno — 3 pohvale in materialno 1 9 ni znano 11 1 skupaj 18 18 2 hi = 6,44; značilen na nivoju 0,05 Odziv na nagrajevanje Roditelji Rejniki 4 17 3 11 1 18 18 hi^ = 24,53; značilen na nivoju 0,001 ^Poraba nagrade je v obeli družinah značilno različna in le v bolj potrjuje že pri kaznovanju poudarjeno ugotovitev, so znali rejniki v veliko večji meri uporabljati pozitivne ukrepe za usmerjanje obnašanja otrok, ki so jim bili zaspani. Kaže gradivo tudi kaže, da uporabljajo rejniki različne načine nagrajevanja, dasi veliko število neznanih podatkov glede nagrajevanja v lastni družinii ne dopušča zanesljivejših sklepanj. Skoraj izključno pozitivni odziv na nagrajevanje nam potrjuje, da so bili ukrepi rejnikov tudi Adekvatni povodu za nagrajevanje. Šolanje otroka Otrok je bil pri šolanju Roditelji Rejniki prizadeven — 3 srednje prizadeven 4 7 neprizadeven 13 6 ni znano 1 — skupaj 18 18 = 27,67; značilen na nivoju 0,001 Sprememba vseh do sedaj ugotovljenih okoliščin pri rejnikih ni ostala brez posledic tudi na prizadevnost otrok v šoli. prihodu otrok v drugo družino, se je njihova prizadevnost pri učenju močno povečala, tako, da je struktura ravno pozitiven brez odziva ni znano skupaj °bratna kot v lastni družini. Če je bilo preje preko dve tretjini otrok neprizadevnih v šoli, kažejo podatki, da je neprizadevnost otrok ostala enaka le pri eni tretjini otrok, im. so ostali pokazali v šoli značilne spremembe. Socialna delavka je zlasti opazila, da imajo rejniki tudi več stikov s šolo, da bolj realno gledajo na otrokove napake in da so Pokazali veliko zainteresiranost skupno s šolo delati na opravi napak. iO. Družba in čustvena navezanost Družba pri Roditelj ih Rejnikih navezij iv na vrstnike 13 8 navezij iv na odrasle 1 — navezij iv na vrstnike in odrasle 3 10 nenavezljiv • - - ni znano 1 — skupaj 18 18 P**u.žba in čustvena navezanost v rejniški družini v odnosu do kastne družine ne kaže nekih značilnih razločkov, ki bi jih •*-Qhko posploševali. Številčni podatki le nakazujejo domnevo, ^■a imajo rejniki in odrasli člani družine morda le drugačen 0(kios do otrok in zato morda tudi kažejo otroci večjo nave-2&nost na vrstnike in odrasle, kot v lastni družini. ^Pede čustvene navezanosti otrok na ljudi in živali kažejo Podatki na spremembe v rejniški družini. Čustveno navezan Roditelji Rejniki na ljudi na živali na ljudi in živali čustveno ni navezan ni znano skupaj _________ 4,97; značilen na nivoju 0,003 10 7 1 18 3 13 18 ^Sotovljene spremembe pa je verjetno pripisati tudi dejstvu, so mestni otroci prišli večinoma v kmečke družine, kjer So imeli tudi več prilike čustveno navezovati se na živali, pa pri svojih roditeljih. * 013 11« Zanimanje otrok Zanimanje pri Roditeljih Rejnikih šport 5 3 duševno razvedrilo 4 5 šport in duševno razvedrilo 3 7 brez zanimanja 4 3 ni znano 2 skupaj 18 18 ^lede sublimacijskih zanimanj otrok v obeh družinah ni bistvenih razlik. Otroke, ki v lastni družini niso kazali zani-131 on j a za različne dejavnosti, tudi v rejniški družini ni bi-■^0 mogoče vzgojiti k kakršnemkoli družbenem udejstvovanju. 013 primerjalni analizi razmer in prilik v lastni družini in v rejniški družini, smo lahko ugotovili, da so otroci prišli v dokaj spremenjene razmere. Rejenci so prišli skoraj izključno na podeželje k rejnikom - kmetom z boljšimi ekonomskimi in stanovanjskimi prilikami. Po šolski izobrazbi med roditelji rejniki v glavnem ni razlik. Obojni imajo le nižjo šolsko isobrazbo. Iz konfliktnih medosebnih odnosov v lastni družini so skoraj vsi rejenci prišli v družine z bolj harmoničnim VzduŠjem. V rejniških družinah ni bilo za razliko od lastne fužine ugotovljeno nobenega primera družbenega nereda kakršnakoli oblike (alkoholizma, prostitucije, kriminalitete itd.), ^se družine rejencev so dejavne in se tudi aktivno udejstvujmo v družbenem dogajanju. To velja še prav posebej za dru- na Krasu. ^QČin kaznovanja v rejniški družini se je spremenil in pre-vtadujejo pozitivne pobude in ukrepi napram pretežno fizičku kaznovanju v lastni družini. To se ugodno odraža tudi odzivu otrok, ker v večji meri kažejo izboljšanje svo-^6ga vedenja. Pri rejnikih se je spremenila tudi prizadevat otrok v šoli in je ta ravno v obratnem sorazmerju kot bila doma. V družbi in čustveni navezanosti otrok v obeh fužinah ni značilnih razlik, le navezanost otrok na ljudi živali se je povečala. Končno ni razlik glede zanimanj ot*ok za različna udejstvovanja in v tem pogledu nismo mog-^ Ugotoviti značilnejših sprememb. ^ tem poglavju smo doslej primerjali rejence in gojence gle-na objektivne življenjske razmere, v katerih so živeli ^©d oddajo v zavod oziroma v rejo; glede na življenjsko Rodovino staršev; glede na sestav in družinsko vzdušje in ^ede na razvoj samih otrok. Skoraj vsi primerjalni prikazi ^21 teh opazovanj niso pokazali statistično značilnih razlik. a str. 97 smo postavili domnevo, da moremo to dejstvo pripisi aii temu, da smo z raziskavo zajeli premajhno število °^ok ali pa temu, da takih razlik tudi v resnici ni bilo. V predzadnjem delu tega poglavja smo primerjali družine rejcev z rejniškimi družinami. Za isto opazovano skupino smo ^tili skoraj v vseh opazovanjih značilne razlike med lastni-^ družinami rejencev in rejniškimi družinami. - “140 - 7 ^atadi tega želimo postaviti naslednjo domnevo: Ce so razli-k® med opazovanimi skupinami dovolj velike, potem postanejo statistično značilne tudi če gre za primerjavo dveh skupin 2 le po 18 opazovanih enot. *tazlike pa so lahko premajhne za ugotavljanje statističnih Shačilnosti iz dveh razlogov: ali jih v resnici ni, ali pa so opazovalni inštrumenti preveč okvirni, da bi lahko z nji-ugotavljali subtilnejše razlike. Glede na naslednja psihološka izvajanja se nam dozdeva, da so opazovanja o osebnostnem razvoju otrok, na podlagi ankete kot pripomočka za kakroanamnezo, preveč okvirna, da bi lahko predstavljala merilni pripomoček za ugotavljanje motenj v osebnostnem razvodu, zlasti če gre za manjše število opazovanih primerov. Gle-he družinskih pogojev pa ostajamo v dvomu, kajti osebnost ha določen način odraža pogoje svojega okolja, seveda glede ha svoje osebnostne zmogljivosti. Vprašanje ali so bili pogoji v okolju, v katerem so živeli otroci pred oddajo v rejniško družino oziroma v zavod vendarle različni v raznih subtilnostih, ki jih na podlagi naknadnega obnavljanja s starši 2 metodami socialnega dela ni bilo mogoče ugotavljati, ali Pa je šlo samo za različne zmogljivosti v odzivih otrok, o-stane slej ko prej odprto. Vsekakor pa razlike v zunanjih Življenjskih pogojih niso bile tako očitne kot med lastnimi in rejniškimi družinami otrok. Toda navzven očitne razlike med področji, ki so otroke oddajala v rejo oziroma v zavod ne bi smeli prezreti. Tako je ^•pr, iz prikaza na str. 85 razvidno, da so socialne službe Primorskem izrazito težile k oddajanju otrok v rejo, dobita so socialne službe na drugih področjih Slovenije napoti-1® otroke pred oddajo v zavod ali v rejo v triažno postajo Kodeljevo. Skoraj dve tretjini zavodskih gojencev (11 od 18) je bilo oddanih v vzgojne zavode po mnenju triažne posta-de Prehodnega mladinskega doma v Ljubljani (Kodeljevo) oziroma Vzgojne svetovalnice v Ljubljani. naslednjih izvajanj bo razvidno, da so posamezni zavodi v Sloveniji namenjeni predvsem posebnim kategorijam otrok Slede na različno vrsto motenj. Dalje bo razvidno (iz analize Psiholoških raziskav), da je mogoče opaziti pri zavodskih gojencih takšne osebnostne motnje, ki so narekovale oddajo otrok v Ustrezne vrste zavodov. ^ ostalih primerih lažjih okvar so bili otroci, triažirani v Prehodnem domu na Kodeljevem, očividno torej redkeje oddaji v rejo, kot na Primorskem. To pa lahko pomeni: ali se socialne službe na Primorskem lažje in brez zadostne strokovne Podlage odločajo za oddajo otrok v rejo kot triažna postaja, ali pa, da v primerih lažjih motenj, socialne službe iz ostalih področij Slovenije, otrok sploh ne pošiljajo niti na tri-aŽiranje, niti v rejo. To domnevo bi bilo treba preveriti z dodatnimi raziskavami in jo dopolniti z analizo uspešnosti °beh vrst postopkov. VI. Vzgojni zavodi faradi narave vzgojnih, zavodov ne moremo primerjalno prika-2ati socialne razmere v družinah, iz katerih so izšli zavodski gojenci in socialne razmere v vzgojnih zavodih tako kot smo to lahko napravili ob prikazu lastnih in rejniških družin. Vendar pa menimo, da je treba prikazati vzgojne zavode, v katerih smo našli gojence, ki smo jih vključili v raziskalo. ^sgojni zavodi Frana Milčinskega v Smledniku, v Planini pri Rakeku, v Veržeju in v Logatcu štejemo v Sloveniji v zavode Posebnega šolstva. Ti zavodi so delno specializirani tako Slede na starostno dobo otrok, kot tudi glede na vrsto osebjih motenj otrok. Vzgojni zavod Frana Milčinskega v Smledniku ima kapaciteto 80 otrok. V času raziskave je bilo v zavodu 87 otrok. Zavod sprejema psihonevrotske dečke in deklice v starosti od 10 do 16 let, izjemoma tudi starejše. V zavodu je sedem oddelkov viŠjih razredov osnovne Šole. ^zgajališče v Planini pri Rakeku ima kapaciteto 70 otrok. Tu-ta zavod je bil v času raziskave prenapolnjen, ker je bi-*0 v njem 85 otrok. Zavod sprejema dečke in deklice v starosti od 7« do 16. leta. V zavodu so trije oddelki posebne osnovne šole za duševno nerazvite učence z motnjami vedenja. Rasen tega pa je v zavodu tudi osnovna Sola. ^zgajališče v Veržeju, pri Ljutomeru ima kapaciteto 90 otrok Ih jih je bilo ob raziskavi le 74. V zavodu so dečki in deklice v starosti od 8. do 16. leta, ki so socialno in peda-SoŠko ogroženi in zanemarjeni. Zavod ima 6 oddelkov osnovne šole. ^2Sajališče v Gornjem Logatcu je najstarejši vzgojni zavod te vrste, saj je bil ustanovljen že leta 1873« Zavod ima kapaciteto 70 mladoletnikov, dejansko pa jih je bilo v zavodu 79« V zavod se sprejemajo le fantje v starosti od 14. do 20. leta, ki so čustveno in mentalno motene osebnosti ali so koralno ogroženi ali delinkventni. Vzgajališče ima pripravljalni oddelek, gojenci - vajenci pa obiskujejo občasne tečaje ustreznih vajeniških šol izven zavoda. Razen v vzgajališču v Gornjem Logatcu je izvedena koedukaci-ja dečkov in deklic, ki se je po dosedanjih izkušnjah izkazala za bolj primerno, kot pa ločeni vzgojni zavodi po spolih. Ubikacijske razmere ne dovoljujejo koedukacije po spolu v vzgajališču v Logatcu. Zelo se je obnesla tudi koeduka-cija zavodskih otrok z okoliškimi. Ta je izvedena v vzgojnih Zavodih v Smledniku, Planini in Veržeju. S to koedukacijo se zeli preprečiti izoliranost zavodskih gojencev. S strani staršev eksternih otrok ni slišati posebnih pritožb o asocialnih vplivih zavodskih gojencev na njihove otroke. Eksterni otroci nimajo pomislekov napram zavodskim gojencem in so se takih pomislekov znebili tudi njihovi starši. Vzgojni zavodi se nahajajo v manjših krajih izven večjih mest ali v industrijskih, centrih v neprimernih in starih stavbah. Lokacijo teh zavodov so večinoma diktirale razpoložljive stavbe izven večjih središč« Res je sicer okoli Vzgojnih zavodov dosti prirodnih lepot in drugačnih zanimivosti, vendar socialno ekonomski in še prav posebej psi-hopedagoško vzdušje ni zadovoljivo« Zavoljo neprimernih zgradb so šolski prostori večinoma (ra-2en v Planini) improvizirani. Koedukacija z okoliškimi otro-°i pa povzroča prenapoljnjenost šolskih prostorar. Interne v* • s°le so dobro opremljene s sodobnimi učnimi pripomočki ter v tem pogledu prednjačijo pred mnogimi eksternimi šolami. Notranji prostori za telesno vzgojo - telovadnice - so prav tako improvizirani v hišnih kapelah ali dvoranah fevdalnih dvorcev. V Logatcu in Planini pa jih sploh nimajo. Vsa Vzgajališča imajo politehnične delavnice. V Logatcu pa je ^a voljo nekaj delavnic, ki so večinoma v slabih prostorih, 3-asi so zadovoljivo opremljene. Kolikor so vzgojni zavodi imeli kmetijske ekonomije, so jih oddali družbenim posestim, ker odpuščeni gojenci sploh niso iskali zaposlitve v kmetijstvu. V vzgojnih zavodih primanjkuje strokovnih kadrov, ki bi dejali z gojenci. Robeno vzgajališče nima socialnega delavca ih le eno je imelo redno nastavljenega psihologa. Ustrezno kvalificirani kadri se ukvarjajo z gojenci predvsem v šolah ih raznih delavnicah. Z vzgajanjem v prostem času pa se uk-Vardajo osebe z različnimi, tudi neustreznimi osnovnimi po- ^ici. Pri tem delu. prevladujejo osebe z različnimi srednjimi šolami. Pomanjkanje ustrezne šole za poklic vzgojitelja, Neprimerna lokacija zavodov, pomanjkanje stanovanj sle ih prostorov za osebje in ne nazadnje težko delo, so objektivni P°goji, da vzgojiteljske službe zaenkrat še ni bilo mogoče ligniti na višjo raven. Končno je treba tudi omeniti močno fluktuacijo vzgojnega osebja vzgajališč. Poklic vzgojitelja mnogim le prehodna faza v njihovi službeni karieri in se ^sj radi vzgajališča znebijo, čim se odpre možnost zasesti mesto z lažjim delom. rednih vzgojiteljskih sestankih skuša vzgojiteljski zbor °*3 primerih iz vsakdanje prakse izoblikovati strokovne napotke. Strokovna organizacija vzgojiteljev neprilagojene mladine pa skuša s prirejanjem seminarjev, občasnih predavanj mu z obiski starejših strokovnih kadrov prispevati k dvigu strokovne ravni vzgojiteljev. Težko delo, večkrat tudi na-Veličanost in pomanjkanje strokovne literature na našem je-2lku kaj slabo omogoča strokovno dviganje kadra. ttaŠa vzgajališča so prešla fazo amorfnih "kolektivov". Kljub težavnim ubikacijskim razmeram je vendar uspelo razbiti ka-sarniški tip vzgojnih zavodov in ustvariti manjše vzgojne skupine. Ta razdelitev gojencev je le omogočila bolj estetsko ureditev prostorov, boljše vzdrževanje snage in ugodnejše Počutje gojencev. Številnost teh skupin pa žal narekujejo Prostori. Neustrezni prostori in delno tudi pomanjkanje VzSojiteljev so vzrok, da so vzgojne skupine v naših vagaja- ^sčih ponekod še prevelike. V Smledniku imajo štiri skupile od 15 do preko 20 gojencev, v Planini so prav tako štiri skupine s po 12 do 18 gojencev, v Veržeju tri skupine s po 11, 24 in celo 41 gojencev in v Logatcu tri skupine od 20 24 gojencev. Z ustvarjanjem vzgojnih skupin so bili v naših vzgajališčih sicer doseženi najosnovnejši higienski in Pedagoški standardi, niso pa še doseženi ortopedagoški. Dasi je bilo za prezidavo neprimernih stavb investirano dovolj Materialnih sredstev, še ne moremo govoriti o neki intimnejši družinski atmosferi v naših vzgajališčih. Tudi izbor gojencev za posamezne skupine je bolj slučajnosten in psihope-^a-goško redko utemeljen. Vzdušje v vzgojni skupini je danes v tnnogočem odvisno od formiranosti in kvalitete vzgojitelja, ki vodi skupino. Ustvaritev vzgojnih skupin v naših vzgajali- v v scih pomeni sicer lep napredek, vendar pa se notranja vsebina skupin še oblikuje. Zavoljo še vedno preštevilnih vzgojnih skupin iščejo uprave vzgajališč rešitve v manjših delovnih enotah, še zlasti v krožkih (fotoamaterskih, radioamaterskih, letalskomodelarskih, različnih prirodnih znanosti itd.), ki so za nekatere gojence zelo privlačni. V vzgajališčih se posveča posebna pozornost šolanju in izobraževanju gojencev. Šolanje in različne oblike izobraževar-nja predstavljajo sestavni del prevzgajanja. Učne metode v vzgojnih zavodih so prilagojene ravni in posebnostim gojenem. Zavoljo tega mora biti pouk zelo nazoren in individuali-2iran, kar dela učnemu kadru, ki nima specialne ortopedagoške izobrazbe, prav posebne težave. Vse preveč jih moti pedagoška - -147 - ^4 emocionalna zaostalost gojencev, po čemer se ti razlikujejo od otrok, ki obiskujejo ustanove rednega šolstva. Ugojili zavodi uporabljajo v svojem prevzgojnem postopku Različne oblike organiziranega prostega časa. Tako je posve- v °eno nekaj časa telesni krepitvi, kulturnemu, pa tudi političnemu udejstvovanju. Izbira prostega časa naj bi zlasti vzpodbudila aktivnost gojencev. Pri tem pa naj bi pokazali tudi svojo samoinicijativnost. V dnevnem redu vzgojnega 2avoda je predviden tudi neorganiziran prosti čas, ki spa-'ia k osnovnim pravicam vsakega gojenca in ki naj zlasti 3luži popuščanju napetosti in razvedrilu po lastni volji. ^b obstoječih delovnih pogojih in zmožnostih zaposlenega °sebja se odvija prevzgojni postopek zavodskih gojencev. Ospeh prevzgojnega postopka pa ni odvisen le od navedenih komponent in osebnostne strukture gojenca, marveč še prav Posebej od načina, kako bo mladoletnik sprejet potem, ko to zapustil vzgojni zavod v svoji družini in v širšem okolju, torej v družbi nasploh. To pa je že posebno poglavje, ki ne sodi v razmišljanja te raziskave. VII. Vtisi socialne delavke (Karla Novak) raziskavi sem sodelovala kot socialna delavka. Napravica sem 52 obiskov in sicer 18 v rejniških družinah, 18 v takih družinah, iz katerih so otroci odšli v rejo, obiskala Pa sem tudi 18 staršev, katerih otroci žive v zavodih. Vsebinski napotek za delo mi je bila vprašalna pola, ki je vsebovala vprašanja, potrebna za omenjeno raziskavo. ® svojim delom sem začela v koprskem okraju, pozneje pa sem 2birala podatke še v drugih krajih na razmeroma zelo obsežnem področju. ^ Kopru in Izoli sem najprej obiskala starše rejencev, za bem pa še družine rejnikov na Krasu. Pri obiskovanju rejni- v sKih družin, v katerih žive v reji otroci iz Izolske občine, ne je spremljala tudi predsednica Sveta za varstvo družine °bčine Izola. Ch'av bi sicer bilo, da bi prizadete predhodno obvestila o obisku, vendar tega vedno nisem storila, ker sem mislila, b-a bom tako bolj neposredno videla dejansko stanje družine. Roditelji prvi pogled v življenje družin roditeljev je pokazal, da 2ivi večina v dokaj neurejenih razmerah. Stanovanja so po VeČini skromna tako po obsegu, kakor tudi po opremljenosti, Poleg tega so pa še zanemarjena in ni opaziti posebne skrbi 2& Čistočo. Dobila sem občutek, da ta stanovanja ne morejo dti otroku dobrega doma. Prav tako odbijajo otroka hladni °dn.osi v družini. Med pogovorom sem opazila, da starši svode otroke zelo slabo poznajo. Zlasti se ne spominjajo podobnosti iz njihove predšolske dobe, bolj pa imajo v spominu dobo, v kateri so otroci zašli v konflikte. Njihove Prestopke so želeli omiliti, krivdo zanje pa zvračati na slabo druščino. Po dolgotrajnih razgovorih se mi je utrdilo Prepričanje, da večina teh staršev ni sposobna resne in sodobne vzgoje svojih otrok, niti nepristranske analize vzrokov za konflikte. 2aman sem pričakovala kakšnih globljih čustev ljubezni do °trok. Ugotovila sem, da so mnogi od teh staršev nepravilno, včasih prav brutalno kaznovali svoje otroke. Prevladovalo je fizično kaznovanje (31 primerov od skupaj 36 opazovanih). Nekateri od opazovanih otrok so bili doma večkrat strahovito pretepeni. Zato ni čudno, da je večina otrok bežala od dma. Sredi noči so jih vračali domov miličniki, doma pa jih je čakala ponovna kazen. Na teh pobegih so se otroci skrivali po kanalih, na barkah itd« Med pogovorom so starši tožili predvsem o svojih težavah, niso pa kazali posebno prizadetosti za usodo otrok, niti ni-So skušali ugotavljati vzrokov za njihova slaba dejanja. Zanimalo jih je v glavnem le to, kaj bo z otroki, ko bodo od-8ii iz reje. Z rejniki so zadovoljni in imajo še kar dober stik z otroki, ki so v reji ali zavodu. 2« Pozitivne spremembe okolja v rejniških družinah ^poredno z obiski pri starših sem se oglasila tudi v družinah rejnikov otrok. fužine, iz katerih opazovani otroci izhajajo, živijo pretežno v slabih ekonomskih razmerah, locirane pa so v 9 primerih v mestu, v 7 na vasi, pri 2 otrocih pa ni bilo mogoče ugoto-viti tega podatka. V nasprotju s tem živijo skoraj vse družine rejnikov (razen v enem primeru) v kmečkem okolju, na Podeželju. Krasu sem obiskala trinajst družin rejnikov. Povsod sem naletela na izredno topel sprejem tako s strani rejnikov, kakor tudi s strani rejencev. V teh družinah je bilo mogoče °bčutiti prizadetost in skrb za rejence* Nekateri so mi z izredno ljubeznijo pripovedovali o uspehu rejencev v šoli, ° hjihovem domačem delu, o njihovih prijateljih in tudi o težavah, ki so jih imeli in jih še imajo z njimi. Presenetila me je živa zainteresiranost rejnikov, ki sem jih obiskala na Krasu za uspehe in vzgojni napredek rejencev, česar pri starših nisem opazila. Ojniki zelo malo vedo o prejšnih deliktih in življenju °trok. O tem najraje molče otroci sami in tudi starši, ki jih obiščejo. Tudi socialni organi rejnikom niso dali obsežnejših podatkov o tem. V nekem smislu je to morda celo kolje, saj otrok v novem okolju tako ni postavljen v očitajočo situacijo. V vsakem primeru je pomenil za otroka prihod v družino Ojnika čisto novo okolje. V razgovoru z otroki sem opazila, da se je večina v novo okolje kmalu vživela. Iz razgo-vora z rejniki sem dobila vtis, da pojmujejo smisel vzgojnega dela, saj so v večini primerov vzgojili tudi lastne otroke. V večini primerov sem ugotovila, da se rejniki čutijo dovolj močne in avtoritativne za prevzgojo sprejetih otrok. Izredno me je zanimal motiv za sprejem rejencev pri rejnikih. Izvedela sem, da je predsednica za varstvo družine obline Izola kot domačinka z velikim trudom poiskala družine, ki so bile pripravljene sprejeti rejenca. Izvedela sem tudi, ih to se mi zdi pomembno, da je danes v krajih na Krasu,kjer Žive rejenci, že več družin, ki so pripravljene vzeti rejen-v hišo. Pretežna večina družin rejnikov je harmoničnih, urejenih (15 od 18 primerov), saj so bile s temi kriteriji izbrane. ^ njih vlada delovno vzdušje, ki je pritegnilo rejence. V vseh primerih morajo rejenci opravljati hišna dela, kakor domači, so pa ta dela primerna. Ob mojem prihodu v hišo, so kili rejenci takole zaposleni: prvi je bil pri zajtrku, dru- ^ 0© nosil gospodinji dirva (naslednji dan, ko sva se srečala na vasi, me Je žarečega obraza povabil, naj ga pridem gle-^afc, ko bo kosil); tretji je bil za nagrado, ker Je nastopil Pri otvoritvi tovarne aluminija v Komnu, povabljen na izlet, Pa ga je rejnica napravljala v nedeljsko obleko; četrti je Pobiral sadje na vrtu; peti je prišel z domačim sinom s po-•*-Ja, ker je bilo sredi dneva, sta spregla konje in opravila divino v hlevu, nato pa prišla v hišo. Pri tem poudarjam, da bil moj obisk nenapovedan. Hojniki nič ne skrivajo, da rejenci pri njih delajo, nasprotno, mnogi so s ponosom pripovedovali, kako veseli so, da so 3ih naučili delati, saj pri starših niso ničesar delali. Zanimalo me je, kako rejenci napredujejo v šoli. Vsi redno o-tiskujejo ustrezno šolo. Rejniki jih ne zaposlujejo toliko, ^a ne bi imeli dovolj časa za učenje. Izvedela sem, da so ime-učitelji v šolah z njimi sprva precej težav. Zlasti je v t®m pogledu značilna njihova lastnost uveljavljanja, o kateri so mi vedeli mnogo povedati tudi rejniki. Učitelji so si sporazumno z rejniki prizadevali, da to nagnjenost pozitiv-110 usmerijo. Tako so vključili del teh otrok v kulturno in v sPortno dejavnost, nekateri pa pomagajo v šolski kuhinji, Pionirski organizaciji in aktivih RK. ^lede na učni uspeh v šoli kažejo nekateri rejenci znaten napredek, ki je razviden iz socialne analize. To je v nemajhni ^sri plod prizadevanj učiteljev in skrbi rejnikov. Ob tem je fcreba omeniti (kar velja posebno za Kras) zlasti dejavno po- v®zanost, ki vlada med rejniki, šolo, skrbstvenimi organi *-N 2 ljudsko milico. Na podlagi lastnega opazovanja in razgovorov lahko rečem, se večina rejencev v rejniških družinah dobro počuti. Posebno lahko to poudarim za kraške družine. Trdo kraško življenje, ki ga oblikujejo skopa zemlja, kamenje, redka Naseljenost in težko delo, daje ljudem svojevrsten klen in- zdrav pečat. Kljub tem specifičnim pogojem pa ni bilo Pobegov s strani rejencev, nasprotno, družine so jih absorbirale vase in okolje jih utrjuje. Nekje v sebi sem imela občutek, da so se nekateri rejenci Navezali na svoje rejnike in da so jim le-ti res najbližji. Naj povem primer: Rejenec je ob povratku iz Izole prinesel Nejnici skromno darilo, ki ga je bil kupil z lastnimi prihranki. Eden najbolj problematičnih fantov je kupil rejnikovi vnukinji igračo, tudi iz lastnih prihrankov, zdaj pa vsak dan hodi k sosedi, ki je stara čez 80 let; boji se Namreč, da bi sama umrla in ji vsak dan pomete sobo ter pri-Nese vse potrebno. Vtisi, ki se vzbujajo pri obiskih rejniških družin, so bogati. Okolje, ki v njem živijo rejenci, je naravno, življenjsko in ni prirejeno ad hoc, kot je to primer v zavodu. 2lasti mlajši prestopniki imajo dobre pogoje za razvoj v rejniških družinah. 3* Problemi reje v rejniških družinah ^b sprejemu v rejo otroke sicer večkrat iztrgamo iz delavnega okolja in jih presadimo v popolnoma novo, kmečko okolja. ob taki spremembi se možnost izobraževanja (izučitve 2a poklice) znatneje zmanjša le tam, kjer prometne zveze s v s°lskimi centri in industrijskimi centri niso urejene. Vsekakor ta možnost za rejence ni manjša, kakor za domačine. Ob današnji preobrazbi družbe je močno opazen pojav zapu-sČanja kmečkih posestev in prehajanja v industrijo in mestno okolje. Prav gotovo je to eden od momentov, da družine sprejemajo medse tuje otroke - rejence. S tem pa se pozneje, ko rejenci odrastejo, pojavlja ponovni problem prehajanja mladega človeka iz podeželja nazaj v mestni center* ^©kateri od rejnikov bi rabili vzgojno pomoč. Zlasti bi Olh bilo treba seznaniti s problemi nagrajevanja in kazno-vanja ter globljega spoznavanja otrokovega psihičnega življenja in dozorevanja. Zanimiva je zgodovina odnosov anketiranih rejencev do živali. Tisti, ki so prišli iz mesta, jih prej skoraj poznali niso. S prva so se jim smilile, pozneje, ko jih je bilo tre ba pasti in se drugače ukvarjati z njimi, so jih začeli pre tePati, ker so se dolžnosti do njih naveličali. Čele po b-aljšem času so se navezali nanje. Danes mnogi goje zajce, Solobe, mačke itd. V neki družini na Krasu so mi pripovedo-vali, kako se njihovemu otroku - rejencu, smilijo voli, ka- ^ dih podkujejo. V drugi družini je rejenec milo jokal, ko So zvezanega teleta nakladali na voz in ga odpeljali od hiše. rejence je značilen izredno slab odnos do osebne higiene. Ojniki so pripovedovali, koliko težav so imeli, predno so v ^sjencu vzgojili vsaj minimalen občutek potrebe po telesni Čistoči. Vendar sta bila še po tem potrebna nenehna kontrola 111 priganjanje k umivanju. Za vse pa je značilno, da so zelo lepo oblečeni, čeprav imajo do obleke malomaren odnos *h ne znajo paziti nanjo. mojem mnenju smemo zlasti dva primera reje šteti kot neuspešna. V obeh primerih sta rejniški družini sicer v redu (le da imajo pri eni utesnjeno stanovanje), pač pa sta se v °beh znašla otroka, ki sta skoraj-da ne-vzgoljiva. Eden od hjiju je štirikrat menjal bivališče (zavod ali rejo) predno 3® prišel v sedanjo družino. Oba pa je okolje, v katerem sta P^eje živela, psihično tako razkrojilo, da nista našla moči 2a vključitev v normalno življenje, čeprav so se z njima budili rejniki in učitelji. V treh drugih primerih so različni posegi staršev deloma negativno vplivali na uspeh reje. ZDRAVSTVEN A ANALIZA K0*1 smo želeli dobiti popolnejšo sliko o obeh vrstah opazovanih otrok je vsakega otroka pregledal tudi zdravnik. Telesne Motnje same po sebi ne pomenijo usodnega vpliva na otrokovo v®denje. Bolezni, anomalije, zaostalosti in nerazvitosti pa n°rejo biti pomemben faktor, ki ustvarjajo emocionalne težave Mladega človeka in otežujejo njegovo socializacijo. ji ^cionalni pregled rejencev in gojencev je obsegal ugotavljanje telesne višine in teže, razvitost lobanje in njenih eventuelnih anomalij, pregled tonzil, razvitost muskulature, dlesne dlakavosti v pazduhi, oprsju in osramju, pregled zunanjih spolovil, ugotavljanje distoničnih znakov (nevrovege-tativne distonije) in eventualnih posledic prebolelega rahitisa. Takemu pregledu je bil priključen tudi običajni klinični pregled pljuč in srca ter registracija posebnosti in ano-^iij izven že naštetih. Kategorije znakov, ki jih je zdravnik ugotavljal, in ki jih Posebej vzel v obzir ter njihova izraženost je bila na-slednja; Višina Teža stopnja stopnja Lobanja brez posebnosti 0 caput quadratum 1 anomalna oblika 2 AdeLnoidne vegetacije brez posebnosti 0 povečane 1 Muskulatura slabo razvita 0 srednje razvita 1 dobro razvita 2 po atletskem tipu 3 Aksilama dlakavost ni izražena 0 z ač e tna 1 do bra 2 Pubična dlakavost ni izražena 0 začetna ^ srednja 2 po moškem tipu 3 Zunanji spolni organi slabo razviti 0 ustrezno razviti 1 prekomerno razviti 2 anomalne oblike 3 Reurovegetativni znaki niso izraženi 0 izraženi 1 močno izraženi 2 Rahitični znaki niso izraženi 0 izraženi -j močno izraženi 2 Posebni znaki ^saka od teh kategorij opozarja na svojo vrednost v diagno-s^iki onih posebnosti telesa, ki bi utegnili imeti pomen za °sebnost. ^ višini in teži kot osnovnima indikatorjema človekovega te-^•esa ni potrebno posebej govoriti, zlasti višina je dober ^°kazatelj otrokovega razvoja, ki indicira zaostanek ali po-sPeŠehost v tem pogledu. ^likovanost lobanje nas manj zanima v antropometričnem smi-kot njene eventualne izrazitejše anomalije (n.pr, micro-°ePkalia, turricephalia). Posebej smo označili caput quadra-tuta» etiološko večinoma vezano na preboleli rahitis. ^uda reagibilnost limfatičnega sistema, zlasti nebnice (ton-ki so velike bezgavke ustne votline, naj bi bila izraz eksudativne konstitucije. Obstoja določena skladnost med kon-s^itucijo in zgodnjimi motnjami v otrokovem obnašanju. ^^vitost muskulature ne potrebuje dodatnega komentarja. Ugotavljanje dlakavosti in drugih sekundarnih spolnih znakov sm° prilagodili našim tovrstnim izkušnjam z delinkventno mla-^ho. ob priliki raziskav delinkventne mladine v vzgojnopo-k°ljševalnem domu Radeče^ smo glede na somatsko in spolno Zvitost razdelili mladoletnike v več skupin. Pri tem smo osnovo razdelitve upoštevali tudi razvitost sekundarnih sPolnih znakov ter telesne dlakavosti. Tabelarne klasifikacije hismo mogli neposredno uporabiti tudi v tej raziskavi. Ra-Podatki veljajo za mladoletnike od 14. leta naprej, v tej $T" ----------- omočilo o psiholoških, somatskih in socioloških raziska- pri delinkventni mladini, Kriminalistična služba 1957/2 str. 93. Raziskavi pa prevladujejo otroci pod 14. letom. Kljub temu pa i-tua ugotavljanje teh spolnih znakov in dlakavost podoben po-^h, kot smo ga zasledovali v prvotnih raziskovanjih. Pri tem poudarimo, da smo upoštevali slabo ustrezno in prekomerno Razvitost glede na koledarsko starost pregledovane osebe. Med Amalije pa smo šteli le prave razvojne napake, zlasti nepo-£°len descenzus testisov, ne pa tudi fimoz. Posebej smo se ustavljali ob neurovegetativni izravnovešeno-sfci in jo ugotavljali predvsem s štirimi klasičnimi znaki: ^emorjem iztegnjenih prstov, vek in jezika, potenjem rok, izrazitejšim demografizmom in povečano vzdražljivostjo propri-°ceptivnih refleksov. Za izraženost vegetativnih simptomov SD1° smatrali, če sta bila prisotna vsaj dva znaka, za močno ^raženost pa izraženost vseh in nekaterih v hujši intenziteti. Preostanejo še znaki, ki govore o prebolelem rahitisu. Caput Ibadratum, največkrat rahitičnega izvora, smo posebej obravnavali pri lobanji. Druge rahitične spremembe na okostju (kurja prsa, lijakasta prsa, genua et erura valga et vara, lor-^°Sa> skoliosa) pa smo upoštevali kot izražene ob prisotnosti e enega znaka* kot močno izraženost pa smo šteli predvsem kujšo intenziteto enega ali več znakov. ^ Posebne znake smo šteli vse tisto, kar nismo upoštevali v 2Sornji shemi, pa bi bilo pomembno za našo raziskavo. Tako smo •P£. zabeležili vse tetovaže telesa, operirani torticollis, Mimoze itd. Ugotovitve zdravniških pregledov so razvidne iz tabele 6. r*bela 6: Ugotovitve zdravniških, pregledov L Starost leta, meseci, dnevi Višina Teža Loba- nja Ad. veg. Musku- latura Aks. dlak. Pub. dlak. Zun.sp. organi Veg. znaki j 1 R 10J01+18 127 25 0 0 1 0 0 1 0 1 G 10;00+17 134 28,5 0 0 0 0 0 0 2 2 R 10 ;10+7 148 34,5 0 1 1 0 0 1 2 2 G 10 ;10+8 136,5 31 0 0 0 0 1 0 2 3 R 12 ;00,+11 147 37 0 0 1 0 0 0 0 3 G 11 ;09+19 135,3 29,3 0 0 0 0 0 0 1 4 R 12 ;01+7 136 31 0 0 1 0 1 1 0 4 G 12 ;00+8 143 31,9 0 1 1 0 0 0 2 5 R 12 ;05+1 142 34 0 0 1 0 1 1 0 5 G 12 ;01+10 150 48,5 0 1 1 0 0 1 0 6 R 12;05+6 136 37 1 0 1 0 0 0 2 6 G 12;02+27 139 36,5 0 1 0 0 0 1 1 7 R 12 ;08+17 136 33 0 1 0 0 0 0 0 7 G 12;10+13 138 29,5 0 1 1 0 0 0 2 8 R 12 ;08+27 147 40 1 0 1 0 0 0 0 8 G 12 ;08+3 143 39,1 0 0 1 0 0 0 0 9 R 12 ;10+24 155 45 1 0 1 0 0 1 0 9 G 12 ;10+16 167 49 0 1 1 0 0 0 2 10 R 13 ;08+8 162,5 53 0 0 2 1 2 2 0 10 G 13 ;06+3 158 49 1 1 2 0 0 1 0 11 R 14;05+30 138 36 0 1 1 0 0 1 0 11 G 14 ;06+6 150 46 0 1 2 0 1 1 0 12 R 14 ;06+19 135 28 0 0 0 0 0 1 0 12 G 14 ;09+21 160 56 0 1 1 . 1 1 1 1 13 R 14 ;11+18 154 38,5 0 1 1 1 2 1 0 13 G 14;10+29 150 46 0 1 2 0 1 1 0 14 R 15 ;00+24 153 43 0 0 1 0 1 1 0 14 G 15 ;03+8 156,5 57 0 0 2 1 3 1 0 15 R 15;05+11 156 45,5 0 0 1 0 2 1 0 15 G 15 ;06+4 172 60,5 0 1 1 1 2 1 2 16 R 15;08+6 162 50,5 1 1 2 1 2 1 2 16 G 13 ;09+8 171 56,5 0 0 2 0 2 1 0 17 R 16 ;01+24 163 53 0 0 5 2 2 1 2 17 G 16;02+16 157 48 0 1 1 0 1 1 1 18 R 18 ;00+20 165 56,5 0 1 3 1 2 1 2 18 G 18;00+9 168 60,5 0 0 5 2 5 1 0 znaki 0 0 0 1 0 0 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o torticollis op. fimosa kratek penis fimosa, impoplazija testisof.hipofiza? fimosa tetovaža - 161 - Zanesljiveje bi vrednotili somatske podatke pri večjem števi-^ opazovanih oseb. Ker sta obe skupini majhni, so morda osta-^■e prikrite te ali one tendence, ki se sicer kažejo drugod ob ta>ziskovanju motene mladine. Vendar so dobljeni rezultati ta-v dobrem skladju z našo prakso, da jih lahko strnemo v naređuje ugotovitve: ^ nobenih statistično pomembnih razlik v ugotovljenih telescih znakih med obema opazovanima skupinama. ■^jemoma je statistično pomembna razlika v telesnih težah, v ^id zavodskih gojencev. Povprečno so zavodski gojenci za ^»11 cm višji (t = 1,71) in za 6,16 kg težji (t = 2,18) od ^dencev. Uporaba t testa pokaže, da so razlike v teži med Savodskimi gojenci in rejenci značilne, razlike v višini pa he. izlike ni težko interpretirati. Zavodski otroci so kaj sistematično hranjeni, verjetno s fizičnim delom manj obremenjeni, glede na naše izkušnje pa hranjeni pretežno z oglji-kohidratno hrano. Teža pa je nasploh pri doraščajočem člove-kh spremenljiv faktor in v oceni dozorevanja ali retardacije 111 hlo pomembna. ^tdi v notranjih odnosih med posameznimi znaki ni upadiji- vih razlik. Ni opaziti izrazitejše tendence k retardaciji, ki smo jo odkrivali zlasti ob priliki proučevanja delinkvent-c® mladine leta 1957, še manj pa k akceleraciji. PSIHOLOŠKA ANALIZA Postavljenem problemu uspešnosti oddaje otroka v rejniško ^zino ali v vzgojni dom, smo se odločili tudi za psiholo- v ko obravnavanje otrok. S psihološkim pristopom smo želeli Ugotoviti relativne razlike v osebnostni strukturi, večje ali tanjše izstopanje posameznih potez, kompleksnejših zadržanj, °3n.osov posameznika do okolja in odraz vzgojnih vplivov rejniške družine ali domske vzgoje v osebnosti posameznikov. S Psihološkim delom smo želeli doprinesti tudi k globljemu in detajlnej šemu razumevanju tako zahtevnega in kompleksnega Problema, ki smo si ga s celotno raziskavo zastavili. Pri tem Pa smo izhajali iz predpostavke, da nam bo psihološka obdela-Va dala le enega od možnih aspektov na centralni problem, če-P^av smo se naloge tako pri izbiri metod kot pri obdelavi lo- k^-li tudi po psihološki plati zelo široko in dovolj kompleksno. I. Izbrane metode in metodološki problemi ^* Izbrane metode ■^osebno problematiko smo morali upoštevati tudi pri izbiri Psiholoških metod in tehnik. Na osnovi izbranih metod smo po-ksni planirali čimbolj poglobljeno klinično obdelavo individuals primerov, pa tudi obdelavo izdvajanih posameznih vidikov °2iroma potez in kompleksnih, zadržanj, ki bi jih bilo mogo- v Ce primerjati med obema skupinama. S to predpostavko smo se 0'UoČili za sledeče metode: - Wechslerjev test za merjenje inteligentnostne kapacitete (W B II in Wise). - Bender - motorični osebnostni test. - Kochov test - "Risba drevesa". - KAT - Tematični projektivni test za ugotavljanje družinskih doživetij - odnosov in konfliktov. - Spisek simptomov neprilagojenosti. - Ocenjevalna lestvica zadržanj, ki se manifestirajo v okolju. - Klinični intervju. - Pedagoška opazovanja o zadržanju posameznikov v zadnjem času. ^Utno navedenih metod smo proučili ob individualnih primerih socialne anamneze in celoten material, ki je bil zbran v osebnih mapah posameznikov. ^^■hslerjev test za merjenje inteligentnostne kapacitete Potrebno se nam je zdelo, da ugotovimo, mimo drugih potez, tU(U inteligentnostno kapaciteto posameznikov. Odločili smo Se za Wechslerjev inteligentnostni test2”1. Ker pa smo imeli V Populaciji različne starosti, smo pritegnili še verzijo za Wechsler, D., The measurement of adult intelligence. Baltimore: Williams co. Wilkins, 1944« °^oke (Wise) istega avtorja22 23. Oba testa sta zgrajena na lsti način, namreč na statističnih, povprečjih za različne starosti in je mogoče končne rezultate med seboj primerjali oziroma jih prikazovati na istem kontinuumu. 2 Wechslerjevim inteligentnostnim testom (tudi Wiscom) ima-1110 pri nas precejšnje izkušnje. Uporabljan je bil v klinični praksi, imamo norme za delinkventno populacijo in populijo vajeniške mladine v LRS. Po večletni praksi smo se tlidi že lahko odločili za začasne norme, dokler test ne bo dokončno standardiziran. Trenutno imamo torej možnost pri-^^jav, tako, da nam rezultati pri posameznikih ali selek-Gioniranih skupinah ne visijo v zraku, ampak jih je mogoče interpretirati glede na pretekle izkušnje in začasno postavic ene norme. ^aj omenimo, da smo se pri naši eksperimentalni skupini odločili, da uporabljamo Wechslerjev test za odrasle od 14. ieta dalje in verzijo za otroke do 14. leta starosti. lender test — lender test2^ se je v naši klinični praksi v zadnjih letih Uveljavil tako pri delu z otroci, kot z odraslimi. Kot pri-^i'na in dovolj občutljiva tehnika se je pokazal pri odkri-Vahju različnih deviacij in sicer kot najsplošnejša orien-22~'----------- Wechsler, D., Manual for the Wechsler intelligence scale for children, New fork, the Psychological Corp., 1949. 23 -p. •Bender, L., A visual motor and its clinical use. Mer. Orthopsychiatr. Ass. Monogr., 1958, No. 3. ^cija za nadaljno bolj poglobljeno klinično delo. ^ naši raziskavi smo se posluževali projektivne interpreta-c^je po M.L. Huttu2^ in metode točkovanja po Pascal Suttellu2^. Kochov test - Risba drevesa Risbo drevesa kot diagnostično sredstvo je uvedel Karl Koch26, Ki je proučeval razvoj drevesne risbe skozi vsa starostna ob-^°bja pri otrocih in odraslih. Podal pa je tudi osnove produktivne interpretacije pri odraslih. Določil je vrsto zna-K°v, po katerih je mogoče risbo drevesa definirati in jo prianjati. Ugotovil je, da se risba drevesa spreminja vzpored-110 s splošnim duševnim razvojem otroka. ^ svetu se je ta preizkusna tehnika že precej uveljavila, če-Prav je šele v začetni fazi znanstvenega preverjanja in ob-^■elave. Velike prednosti so v enostavnem in kratkem postopku pa v možnostih široke uporabe. ^ri nas smo test v klinični praksi v zadnjih letih mnogo u-Porabljali. Z njim imamo izkušnje pri nekaterih selekcioniranih populacijah pri odraslih, pa tudi z otroki so bile iziđene nekatere študije v obliki seminarskih nalog. V klinič- * • 24. T Hutt, M.L., A tentative Guide for the administration and interpretation of the Bender Gestalt test. Mimeographed and distributed privately, 1945. Pascal, G.R., and Suttell, B., The Bender Gestalt test. New York; Grume co. Stratton, Inc., 1950 (With Scoring Manual). • __ Karl Koch: Der Baum test Hans Huber Verlag, Bern 1954. - 166 - : ^ praksi se je pokazal kot zelo uspešna orientacija pri di-Mostič ir an ju nižje inteligentnih in zanemar jenih otrok, faradi navedenega smo ga vključili tudi v našo raziskavo, v csprav pri vrednotenju nismo izkoristili vseh možnosti obde— ^■®ve, ampak smo risbe primerjali le po parih glede na zrelost, ^i tem smo upoštevali sledeče vidike: oblika debla, podnožje, Sh'Qhod v krošnjo, razvejanost, obliko*in strukturiranost vej, ^očLatke in dodatno obdelavo risb. ^AD . Tematični projektivni test družinske prilagoditve ^■AT - avtorice Lydie Jackson se je v klinični praksi tako v svetu kot pri nas uveljavil pri diagnosticiranju otrok, zla-s^i za ugotavljanje subjektivnega odraza njihovih družinskih si-tuacij. Sestoji iz 7 slik, kjer so skicirane različne sijači je iz družinskega življenja, kar je mogoče zaradi za-^isanosti slik interpretirati na različne načine. Poskusna °seba dobi navodilo, k vsaki sliki povedati zgodbo, ki ji J^ide ob sliki na misel. Običajno mora potekati pripovedo-vthje zgodbe na nivoju igre tako, da se otrok čimbolj sproti, možna pa so tudi dodatna standardna vprašanja, ki pri-^e0*o v poštev zlasti za verbalno manj razgibane otroke. osnovi analize in sinteze dobljenih zgodb je mogoče oce-^jevati otrokovo počutje v družini, njegov odnos do star- v Sqvi domnevati eventuelna konfliktna stanja v 27 A Test of Famyly Attitudes - Lydia Jackson Methuem et com. London 1952. fužini ipd. Teoretično so taki zaključki utemeljeni v mehanizmu projekcije, t.j. v vnašanju lastnih občutij, motivov Razpoloženj itd. v nestruktuiran material, kot je to v navadi pri večini tematskih projektivnih tehnik n.pr. (TAT, gAT} SAT ipd.). Avtorica je mnenja, da je mogoče test upo-^abijati le z otroki, medtem, ko za mladoletnike ni več Primeren. Vendar se je v naši praksi28 zelo dobro obnesel ^Udi pri mladoletnikih, zlasti pri osebnostno motenih, ki So bili v svojih družinah huje prizadeti. Zato smo ga upo-nabiii tudi pri naši raziskavi, s katero so bili zajeti otro-in mladoletniki. sam test smo se pri naši raziskavi odločili zato, ker smo v Zeleli ugotoviti, kako se je pri posameznikih odrazila družinska situacija, ki je bila v vseh primerih bolj ali manj ^ugodna. Ugotoviti smo hoteli tudi kakšna stališča je posameznik izoblikoval ob očetovi in materini figuri, ker je k° pomemben moment za človekov odnos do širšega okolja sko-2i vse življenje. Zaradi te predpostavke ni bistveno, če so Sjenci v zgodbe vnašali delno doživetja iz svoje družine ^h delno iz rejniške družine, ker je v končni fazi v bistvu Pomemben izoblikovan odnos do figure očeta ali matere ali Mihovih surogatov. Mimo samih družinskih odnosov pa je mo-Soče preko PAT ugotavljati tudi nekatere osebnostne poteze Posameznikova stališča do širšega okolja. 28 Delo z mladoletniki v PMD Kodeljevo Spisek simptomov neprilagojenosti osnovo smo vzeli spisek simptomov, ki jo je pred leti sestavil psiholog prof. M. Matko za potrebe PMD Kodeljevo in ^2Sojne posvetovalnice. Po večletni uporabi so se nekatere Postavke pokazale kot nepotrebne, ker niso bile nikoli registrirane, po drugi strani pa je bilo potrebno spisek dopolniti. Zato smo za našo raziskavo prvotno spisek predelali iQ jo dopolnili z vrsto novih postavk, ponovno pa smo jo re-vidirali, ko smo registrirali simptome neprilagojenosti pri rejencih v konzultaciji z vzgojitelji. Tako je spisek dobil končno obliko in sestoji iz 76 postavk, ki jih je mogoče u-vrstiti tudi v širše kategorije oziroma sindrome. Spisek simptomov zajema postavke, ki so razvidne iz priloge C. ^°t smo omenili, smo navedene simptome uvrstili v širše kar-kogorije, ki pa niso povsem v skladu z znanimi klasičnimi kliničnimi sindromi, ampak smo se pri združevanju orientirali na praktične potrebe pri opisni diagnozi. Simptome smo razvrstili v sledeče kategorije; NEVROTIČNI SIMPTOMI - 19 Nezbran 9. Užaljiv Neudeležen 10. Cmerav Odkrenljiv 11. Jezljiv Moči podnevi 12. Toži o glavobolih Moči ponoči 13. Toži o slabem počutju Blati podnevi 14. Ima težave s prebavo Blati ponoči 13» Ima težave z dihanjem Nemiren 16. Jeclja 1?« Opazen strah podnevi 18. Opazen strah ponoči 19. Izbirčen pri jedi ASOCIALNI SIMPTOMI - 11 1» Laže sogojencem 2. Laže vzgojiteljem. 3. Krade sogojencem Krade vzgojiteljem 5. Neubogljiv 6. Predrzen ?• Trmast 8. Bega 9. Hazardira 10» Rabuta 11. Pohajkuje AGRESIVNI SIMPTOMI - 13 1 2 3 * 5 * * 8 * 10 1. Uporen 2. Navaja sogojence k upornosti 3. Prepirljiv Pretepaški 5. Opravlja sogojence 8. Skuša očrniti sogojence ?• Tožari 8. Norčuje se iz sogojencev 9* Muči sogojence 10. Muči živali 11. Uničuje lastne stvari 12. Uničuje tuje stvari 13. Oblasten - 170 I SEKSUALNA IRITABILNOST - 7 1. Pisari opolzka pisma 2. Riše opolzke risbe 3. Spolne igre z otroci istega spola 4. Spolne igre z otroci drugega spola 5. Onanira 6» Kvanta 7. Preklinja POSKUSI NEPRILAGOJENEGA UVELJAVLJANJA V OKOLJU - 12 1. Pavlihasto šemasto vedenje 2. Si izmišljuje nesmiselne stvari 3. Reži se in počenja neumnosti 4. Hoče pritegniti pozornost 5. Klepetav 0. Vpada v besedo sogojencem 7. Vpada v besedo vzgojiteljem 8. Bahav 9. Sirokousten 10. je vsiljiv 11. Je pretirano glasen 12. Pretirava ZAVRTOST IN IZOLIRANOST - 9 Brezbrižen 2. Mj?lc Samo tarski Osamljen Tretirano tih in miren r • Teži po lastnem kotičku Se druži le z enim tovarišem °* Se ne zna približati starejšim 9« Se ne zna približati vrstnikom Socialna simptomatika je izbrana nedosledno, ker bi lahko v to kategorijo uvrstili tudi simptome iz sledečih katego-*^d» ki pa smo jih prikazali ločeno. Zlasti velja to za ^esivno simptomatiko in poskuse neprilagojenega uveljavljanja. Ta kategorija je torej šibka zato, ker vsebuje vse £°dave asocialnega ponašanja, ki jih nismo mogli uvrstiti v °stale omenjene kategorije. Skupno število postavk iz vseh kategorij ne znese 76, ker SQk> morali izpustiti tiste postavke, ki niso spadale v no-beho kategorijo, bilo pa jih je premalo, da bi bilo mogoče hjih narediti poseben sindrom. Spisek simptomov smo izpolnili na skupnem sestanku z vzgoj-kadrom, kjer smo tehtali vsako postavko posebej in se skupaj odločili ali je pri posamezniku podana ali ne. Y v našo raziskavo smo spisek vključili, ker nam je do Igo le t-na praksa pokazala njeno uporabnost v diagnostiki. Z njo smo ■'•ah.ko dokaj na drobno zajeli zunanje manifestacije ponašanja posamezniku, kar je navadno izraz tako trenutnih, frustha-kot tudi področij prizadetosti z etiološkega stališča. jevalna lestvica zadržanj, ki se manifestirajo v okolju ocenjevalno lestvico smo precizneje skušali zajeti nekate-manifestacije v obnašanju in zadržanju posameznikov, ki so 2a določitev osebnostne strukture in opisne diagnoze pomemb-^jŠe. Želeli smo zajeti posameznikove stike z okolico v različnih varjantah in stopnjah, stopnjo urejenosti in odnose dela, oblike in stopnjo agresivnosti, reaktivnosti in stopio tolerance, sposobnost adaptiranja, zrelost obnašanja gle-'i® na kronološko starost in odnos do lastnine. Ker smo morali VeČino vidikov razbiti v konkretnejše oblike ponašanja smo končno določili 18 ocenjevalnih vidikov (Priloga B). ^ot je razvidno, je mogoče vsak vidik oceniti v tristopenj-ski lestvici. S + označujemo poteze, ki se pri posameznikih v Polni meri pojavljajo, s tretjo stopnjo - označimo odsotnost poteze in tiste primere, v katerih se pojavlja popolno-nasprotna poteza. Vmesno stopnjo + pa je mogoče uporar-^iti takrat, kadar se ni mogoče odločiti za obe skrajnosti. ^a tristopenjsko lestvico smo se odločili predvsem zaradi dojencev, ki so bili na opazovanju le tri tedne v okviru štovanja in so jih vzgojitelji manj poznali. Vzgojiteljem ^ bilo v tako kratkem časa opazovanja praktično nemogoče Precizneje definirati posamezne vidike. Za domove bi lah-k° priredili petstopenjsko lestvico, a smo morali zaradi Primerjanja uporabiti isto. izpolnjevanje lestvice za vsakega rejenca oziroma gojen-ca smo določili minimum 5 vzgojiteljev. Tega smo se dosledno držali v vseh primerih. V nekaterih primerih zlasti v domovih, smo imeli celo večje število ocenjevalcev (Planina Smlednik 9). Ocenjevalce smo izbrali le med tistimi, ki s° poznali gojenca. To je bilo težje na taborenju, kjer je i-mel vsak vzgojitelj svojo skupino. Zato smo vzgojitelje Pred odhodom na taborenje opozorili, da bodo morali vse o-kroke naše skupine opazovati in dnevno o njih voditi zapiske. to delo smo jih tudi finančno stimulirali. Tako so bili Prisiljeni zanimati se za vse naše otroke, jih dnevno opa-2°vati v različnih situacijah, kjerkoli so z njimi prišli v stik. desetih dnevih taborenja smo pregledali vse dnevnike, ki s° jih vodili vzgojitelji, nato pa smo z njimi prodiskutirali napake, ki smo jih našli in jim dali dodatne smernice 2a delo. ■^red ocenjevanjem po lestvici (na taborenju je bilo to tik Pred odhodom na letovanje) smo ocenjevalce podrobno inštruirali. Obrazložili smo jim tehniko ocenjevanja in termine kQr jih opozorili na napake, ki se lahko pojavijo pri ocenjevanju (Halo efekt, logična napaka, osebna enačba, slepa \ ^eSa ipd.). Opozorili smo jih tudi na izjemen položaj srednje °cQne in še na nekatere momente ob ocenjevanju. Po instrukci-^ je vsak ocenjevalec ločeno ocenil vsakega otroka. Cinični intervju bi delo s posameznikom čim bolj poglobili, smo se odloči-^ še za klinični intervju, ki je bil pomembno dopolnilo ta-objektivnim anamnestičnim podatkom kot tudi posameznim tehnikam. Možnosti intervjuja smo hoteli čim širše izrabiti, Vendar smo se zaradi enotnosti postopka s posameznikom drža-^ sledeče sheme: ^■Qpia za klinični intervju Vzpostavitev kontakta - generalije, počutje v sedanji situaciji - obravnavanje vzrokov oddaje v rejo ali dom tako, da posameznik nima tendence prikazovati izkrivljenih podatkov in je v kontaktu sproščen. Prvi spomini - predšolsko obdobje - odnosi v družini, posebej do očeta in matere, bratov, sester in sorodnikov - odnosi v soseski z vrstniki; mlajši, starejši, dekleta, fantje - kaznovanje in nagrajevanje - igrače in področje igranja - uveljavljanje, možnosti in frustracije - prijetno in neprijetno obarvani konkretni dogodki Pričakovanja v zvezi s šolo Vključitev v šolo in razmerje med stvarnostjo in pričakovanjem dolsko obdobje - uspehi v šoli - odnosi z vrstniki in eventuelni vzdevek ~ odnosi s predpostavljenimi - odnosi v družini v tem obdobju Prehod v pubertetno obdobje - pripravljenost in poučenost pred vstopom v puberteto - posebne krize in travmatična doživetja - erotično in seksualno življenje - odnosi v družini v tem obdobju - odnosi s širšim okoljem v tem obdobju - šolanje, poklic, perspektive in pričakovanja Posebni problemi kriminogena zgodovina P* vse spremembe okolja tekom življenjske zgodovine in emocionalni odziv na te spremembe 3. nagrajevanje in kaznovanje skozi življenjsko zgodovino interesno področje skozi življenjsko zgodovino ->• bolezni pretresi telesnega značaja pretresi psihičnega značaja sorodstvo glede na anomalije, duševna in živčna obolenja 9» Simptomi neprilagojenosti v posameznih obdobjih. Zadržanja, ki kažejo na neprilagojenost v posameznih ob-dob j ih Prilagajanje na sedanje stanje ^2. Perspektive za bodočnost P° navedeni shemi je bil intervjuvan vsak posameznik, čeprav P^i vseh ni bilo mogoče izčrpati planirane problematike zaradi neosveščenosti, verbalne nerazgibanosti, procesa pozabijar-^a, zavrtosti v kontakta ipd. Ker smo navedene težave pred-videvali, nismo intervjuja podrobneje izdelali in podatkov Predvideli za statistično obdelavo, ampak le kot dopolnilo k °bčlelavi individualnih primerov. Pedagoška opazovanja o zadržanju posameznikov v zadnjem času pedagoška opazovanja smo se odločili kljub temu, da to ni Psihološka metoda. Najprej smo hoteli posamezne vzgojitelje aktivirati, da so kasneje ob ocenjevanju simptomov sploh mog-^ Uspešno sodelovati, razen tega pa smo podatke opazovanja koristili za oceno zadržanja posameznikov v času taborenja °2iroma bivanja v domovih pri individualni obdelavi. Na os-Ix°vi natančnega pregleda ponašanja in zadržanja je bilo mo-S°Če vsaj do neke mere vzporejati sedanjo stanjsko sliko s Prejšnjo, ugotoviti eventuelno izboljšanje ali poslabšanje ^ Napovedati prognozo. ^a taborenju so vzgojitelji dnevno registrirali posebnosti v obnašanju posameznikov in o vsakomur skozi tri tedne vo- ^•li dnevnik. Predhodno smo jih inštruirali, jih. opozorili Qa sistematičnost, vsebino opazovanja, konkretnost zapiskov ipd. ^a zavode, kjer je vzgojitelj dnevno že skozi daljši čas z §°jencem, pa smo sestavili kriterije po katerih so morali vzgojitelji sestaviti podrobna poročila o posameznikih. Pri Ustavi kriterijev smo upoštevali vse vidike, ki so se poka-2ali pomembni pri rejencih, pustili pa smo tudi široke možnosti za to, da je lahko vzgojitelj opisal vse značilnosti ° gojencu, ki jih ni uspel uvrstiti v posamezne rubrike. 2» Izvedba psiholoških pregledov * v fo predhodni izdelavi plana smo nadrobno instruirali dva štu-^enta psihologije v tehničnih postopkih testiranja, čeprav sta oba tehnike že poznala in obvladala. Prvega smo inštruirali za delo z Wechslerjem, Wiscom in Drevesnim testom, dru-§ega pa za delo z Bender testom, F.AT in za klinični intervju. °ba kandidata sta morala opraviti več predhodnih eksperimentalnih testiranj, da sta postopek popolnoma osvojila. Ob vsakem opravljenem preskusu smo z njima diskutirali in korigirali napake. Tudi kasneje, ko sta opravljala delo z eksperimentalno skupino, smo ostali z njima v stiku zaradi nadzorstva. Kako smo ocenjevali po lestvici in simptome, smo Povedali že pri opisu omenjenih tehnik. ^ Postopku tehnične izvedbe, niti v času taborenja pri rejenih, niti v posameznih vzgajališčih nismo naleteli na večje Zapreke. 178 Obdelava posameznih tehnik in prikaz rezultatov od vsega začetka smo se zavedali, da smo se z zastavlja-problemom lotili relativno težke naloge. Vidiki in pro-klemi, ki nas v končni fazi zanimajo, so zelo kompleksnega 2tlaČaja in jih je le težko oddvojiti in ločeno obravnavati, ^ikazovanje oddvojenih vidikov ima relativno vrednost, kar ^ nas lahko zavedlo v napačno interpretiranje rezultatov *h nakazanih tendenc. Če smo n.pr. ugotovili, da so domski °troci povprečno višje inteligentni, da so zunanje bolj ^ejeni, da so v ponašanju bolj odprti in sproščeni, iz te-še daleč ni mogoče zaključiti, da je vpliv vzgajališča Pozitivnejši od vpliva rejniške družine. Takega zaključka ^ mogoče postaviti tudi na osnovi vseh faktorjev, ki smo zajeli v kvantitativni obdelavi, ker nam dajejo vsi sku-^Q-j premalo kompleksen vpogled v celotno problematiko. Temelj smo neupravičeni zaključevati v omenjenem smislu, ker ^ mogoče točno ugotoviti ali delujejo pri oddaji v rejni- v* sko družino ali vzgajališče kaki sistematski ali zgolj slu-°ajnostni faktorji. Za vzgajališča n.pr. vemo, da je oddaja neke mere sistematična, vendar le v primerih, ki so bili Predhodno triažirani, pa še tu ni popolne doslednosti pri °^adi vsega navedenega smo se odločili, da bomo mimo prika- 2a kvantitativnih rezultatov kompleksno obdelali tudi vsake- posameznika in skušali dobiti o njem zaokroženo sliko o °sebnostni strukturi, izstopajočih motnjah, o etiologiji itd. ? * individualno obdelavo smo lahko razširili pregled nad vsa-kim posameznikom in istočasno nad celotno skupino, imamo pa fcbdi Širše možnosti za interpretacijo kompleksnih vidikov, jih s pregledom posameznih faktorjev ni bilo mogoče zadeti. Materinska briga za djete i duševno zdravje Prilog svjetske zdravstvene organizacije programu Ujedinjenih Nacija za zaštitu dijece bez doma. Napisao John Bowlby. M. A., M. D; Zaštita zdravlja, Zagreb, 1953* Kvantitativna obdelava ^ kvantitativni obdelavi smo izdvojili vrsto možnih, vidikov vsake od uporabljenih psiholoških tehnik v svrho primerno a med skupinama rejencev in gojencev. Ob posameznih tehnikah smo se odločili za sledeče vidike in karakteristike. ^ B II in Wise ^i inteligentnostnem testu smo izdvojili za primerjanje le kvocient (IQ) verbalne skale, kvocient (IQ) performance ska-■*-e in globalni inteligentno s tni kvocient polne skale. Mimo kvocientov bi bilo mogoče primerjati tudi surove skore vseh ^eh skal in pa surove skore posameznih podtestov. Vendar Se za to nismo odločili, ker sta skupini premajhni in premalo homogeni, razen tega pa smo uporabljali verzijo testa za °troke in za odrasle. Obe verziji se po številu nalog pri Posameznih podtestih razlikujeta in surovih skorov ne bi bi-^■i upravičeni direktno primerjati. Upravičeni pa smo primeriti končni rezultat, ker uporablja avtor pri obeh testih ehako skalo na pretvarjanje v čiste skore. Izhaja namreč v obeh primerili iz statističnih povprečij za posamezne staro-sti, za določitev inteligentnostne stopnje pa uporablja pri testu za otroke in odrasle iste sredine (M) in standardne deviacije (6). ^i vsem tem pa moramo smatrati rezultate le za orientacij-ske, ker je skala za pretvarjanje v čiste skore izdelana i ameriški populaciji, medtem, ko nimamo testa standardiziranega v naših prilikah. Pri interpretaciji se lahko opiramo ^ Ha dolgoletne izkušnje s tem testom, ki so pokazale njego-v° Veliko uporabnost v naših razmerah. Statistično smo razli-kQ med kvocienti obeh skupin primerjali s "t testom”^. Od Atrijskih karakteristikah smo izračunali le M in^ kvocien-W polne skale, zaradi orientacijske primerjave z normalno distribucijo po avtorju in z nekaterimi selekcioniranimi skupinami v naši praksi. Mimo tega smo prikazali tudi distribuciji obeh skupin v odnosu do Wechslerjeve distribucije prav kako le orientacijsko. Te primerjave smatramo za pomembne P^av zaradi izkušenj z Wechslerjevim testom in imamo tako šir- v Se možnosti za interpretacijo. ^6hder test ^ender protokole smo kvantitativno zvrednostili po Pascal ^bttellu, kvalitativno pa po M.L. Huttu. Razlike surovih točkovnih vrednosti obeh skupin (kvantitativna obdelava) smo prianjali s "t testom”, Za surove skore smo se odločili kljub ^etau, da imamo norme za naše prilike (Jfe” skore). Vendar so Cie norme dobljene na populaciji odraslih, medtem ko so v ^neih eksperimentalnih skupinah zastopani pretežno otroci. izbiri kvalitativnih vidikov smo izhajali iz protokolov ^ sicer smo registrirali vsak poseben fenomen, ki se je po-^Hvip v kateremkoli protokolu. Tako smo -se odločili za pri-^njavo sledečih kvalitet oziroma posebnih fenomenov: 30~~T~ ■Preizkušanje razlik med aritmetičnimi sredinami s pomočjo t distribucije; Blejec dr. Marjan, Statistične metode za Psihologe, Ljubljana 1959, str. 154-, 155* - 183 a* dosledna uporaba roba k* stisnjenost likov °* izmalicenje (razkroj) likov obrati (rotacije) likov Q* perseveracije poenostavitve Ker se omenjene kvalitete izredno redko pojavljajo, ni bilo Mogoče izvesti statistične primerjave med obema skupinama £° posameznih kvalitetah. Kochov test - Risba drevesa Pri tem testu ano ocenili le relativno zrelost risbe med otrokoma istega para. Pri oceni zrelosti smo upoštevali obliko ^ebla, podnožje, prehod v krošnjo, razvejenost, oblike vej, strukturiranost vej, dodatke in dodatno obdelavo. Pri vsakem paru smo ocenili z oznako " + " tisto risbo, ki je bila smelejša v odnosu do druge risbe pri paru, ki smo jo ocenili z " - ". Statistično smo razlike dobljenih vrednosti primerjali s ki^ in z uporabo latesove korekture^. PAT - Tematični projektivni test za ugotavljanje družinske prilagoditve Pri vrednotenju PAT smo skušali zajeti nekatere formalne ^ nekatere vsebinske vidike, iz katerih bi bilo mogoče Blejec, ibid, str. 161 2aključiti na pomembne osebnostne poteze in družinske odno-Se» Od formalnih vidikov smo izdvojili: a) Število besed v protokolu Pri tem smo upoštevali le besede, ki jih je bilo mogoče smatrati kot odgovore na evokat (sliko) ali na dodatna standardna vprašanja v zvezi z evokatom. Statistično smo razlike med obema skupinama primerjali s ” t testom k) Število potrebnih dodatnih vprašanj Registrirali smo vsa dodatna standardna vprašanja in primerjali razlike med obema skupinama s " t testom °) Originalnost zgodbe Pod originalnostjo smo smatrali kompleksen vidik, kjer smo upoštevali istočasno dolžino, vsebinsko bogatost, spontanost, domiselnost, nevsakdanjost zgodb in organizacijo medsebojnih odnosov v zgodbah. 2a oceno originalnosti smo se odločili na osnovi izkušenj, ki jih imamo s tem testom, na osnovi predhodne proučitve vseh protokolov in na osnovi primerov, ki jih navaja avtor. Zavedamo se, da je lahko ocena kljub temu dokaj subjektivna, vendar za grobo diferenciacijo še vedno dovolj točna. Realnost zgodbe Realnost zgodbe smo ocenjevali glede na smisel posameznika za realnost oziroma realno prikazovanje družinske - 185 ~ situacije ne glede na to ali vnaša v zgodbo doživetja iz Svoje, ali pa iz katerekoli družine. Tudi tu stao se opira-ii na primere avtorja, razen tega pa smo zgodbe naše skupine predhodno proučili in se šele nato lotili ocenjevanja. ^ Uravnovešenost zgodbe ■^bi uravnovešenosti zgodbe smo ocenjevali odnos med dispo-2icijo, zapletom in rešitvijo zgodbe. Kot uravnovešeno je Mogoče smatrati tisto zgodbo, ki ima nakazan realen izhod v zvezi z dispozicijo in zapletom. Rešitev mora biti torej utemeljena v sami zgodbi. Uravnovešena pa ni n.pr. zgodba 2 nenavadnimi in nelogičnimi zapleti, z zaključkom, ki ni-nikake osnove v dispoziciji in zapletu. Prav tako smo v tem primeru predhodno proučili naše zgodbe in se naslanjali na prejšnje izkušnje in primere avtorja. Uaj omenimo še, da smo formalne vidike, originalnost, realist in uravnovešenost ocenjevali glede na vsako zgodbo po-s^bej. če so bile n.pr. pri vsakem vse zgodbe originalne, <3® lahko dobil oceno 7 sicer pa manj, če je bilo manj zgodb °riginalnih. Isto velja za ostala dva vidika (realnost in ^havnovešenost)• °Ceha 0 pomeni, da pri posamezniku ni bilo zaslediti originalnosti ali, da je podal nerealne in neuravnovešene zgod-Tiste zgodbe pri katerih smo morali posameznika vsesko-vzpodbujati z dodatnimi standardnimi vprašanji in je nanje odgovarjal formalno zgolj z eno besedo, smo dosledno oce- z 0 pri vseh treh vidikih. Etatistično smo razlike formalnih vidikov originalnosti, re-alnosti in uravnovešenosti zgodb med obema skupinama primešali s " T testom " (Po Wilcoxonu)^2. formalnih vidikov PAT je mogoče zaključevati na pomembne °sebnostne poteze kot so verbalna in fantazijska razgibanost, smisel za realnost, organizacijo, urejenost miselnega funkcioniranja ipd, ^azen formalnih vidikov smo upoštevali tudi vsebinske vidike ih sicer: a) Pozitiven odnos do matere k) Negativen odnos do matere °) Pozitiven odnos do očeta 'i) Negativen odnos do očeta e) Občutek varnosti v družini Občutek ogroženosti v družini Prijetno vzdušje v družini h) Neprijetno vzdušje v družini i) Konfliktni odnosi med starši Pozitiven izid zgodbe k) Negativen izid zgodbe Zgodba brez izida navedene vidike smo ocenjevali podobno kot formalne. Če Se je posamezen vidik v zgodki pojavil, smo to registrirali. 32 Siegel Sidney, Nonparametrie Statistics, New fork, Toronto, London, 1956, str. 82 Če je bil vidik zastopan v vseh zgodbah protokola, je bila °cena 7 (ker je 7 zgodb), če pa ni bil zastopan v nobeni, j® bila ocena 0. Za te vidike smo se odločili na osnovi Predhodne proučitve vseh zgodb in zato, ker smo želeli te Vidike registrirati glede na postavljeni osnovni problem« fužinske odnose smatramo namreč kot pomemben etiološki faktor neprilagojenosti pri posamezniku in so v tej zvezi Podatki PAT dopolnilo anamnestičnim in eksploracijskim podatkom. ^se razlike vidikov smo statistično primerjali med obema skupinama s "T testom" (po Wilcoxonu). Spisek simptomov neprilagojenosti Simptome neprilagojenosti smo najprej vrednotili v celoti dh sicer smo med obema skupinama primerjali skupno število simptomov, ki so bili pri posameznikih registrirani. Pri-^i'javo razlik smo izvedli s " t testom ^ drugem delu pa smo izvedli še primerjavo sindromov, ki smo 3ih na začetku opisali. V tem primeru pa smo primerjali in ^sčunali značilnosti razlik med skup in sima s pomočjo Wilco-^onovega " T testa ". Upozarjamo, da posamezni sindromi za-^udi različnega števila simptomov in pomena posameznih simpto-nimajo enake teže. ^Qenjevalna lestvica zadržanj in karakteristik, ki se mani-£gstii>a.io v okol.iu ^■°t je bilo že opisano, smo v ocenjevalni lestvici zajeli ^ karakteristik v obnašanju in zadržanju. Med obema skupi-smo primerjali razliko vsake postavke posebej in sicer s Pomočjo " t testa". Morda bi bilo tudi v tem primeru smi-s®lno posamezne postavke združevati v večje skupine, zlasti, ^der je neko širše področje razbito na posamezne postavke. Vendar smo smatrali vsako postavko za toliko različno od ^gih in toliko samostojno, da to ne bi bilo povsem upra-vlČeno^. kliničnega intervjuja in pedagoških opazovanj nismo kvantitativno obdelali, ker so bili rezultati intervjuja in opazovanj zelo nehomogeni in so od primera do primera zelo varali tako po kvantiteti kot kvaliteti. Oboje je bilo mogoče uporabiti le ob kvalitativni obdelavi posameznih pri-°ierov kot dopolnilo in pa ob interpretaciji kvalitativne ^halize primerov. ^♦^Kvalitativna obdelava kot 'smo že navedli, smo se za kvalitativno obdelavo odločili, da bi dopolnili vrzeli v kvantitativni obdelavi in da lahko odgovorili na zelo kompleksno zastavljene probleme. ka vsak posamezen primer smo pritegnili ves razpoložljiv manorial vključno z objektivno anamnezo in izdelali mnenje po sledečih kriterijih: 33 Vse statistične metode, ki smo jih uporabljali, smo izbrali po konzultaciji s prof. dr. Marjanom Blejcem. * Ocena zadržanja in posebnosti pri psiholoških preskusih. p * Ocena zadržanja na osnovi pedagoških observacij, liste simptomov neprilagojenosti in ocenjevalne skale. Povzetek: Ocena sedanjega stanja v zadržanjih in obnašali ju. Rezultati psiholoških preskusov a) inteligentnostna kapaciteta h) Formalni vidiki osebnostne strukture zlasti glede na odstopanja od povprečja c) Družinski odnosi / j prilagojenost in odstopanja d.) Odnosi do okolja J e) Interesna struktura d.) Ostali izstopajoči vsebinski vidiki v osebnostni strukturi Primerjava med ocenami zadržanja in psihološkimi preskusi - povzetek * Etiologija motenosti glede na objektivno in subjektivno anamnezo in simptomatiko neprilagojenosti Ocena sedanjega stanja, glede na stanje pred oddajo v rejo ali dom Prognoza 9* Mnenje glede nadaljnega postopanja s posameznikom. posameznih mnenj bo razvidno, da smo v nekaterih primerih nekatere postavke podrobneje definirali kot v drugih Primerih. Tu smo bili pač odvisni od razpoložljivega materiala, vendar smo skušali v vsakem primeru podati čim bolj 2aokroženo sliko. ^sako mnenje zase predstavlja zaključeno celoto. Iz teh mnenj smo skušali ob koncu nakazati nekatere kompleksne vidike, ki izstopajo in jih primerjati med obema skupinama. Ti vidiki 80 sledeči; Neugodni in frustrirajoči odnosi v družini Neugodne odnose v družinah smo ocenili z A - zelo neugodni B - neugodni C - urejeni oziroma ugodni za razvoj. Težavnost sedanje simptomatike glede na prejšnjo v Ce se je pri posamezniku sedanja simptomatika po oddaji zmanj v s^la po kvantiteti ali kvaliteti, smo to ocenili s +, v nasprotnem slučaju pa z - , v kolikor pa je ostala ista, smo to Pačili z 0. 3» Sedanje stanje, počutje in zadržanje, glede na prejšnje pred oddajo v zavod ali rejo v se je pri posamezniku splošno stanje, počutje in zadržale izboljšalo, smo to ocenili s + , če je ostalo isto z 0 , v , °e se je poslabša lo pa z - . Prognoza ^ kolikor smo lahko pri posamezniku na osnovi celotnega mne-^da napovedali relativno ugodno prognozo, smo to označili s + se nismo mogli odločiti niti za dobro, niti za slabo pro-Shozo, smo označili z 0 , če pa smo napovedali relativno ne-uSodno prognozo, smo to označili z - • Sodelovanje organskega faktorja pri etiologiji motenosti ^ smo registrirali tiste rejence in gojence, pri katerih SD10 našli v anamnezi in psiholoških preskusih mimo dinamič-^ faktorjev eventuelne možnosti ali znake organsko cere-^alne okvarjenosti. Vse te vidike smo torej primerjali med °bema skupinama in jih podajamo pri rezultatih v posebni ta-kQli. Ppi tem se nismo posluževali statističnih metod, ampak Otkazujemo rezultate le v absolutnih številkah, pri čemer k° t = 5*5» b = 21; značilen na ni- značilen na značilen na vojn 0,001 nivoju 0,01 nivoju 0, 01 - 200 Tabela 16: seksualna iritabilnosb Tabela 17: poskusi neprilagojenega uveljavljanja t = 3i t s.11; značilen na nivoju 0,01 značilen na nivoju 0,02 spisku simptomov neprilagojenosti je opaziti značilne ^like med skupino rejencev in gojencev v celotnem števi-'*'u- simptomov, pa tudi pri posameznih sindromih, razen pri ^S-esivni simptomatiki in simptomatiki zavrtosti in izoliranosti. Teh dveh vidikov tudi nismo prikazali v tabelah. ^ Vseh primerih značilnih razlik so gojenci bolj obremenjeni z različnimi simptomi, kot pa so rejenci. Kljub temu, da n®Ugodni simptomi pri gojencih značilno izstopajo, pa mora-1110 upoštevati, da smo dobili podatke o simptomih za gojence vzgojiteljev, ki so svoje varovance poznali že skozi daljši v cas, medtem ko so vzgojitelji na taborenju poznali rejence - 201 le v obdobju treh tednov. Razen tega je bila situacija na taborenju neprimerno ugodnejša in bolj sproščena kot pa v 'lomovih. Zato je verjetno simptomatika pri gojencih, točne-<3® opisana. Vendar smo mnenja, da moremo smatrati tudi opis simptomov pri rejencih za precej izčrpen in značilen, ker de sledil šele po intenzivnem tritedenskem opazovanju. Sodimo torej, da je mogoče z omejitvami izvajati primerjave. ^a celotni spisek simptomov je značilnost razlik zelo visoka, medtem ko je pri posameznih sindromih po večini manjša, a Še vedno pomembna. Tako se javlja pri gojencih več nevrotičnih simptomov, več asocialne simptomatike, gojenci so b®Ij seksualno iritabilni in kažejo v večji meri poskuse ^prilagojenega uveljavljenja. Is teh podatkov bi bilo mogoče zaključiti, da so gojenci na sPloŠno v zunanjih manifestacijah obnašanja in zadržanja b°lj neprilagojeni, da ustvarjajo s svojim ponašanjem v okolju večje konflikte in imajo zato tudi manjše možnosti za Napredek. Na osnovi samih rezultatov ni mogoče govoriti o Vahokih navedene večje neprilagojenosti. Le teoretično bi lahko predvideli, da je morda domska situacija povprečno b°lj frustrirajoča kot rejniška družina, da so gojenci na sPlošno bolj omejevani kot rejenci, ali pa da so osebnost-h° bolj moteni. Posredno lahko iz pogostejše asocialne simptomatike zaklju- v , clmo na večjo ekstravertiranost gojencev in iz poudarjene slniptomatike poskusov neprilagojenega ponašanja na manjše ^žnosti gojencev za socialno uveljavljanje. Poudarjena nebotična simptomatika pa govori, da so gojenci tudi občutljivejši, manj tolerantni ob frustracijah ipd., kot rejen-ci* Mnenja smo, da je prav poudarjena nevrotična simptomatika pri gojencih najbolj pomembna, na osnovi katere lahko sklQpamo o večji problematičnosti gojencev, seveda v zvezi 2 ^socialno in drugo simptomatiko. Ako bi prevladovala nebotična simptomatika pri rejencih, bi sledilo, da so go-^hci in rejenci pod relativno enakimi frustrirajočimi blivi, vendar, da so rejenci bolj zavrti zaradi pritiskov, ®°jenci pa bolj sproščeni, a prav tako moteni. Tako pa lahko v oeloti rečemo, da se kažejo gojenci kot bolj problematični v CePi*av iz tega še ne sledi, ali je v ozadju bolj okvarjena °sebnost posameznikov ali pa bolj neugodna situacija. p °Sostost neprilagojene simptomatike si moramo pogledati še 1,2 ©nega vidika. Ugotovili smo že, da so gojenci povprečno bŠje inteligentni kot rejenci. Znano je, da frustrirajoča btuacija, huje prizadene inteligentnega kot neinteligentne-Sa» da se višje inteligentni v neugodni situaciji ponašajo k°^j dezintegrirano, ker so občutljivejši, ker subtilneje Ujemajo in občutijo neugodno situacijo. Zato je verjetno, 'b’ je poudarjena simptomatika pri gojencih pogojena vsaj del 310 tudi po tem faktorju. Ocenjevalna lestvica zadržanj, ki se manifestirajo v okolju Tabela 18: išče Tabela 19: dolž družbo starejših nosti dobro gojencev opravlja - Tabela 20: ima red v spalnici (šotoru) ted.št, Para ' Hej. Go j o Hej. Go j. Hej. Go j. 1. 2,3 2,4 1,1 1 1,3 1,8 2. 1,8 2,9 1,7 2,9 1,5 2,8 3, 2,5 2,1 1,3 2,3 1 1,1 1.3 2,3 1 2 1,1 1,5 5* 1,3 2 2,1 2,2 2,1 1,6 6. 2,8 2,6 1 2,3 1 2 7. 1,3 2,1 1,8 1,8 1,1 1,8 8. 2 2,4 1,1 1,2 1,3 1,2 ^ 9 • 1,1 1,8 2,1 2,5 1,8 2,5 10. 1 1,1 1 1,1 1 1,1 11, 1 1,2 1 2,3 1 1,9 12. 1.7 2,7 1 1,9 1,5 2,2 13. 1.7 2 1,8 1 1,3 1 14. 1,3 1,8 1,1 1,8 1 1,2 15. 1.5 1,8 1,8 2,5 1,1 1,8 16, 1,5 1,6 1 2,3 1 1,6 17. 1 2,1 1 1,3 1 1,3 18. 1 1,3 1 1 1,1 1,1 t test = 4,23 t test = 2,29 t test = 4,30 značilen na značilen na značilen na nivoju 0,001 nivoju 0,03 nivoju 0 ,001 1 - išče družbo gojencev 3 - se izmika družbi goj. 1 - dolžnosti 1 dobro o-pravlj a ^ 3 - se izmika dolžnostim - ima red v spalnici (šotoru) - nima reda v spalnici (šotoru) Tabela 21: ima urejeno zunanjost Tabela 22: kolektiv ga sprejma Tabela 23: vzburijivost '-Sara ' Hej. Go j. Hej. Go j. Rej. Go j. 1, 1 1,2 1 1 3 2,4 2* 1,7 3 1.3 2,4 2,8 1,5 3, 1,1 1,3 1,1 1,3 2,5 1,3 % r 1,1 1.6 1 1,5 1,6 1,6 5* 1,8 1,8 1,3 1,4 1,7 1,6 6. 1,3 2,5 1,5 2,5 2,5 1 7. 1.1 2,3 1 1,3 2,7 1,8 8 • 1 1 1,1 1 2,5 2,4 $ 1.3 1 1 1 1,1 1 1 1 r 2,5 2,5 1 1,3 1 1,4 2,5 1 '2* A ■> 1,8 3 1,1 1,4 2,1 2,1 o. 1 1 1,1 1 2 2,4 14. 1 1 1 1,2 2,5 2,4 15. 1.1 1.5 1 1,3 2,6 1,2 16. 1,3 1.1 1,1 1,1 3 1,6 1?. 1 1,4 1 1,3 3 2,1 >8. 1 1 1,1 1,3 2,7 2,1 t test = 2,33; t test : = 10,62 j t test = 3,86; značilen na značilen na značilen na nivoju 0,05 nivoju I D, 001 nivoju 0,01 1 - ima urejeno 1 - kolektiv ga zunanjost sprejema 3 - je neurejene 3 - kolektiv ga zunanjosti odbija 1 - Vzburljiv 3 - primerno reagira Tabela 24; užaljivosb Tabela 25• sam na babvine Tabela 26; zrelosb obnašanja L‘Šb. it a Hej. Go j • Hej. Go j. Hej. Go j. 1. 2,7 2 3 2,8 2,5 2 2, 2,8 2 3 2 2,1 1,4 5« 2,7 2 3 1.8 2,1 1,5 4» 2,8 1,8 3 2,5 2,3 1,3 5. 2 1,6 3 2,4 2,1 2 6. 2,3 1,1 3 1,3 1,3 1,1 7. 3 2 3 1,1 1,8 1,5 8, 2,6 1,8 3 2,8 2,1 2,2 9* 2,7 2,6 3 2,8 2 1,8 do. 2,8 2,6 3 3 2,8 2,8 11* 2,5 9,3 3 1,3 2,5 2 12, 2,1 2,3 3 2,3 2,1 1 T3, 2,1 2 3 2,8 2 2,8 14, 2^8 2,3 3 2,2 2,3 2,7 15. 2,5 1,4 2,8 1,8 1,8 1,5 16. 3 2 3 2,5 2,3 2,1 17. 3 2 3 2,7 2,6 2,8 18. 3 2,1 3 2,6 2,5 2,5 b besb = 11,85 b besb = : 5,27 b besb = : 2,08 značilen . na značilen na slabo značilen nivoja 0 ,001 nivoja C »,001 med 0,10 in 0,5 1 - hibro uža- 1 - sam na 1 - inf anbilno ljen 5 - ne zameri hibro babvine obnašanje 3 - primeren od- 3 - zrelejše ob- nos do lasb-nine nasanje ^i navedenih posbavkah, kjer smo prikazali babele v celobi, s®o dobili pomembne razlike med obema skupinama, medbem ko Se pri osbalih posbavkah niso pokazale razlike. Posbavke, kjer ni bilo pomembnih razlik, so sledeče; Išče družbo vrstnikov - se izmika družbi vrstnikov ^ Išče družbo deklet - se izmika družbi deklet Išče družbo mlajših - se izmika družbi mlajših Diminanten - podredij iv Psihično agresiven - psihično neagresiven Pizično agresiven - fizično neagresiven Aktiven - zavrt Družaben - samotarski Se je vživel v novo okolje - se ni vživel v novo okolje ^•Ijub temu, da pri teh postavkah ni bilo zaznati pomembnih •^lik, pa je za nas zanimiv vidik, na katero stran se obe s^tpini nagibata, namreč ali pri njih prevladuje pozitivna aIi negativna ali pa sredine (+). Za postavko "Išče družbo Ustnikov" ugotavljamo, da se obe skupini izrazito nagiba-na pozitivno stran, namreč, da se večina mnogo druži z Ustniki. Pri postavki "Išče družbo deklet" je pri obeh sku-Pihah večinoma zastopana sredina, ostali pa se pri obeh sku-^^ah enakomerno porazdelijo na + in - . Pri postavki || *j» v išče družbo mlajših" je zopet? zastopana pretežno sredina, ^dtem ko se približno ena tretina pri obeh skupinah veže mlajše sogojence. la moment smatramo za pomemben, ker je Suženj e z mlajšimi pogosto znak slabše prilagoditve. Zato °Pozarjamo, da se k temu nagiba približno ena tretina posameznikov iz ene in druge skupine. Pri vidiku "Dominantnost" °be skupini nagibata na pozitivno stran. Io se pravi, da go-^ehci kot rejenci pretežno težijo po dominantnem položaju ^ed vrstniki oz. drugimi otroci različnih starosti. obe skupini je tudi značilno, da povprečno nagibata k fizični in verbalno izraženi agresivnosti. Razen tega so °boji označeni pretežno kot aktivni, družabni in adaptirali novemu okolju (domu oz. reji). ^se navedene poteze, ki se kažejo pri obeh skupinah, so 2animive in karakteristične in kažejo na pretežno ekstra-vertirano usmerjenost posameznikov, na težnjo po dominantnosti v okolju in na zadržanja s katerimi prihajajo v okolici v konflikte (Agresija). Vidiki, pri katerih je bilo odkriti med obema skupinama Razlike, pa so vse razlike v korist skupine rejencev. Sjenci v večji meri iščejo družbo starejših vrstnikov, med-ko se ji gojenci v večji meri izogibajo. Rejenci tudi k°ljše opravljajo dolžnosti, čeprav pri gojencih povprečno ne bi bilo mogoče trditi, da se dolžnosti izrazito izogibajo, ker je pri njih pretežno zastopana srednja ocena (+). f'nlje je za rejence značilno, da imajo red v šotorih, kot Sojenci v spalnicah. Tudi v tem primeru pri gojencih kljub tej razliki ni najti izrazite težnje po neredu, čeprav je f'nlativno bolj poudarjena kot pri rejencih. Pri gojencih povprečno zastopana ocena, ki se bolj približuje pozitivni ^°t negativni. ^adaljni vidik kaže, da so rejenci urejenejše zunanjosti k°t gojenci. V absolutnem smislu je v tem primeru prav ta-ocena za gojence povprečno bližje pozitivni kot negativci strani. Sjenci so v kolektivu bolje sprejeti, kot gojenci. Ob relativni razliki pa ni mogoče trditi, da bi bili gojenci v kolektivu odklonjeni, ker tudi tu prevladuje v ocenah po-2itivna stran. l*9-lje je opaziti, da so gojenci vzburljivejši od rejencev, *azen tega so bolj užaljivi. V obeh primerih v absolutnem smislu ni opaziti posebnih tendenc niti v eni niti v dru-Si skupini. 2elo značilna je razlika ob postavki "Nagnjenost k tatvinam". V absolutnem smislu je bila pri rejencih nagnjenost k tatvinam nakazana rahlo le v enem primeru, medtem ko pri Sojeneih rahlo v dveh tretjinah, v približno eni tretjini Pa zelo izrazito. Razliko v korist rejencev je najti tudi ob postavki "Zrelost obnašanja" (t test = 2,08; značilen na nivoju 0,05)• dojenci so relativno zrelejšega obnašanja, čeprav so v absolutnem smislu tudi gojenci ocenjeni pretežno pozitivno Ih ne bi mogli trditi, da so v povprečju infantilni. V vseh omenjenih vidikih so bili rejenci ocenjeni relativno boljše, vendar smo ob vsakem vidiku poudarjali, da tu-^i pri gojencih glede na celotno lestvico ni bilo opaziti Povsem nasprotnih ocen. Relativne razlike smatramo za pomembne, ker lahko iz njih Saključimo, da so rejenci po zunanjih manifestacijah stvarno urejenejši, medtem ko v nekaterih potezah in zadržanjih sovpadajo z gojenci. Zlasti izstopa, da so rejenci po zuna- adosti ure j ene j š i, da so v kolektivu frolje sprejeti, da so Manj vzburljivi, manj užaljivi oziroma prizadeti in skoro niso nagnjeni k tatvinam, razen tega pa so v obnašanju zre-lejši od gojencev. Navedene tendence se do neke mere pokrilo s tendencami, ki smo jih dobili pri simptomih neprilagojenosti. Smatramo, da so rezultati ocenjevalne lestvice 2anesljivejši, ker so dobljeni na osnovi bolj dovršenega Metodološkega postopka, Vendar na osnovi ocenjevalne lestvice ni mogoče zajeti globalnih razlik v osebnostnih strukturah, ker smo z njo registrirali zgolj zunanje vidnejše manifestacije v obnašanjih in zadržanjih, ni pa bilo mogoče registrirati subtilnejših potez, kot se je v nekaterih primerih pri psihološkem ^elu pokazalo. Razen tega moramo tudi v tem primeru upošte-vati različne situacije, v katerih so bili preskusi izvršeni in se na rezultate ni mogoče soodstotno zanesti. 2. Kvalitativna obdelava obdelavi smo posamezne primere razvrstili po parih tako, vsakemu rejencu odgovarja določeni gojenec iz vzgojnega 2avoda (glej tabelo 5 uvoda) 1 H - 10; 01 + 18 ^ Začetku je bil rejenec v kontaktu močno zavrt, kasneje pa Se je sprostil in postal ob koncu že pretirano živahen. Ves v med delom je bilo opaziti močan motoričen nemir. Igral Se je s predmeti in vseskozi gibal z rokami in nogami. \r v ¥ času taborenja je bilo opaziti, da je bil v začetku nekoliko osamljen in nesproščen, kasneje pa je postal prav priden in prijeten. Opisan je kot tovariški, za svoja leta ^koliko prezrel in je kazal tendenco po dominiranju. Če so Sa odrivali ali pa, da ni uspel pri igri, je bil agresiven iako verbalno kot fizično. Opaziti je bilo, da tožari in ima Pretiran čut za privatno lastnino. Enkrat je pomočil postečo. Do tuje lastnine je kazal primeren odnos. fantovega zadržanja v času taborenja bi lahko zaključi-da ne kaže večjih odstopov. Ob neuspehih je rahlo agresiven, se počasi prilagaja, teži po dominiranju in kaže laž-nevrotične simptome nevrovegetativnega značaja. Socialno prilagodljiv in se normalno veže na odrasle. psiholoških preskusov je razvidno sledeče: Ihteligentnostno je podpovprečen. Storilnost'je vseskozi re-^tivno izenačena. Znatno boljše je uspel le pri razumevanju s°cialnih situacij. Slabi rezultati pri podtestu poučenosti kažejo na vzgojno zanemarjenost. kisba drevesa kaže na rahel razvojni zaostanek. Bender testu izstopa nakazana zavrtost in zavrta agresija, sicer pa so reprodukcije relativno točne, razporeditev je Cejena. Slabše verbalne sposobnosti je pokazal tudi pri preskusu 2 ?AT. Nobene zgodbe ni povedal spontano, pač pa ga je bilo potrebno izpodbujati s standardnimi vprašanji. S tem v zvezi so zgodbe revnejše tudi vsebinsko, saj se posamezni vidiki pojavljajo redko in izolirano. ^aj omenimo, da nakazuje pritiske s strani staršev, prepir fted zakoncema in alkoholizem. Na neugodne pogoje reagira z agresijo in asocialno simptomatiko. V psihološki eksploraciji je nakazal nekatere momente v 2vezi z materjo, vendar bi lahko iz vsega zaključili, da je bil v lastni družini povsem nezakoreninjen, da nima posebnih izkušenj in še tiste, ki jih ima, so negativno čustveno obarvane. 2elo pa se je fant navezal na svoje rejnike. Oba imenuje Nar z očetom in materjo, jima zaupa in pravi, da ju ima zelo rad. V zvezi s šolo omeni, da se je uveljavil med vrstniki, da 8a morajo ubogati, da je kot največji in najmočnejši njihov starešina. Prizadet pa je bil, ko smo se dotaknili njegovih uspehov oziroma neuspehov v šoli. ^ Širšem okolju v reji se je fant dobro prilagodil in ne haže kakršnih koli konfliktnih stanj. Izgleda, da je bil iz negativnega domačega okolja in prejšnje negativne družine odstranjen dovolj zgodaj, da je lahko sprejel novejšo rejniško družino, v kateri se je adaptiral Ih ki je nanj vsestransko pozitivno vplivala. ZAKLJUČKI: Rahli odstopi v osebnostni strukturi, ki se ka- v 2ejo v nevrotični simptomatiki, znižani toleranci do frustra-°lj in občasnih izpadih agresije. Verjetno gre za posledice Prejšnjega neurejenega življenja in zanemarjenosti, čemur pripisati tudi znižane intelekttvne sposobnosti. Sicer d® fant urejen, socialno prilagodljiv, čustveno diferen-°iran in vzgojno vodljiv. V tej družini smatramo prognozo kot ugodno, saj je fant čustveno sprejet in imajo rejniki njega vsestransko pravilen odnos. 1 ^ - 10; 00 + 17 Pri razgovoru in preskusih je bil gojenec zelo motorično ^miren in je zaradi guganja na stolu celo padel. Govori Selo hitro, na obrazu je bilo opaziti rahle tike. Sicer pa prizadeven, ustrežljiv, a občasno je postal nekoncentri-■Dah» kar se je odrazilo tudi v izdelkih. ^dagoška poročila ga označujejo kot najboljšega gojenca v ^0tau. Do starejših in do vrstnikov ima primeren odnos, je Prizadeven v šoli in izven nje, redke graje, ki jih dobiva, sP£ejema z razumevanjem. Dolžnosti dobro opravlja in je v ^tau najbolj priljubljen. 'Negativnega o njem skoi'o ni mogoče teSi. Omenili bi le nekatere posebnosti. Fant namreč teži po Ustnem kotičku, občasno se pri njem pojavlja enureza, vča-sih tudi tožari. Do lastnine ima pravilen odnos, je tudi nebesi ven. poročil in ocen bi lahko zaključili, da fant ne kaže po-s©bnih problemov, da je urejen in ima pozitivne vzorce navad. pedagoško vplivanje je dojemljiv, vodljiv in dovolj motivi- ran. Psihološki preskusi pa so pokazali sledeče: Phteligentnostno je normalno povprečen. Posebnih odstopov v storilnosti ni bilo zaslediti. P^sba drevesa ne kaže posebnosti. Pr •^sskus z Bender testom pa je pokazal na rahlo dekoncentra-in notranjo zmedenost in splošno zavrtost. p . 1 preskusu s FAT je bil na začetku precej nekoncentriran, gledal skozi okno in odsotno odgovarjal; potrebno je bilo ^Porabljati dodatna vprašanja. Pri zadnjih slikah pa je po-spontano bogate zgodbe, iz katerih lahko zaključimo sledeče : ^ont je zelo prizadet ob izgubi očeta. 0 njem mnogo razmišlja ga občasno idealizira. 0 materi pa ne govori dosti, zelo Pa se čustveno veže na stare starše. V zvezi z družinsko situacijo izraža večkrat močno agresijo. Čuti se zapostavlje-a©ga pred naj mlajšim bratom. Večkrat nakazuje, da je bil doba fizično kaznovan in omejevan. Sicer pa je emocionalno razgiban, zelo čuteč in vezan na živali. ^ razgovoru se je zelo sprostil. Podal je več vidikov iz Prejšnjega in sedanjega življenja, ki so pomembni za razume-vanje njegove osebnosti. ■^udi tu omeni, da pogreša očeta. Doma je navezan zlasti na trata, rad pa je imel že od malega živali. Iz šole se spomina, da so ga večkrat "zafrkavali", zaradi česar je bil prizadet. Včasih je reagiral z agresijo, pogosto pa ni nič pokazal. Zelo lepo govori o stari materi, na katero je očitno Najbolj čustveno navezan. Ko je pričel s šolo, mu učenje nikakor ni šlo. Iz vidikov, ki jih je nakazal, lahko sklepamo, da je bil tedaj zelo ne-koncentriran in zbegan, tako da se ni mogel učiti. Čele, ko šel od doma, se je lažje zbral in začel boljše izdelovati. interesno je zelo razgiban. Prevladujejo pa interesi, ki niso vezani na družbo. Zelo rad čita knjige in nobena mu ni Prepusta ali predebela. Lahko bi dejali, da je gojenec dokaj introvertirana osebnost. 0 poklicu je že dosti razmišljal, a se še ni dokončno odločil. ^ razgovoru je navedel vrsto simptomov, ki kažejo na nevrotično prizadetost. Omenja, da ga pogosto boli glava, da ga vŠasih kar zanaša. Dlani se mu zelo potijo, pojavlja pa se bb tudi enureza. Pogosto ima grozljive sanje. Iz vsebine nekaterih sanj bi lahko sklepali, da se čuti ogroženega in ne- sigurnega in da 3© močno zavrto agresiven. Navdajajo ga tuki bojazni pred neznanim. Na zavod se je težko navadil. Najbolj ga je motilo obračunavanje med gojenci in pa grobost nekaterih. Vendar se zadnje čase dobro počuti. dojenec ima za seboj izredno težko življenje. Bil je čust-Veho prizadet ob materi in je pogrešal očeta. Čustven defi-cit mu je delno lahko nadomestila stara mati. Neugodno je kilo, ker je pogosto menjal okolje in bil večinoma prepuščen sam. sebi. Tatvine pri njem je bilo opaziti zlasti v zvezi 2 uveljavljanjem v okolju. Kar je vzel, je namreč navadno Podaril vrstnikom. Kljub izredno negativnim vplivom pa se antisocialna simptomatika pri njem ni razrasla v stalnejšo, ampak prej situacijsko motnjo. Verjetno je imel konstitucionalno dovolj močno osnovo, razen tega pa je tudi v okolju uspešno kompenziral deficite iz družine, namreč ob stari materi in v okolju, Kjer je bil na splošno priljubljen. Vseeno pa se je neurejeno in neugodno življenje pri njem ©dražilo v hujši nevrotični simptomatiki in zavrtosti. ^henja smo, da je dom nanj dobro vplival že s tem, da se je nekje stabiliziral in uveljavil in da je bil izločen od negativnih družinskih vplivov. Bolj kot prevzgoje bi bil gojenec potreben psihoterapije. 2AKLJTJČEK: Nevrotično motena, introvertirana in zavrta osebnost. Motnje so izraz emocionalne prizadetosti v družini in Pnesaditvenega konflikta. Asocialna in antisocialna simptomatika je bila pri njem le situacijskega značaja. Kant bi kil potreben psihoterapije ali vsaj psihološkega vodenja. ^nognozo smatramo za ugodno, če bo v okolju dobil le minimalno razumevanje in čustvene opore. 2 it - 10; 10 + 7 razgovora in dela daje fant vtis počasnega, notranje ne-sigurnega, z anksiozno reaktivno pripravljenostjo. Je precej ^samostojen in ima pomanjkanje samozavesti. Počasnost in ^okretnost, ki bi jo lahko označili z zavrtostjo, se je odrazila tudi pri vseh praktičnih nalogah, kjer je slabo aspel v razmerja do verbalno abstraktnih nalog. Podobno ga ocenjajejo tudi pedagogi v skupni oceni in obser-v&cijah. V času taborenja je bil fant v splošnem precej tih, miren in si ni našel pravega prijatelja, čeprav se je razumel z vsemi. Do vzgojiteljev je bil zelo ubogljiv in olikan. V družbi vrstnikov je podredljiv in zavrt. Občasno je izstopala njegova agresija, kar je pa pred starejšimi skrbno skrili. Pri njem je bilo opaziti pojav enkopreze. Označeno je tudi, da je bil nereden in zelo občutljiv. Iz navedenega lahko povzamemo, da kaže rejenec v zadržanju določen odklon, ki se kaže v nekaterih psihosomatskih teža-v9h, zavrtosti, motenem socialnem kontaktu, senzibilnosti, vzburljivosti, rigidnosti in splošni motorični neokretnosti. Psihološki preiskusi kažejo sledeče: P^i Bender testu ni opaziti bistvenih odklonov. Reprodukcije so dobre in odgovarjajo kronološki starosti. Omenjamo le izrazito počasnost, saj je reševal test nesoramzemo dolgo. P^i preiskusu inteligentnosti smo ugotovili normalno povprečno kapaciteto. Mnogo boljše je uspel pri verbalno-abstrakt-nih nalogah, kot pri praktičnih. Razlika je statistično pomembna in kaže na specifično prizadetost v praktični inteligenci, kar je verjetno izraz intencionalne zavrtosti. Vzroke fantove prizadetosti moramo iskati v neugodnih družinskih pogojih, kjer bi poudarili zlasti zelo nedosledne vZgojne vplive. Iz objektivne anamneze je razvidno, da je °ee izvajal nad rejencem pritiske povsem neadekvatno. Razen ^eSa je bil prepuščen samemu sebi in bil močno zanemarjen. ^ teh pogojih je bil močno čustveno prizadet, kar se kaže %nes v simptomih neprilagojenosti, čeprav fant ni osveščen konfliktnih situacij, ki jih je preživel. To se je odrazilo kako v eksplnraciji kot v FAT poskusu. Iz razgovora je raz-vidno le, da se čuti prikrajšanega pred starejšim bratom, ga ima menda mati raje kot njega. Tudi omeni, da ima rad ^a-tno, medtem ko očeta ne mara. •^i poskusih s FAT je bilo treba iz fanta odgovore direktno vleči in spontano sploh ni odgovarjal. Iz protokola je raz-vidna le ogroženost s strani očeta sicer so pa odgovori dokaz prazni. ^ reji se je fant dobro ujel. V začetku rejniki navajajo mno-simptome, ki kažejo na neurotično prizadetost, medtem ko Se je v zadnjem času že precej uredil in adaptiral. Sam pra-vi, da ga imajo rejniki radi, da se z njimi razume in da je m&d pri njih. Kljub temu, da je prosil mater, naj ga vzame Hornov, smatramo, da ne bi bilo dobro, ker je reja nanj ugod-110 vplivala in bo predvidoma ugodna še za nadaLjnji razvoj. Potrebna bi mu bila pomoč v šoli, ker bi s svojimi sposobnostmi lahko boljše izdeloval. Vsekakor pa bi mu bila potrebna P°moč pri vživij anju v socialno okolje, v čemer je trenutno močno prizadet. ZAKLJUČEK: Emocionalna prizadetost v zgodnji mladosti, katere Posledice se odražajo danes v psihosomatskih težavah, zavrtosti, težavah v socialnih stikih, hipersenzibilnosti, veliki vzburljivosti in motorični neokretnosti. Kljub navedenim de-viacijam smatramo prognozo kot ugodno in sicer z ozirom na razvoj, ki ga je naredil v rejniški družini. Tatvin pri njem mi bilo opaziti ne v reji, ne na taborenju. 2 G - 10; 10 + 8 ^ri psiholoških preskusih je bil gojenec dokaj zavrt. Šele Proti koncu se je komajda razmahnil. Tedaj pa je bilo opaziti precej poudarjen motoričen nemir. Pogosto je odgovarjal 2 "ne vem”. Na splošno daje vtis urejenega fanta, ki pa je 2elo zavrt in pasiviziran. ^2 skupne ocene in pedagoškega poročila ugotavljamo, da je §°jenec precej agresiven in sicer psihično in fizično. Ved-110 zapada v prepire, potem pa reagira z jokom in umikom. V kolektivu je nepriljubljen zaradi egocentričnosti in stalnih konfliktov. Je enuretik in ima pomanjkljivo izgrajene koralno etične principe. Novim situacijam se s težavo prilagaja. Njegove reakcije kažejo na veliko vzburljivost in niž-3° toleranco do frustracij. Pogosto je bilo opaziti, da la- v ^• V spalnici nima reda, je večkrat tudi neurejene zunanjo-sti. Njegovo obnašanje je dokaj infantilno, neprimerno kronološki starosti. V zvezi z lastnino je bilo pogosto opazili spodrsljaje in male tatvine. Lista simptomov neprilagojenosti je pri njem skoro povsem izpolnjena. Iz nje je razvidna prizadetost zlasti na področju odnosov s'socialnim okoljem. ^ed drugim je navedena destruktivnost in pojavi sadizma. Na nazivne neprilagojene načine skuša pritegniti pozornost. Z domačimi vzdržuje le minimalne stike in je opaziti, da na starca ni navezan. kz vsega tega materiala je razvidna precejšnja problematičnost gojenca, ki se nanaša na različne vedenjske motnje, pri katerih moramo v ozadju predvidevati pomanjkljivo in nepravdno vzgojo in pa čustveno okvarjenost. Zlasti naj poudarijo pomanjkljive zavorne mehanizme, motnje v značajski izgradnji, neurotične simptome in pa stalne konflikte z okoljem, ki 3ih lahko smatramo kot pogoj vedno novih konfliktov in vse VeČje problematičnosti. psiholoških preskusov lahko dopolnimo še sledeče : ihteligentnostna kapaciteta je v mejah normalnega povprečja. Sorazmerno nižji rezultat je bilo opaziti pri podtestu razu-jovanja, šibke pa so budi njegove sposobnosti vizuelno motorno organizacije. Sender test ne kaže posebnih odstopanj z ozirom na kronolo- Ško starost. Opaziti je celo točne reprodukcije, urejeno Razporeditev in dobro samokontrolo. Risba drevesa ne odgovarja starosti in kaže na rahel regres. V PAT vseskozi izstopa velika revščina v družini, katere de bil osveščen, ki je zanj predstavljala tudi hud problem. V zvezi s tem izraža vseskozi veliko potrebo po denarju in blagostanju. Glede družinskih odnosov se kaže navezanost na mater, medtem ko očeta pretežno odklanja in se čuti od njega ogroženega. Opisuje ga kot agresivnega i& alkoholika, čeprav po drugi strani meni, da skrbi za fužino. Med staršema nakazuje stalne probleme in prepire. Rri psihološki eksploraciji je bil precej nekritičen. Podajal je odnose tako v družini kot v okolju nerealno. Iz bega materjala je mogoče zaključiti, da je interesno nerazgiban, čustveno zavrt in zožen, v notranjem doživljanju površen in nepoglobljen. Objektivni anamnestični podatki in celotni material, ki je bil zbran, kaže, da je bil gojenec hudo prizadet že v zgodnji mladosti, da je bil pod nedoslednimi in nepravilnimi vzgojnimi vplivi močno zanemarjen in čustveno prizadet. Vsi bi zgodnji vplivi so učinkovali v smislu osebnostne deformiranosti na področju emocionalnega življenja in karakterja. ^ stikih z okoljem pa gojenec zapada v vedno nove konflikte in. njegova problematičnost se stopnjuje. Dom njegovih motenj ^•i uspel korigirati in je prognoza zelo problematična, četudi je še relativno mlad. ZAKLJUČEK: Vedenjske motnje pri vzgojno zanemarjenem in čust-v©no prizadetem fantu. Prizadetost in motnje se kažejo v karakternih spremembah, prizadetosti na področju socialnih stikov in na področju čustvenega doživljanja. Primer je prognostično neugoden. V domu bi bilo dobro začeti s poglobljenim 111 sistematične j šim delom, pri čemer bi bilo treba upošteva-bi vse ugotovljeno in pristopiti k korekciji in prevzgoji. 3 H 12; 00 + 11 ^nnt daje vtis razvajenega in nekoliko zavrtega otroka. Go-v°ni nerazločno in nerad in pri tem ne pogleda v oči. Ves v c*s med delom je bil motorično nemiren. Naloge, ki jih. je ko bil f je nerad reševal in se večkrat postavil v opozicijo, vendar se povsem ni uprl. Pedagoške observacije in ocene kažejo, da je bil fant v ča-sb. taborenja precej pasiven in zavrt. Na novo okolje se je počasi privadil. Nekoliko se je sprostil šele zadnji te-k®h, tedaj pa je postal občasno agresiven, zlasti do mlaj-sid, zelo neubogljiv, opozicionalen in uporen. Dolžnostim Se je izmikal, če se je le mogel. Nanj ni delovala ne naslada ne kazen. Za vsako stvar se je smejal in kazal očitno neprizadetost. Njegovo obnašanje je bilo na čas povsem aeadekvatno. V vročini je sedel oblečen, zvečer pa je ho-okoli v kopalkah, ko je bilo že hladno. Med vrstniki je kotel včasih pritegniti pozornost, čeprav se ni družil. Bil j® ves čas osamljen, samotarski, vedno tožil za slabim počutjem in grozil z begom. Kazal je več neurotičnih simptomov. ^ zvezi z lastnino ni bilo opaziti spodrsljajev. kz fantovega ponašanja in splošnega zadržanja lahko ugotavljamo določene posebnosti, ki kažejo na prizadeto osebnost. °trnjeno bi poudarili zlasti zavrtost in pasivnost z občas— ^oii izbruhi agresije in opozicionalnosti. Dalje naj omeni-010 samotarjenje, nekoliko čudaško ponašanje in neobčutljivost nagrado in kazen. Vse to so posledice nedosledne družin— vzgoje, razvajanja in po drugi strani neadekvatnih pritiskov. oskus inteligentnosti je pokazal kapaciteto v mejah normal-^eSa povprečja. Zanimiva je storilnostna krivulja, v kateri j® videti nižji rezultat pri podtestu razumevanja, koncentra-^■tje in neposrednega pomnenja, sintetičnega funkcioniranja ^ Psihomotornega tempa. Vse te funkcije so znižane, druge pa v mejah dobrega povprečja. Pri preskusu inteligentnosti je 11 ob neuspehih večkrat samokritičen, pa tudi agresiven do ®statorja. - 220 ^2 Bender testa je razvidna obrambna pozicija, težave v vi-Zuelni percepciji in pa težnja po poenostavljenju. Vzroke fantove prizadetosti moramo iskati v neugodnih pogodili zgodnjega razvoja, v motenem efektivnem odnosu med njim ih starši, v nedosledni vzgoji pri stari materi, v razvajanju, popuščanju in zanemarjanju po eni strani in po neadekvatnih pritiskih po drugi strani. Pri rejnikih se je znašel Pod večjimi pritiski in zahtevami, vendar je bilo v kratkem 2aslediti napredek. Po začetni objestnosti se je kmalu vne-Sel, čeprav navajajo rejniki moteče ponašanje in nekatere nebotične simptome. £**i pat testu je slabše sodeloval in mu je bilo potrebno dosledno zastavljati standardna vprašanja. Iz protokola je mogoče razbrati le občutja neugodja v zvezi z družinsko situli jo, sicer pa je nemogoča kakršna koli diferenciacija odnosov. ^lede tatvin ugotavljamo, da so v večji meri situacijskega 2hačaja, saj se niso pojavljale niti pri rejnikih, niti v koloniji. Interesno je fant relativno dovolj razgiban. V socialnih odnosih se čuti prizadetega in močno teži po uveljavljanju. ^AKLJUČKI: Motena osebnost z nakazano zavrtostjo, pasivnostjo in težnjo po samo tarjenju. Po drugi strani se manifestira-do občasni izzruhi agresije in opozicionalnosti. Pri fantu je v ospredju introicirano zadržanje z lažje izraženo nevrotično simptomatiko, ki jo navajajo zlasti rejniki, zaslediti pa jo js bilo tudi v času taborenja. Do lastnine ima fant primeren °bhos. Mnenja smo, da bi bilo zanj ugodneje, da ostane v re— j1! kot pa da bi se vrnil k stari materi. Če ga bo vzela k ^sbi mati, potem je situacija druga in smatramo, da za to ni Objektivnih ovir. 3 G - 11; 09 + 19 ^i psihološkem delu je bil gojenec zelo nemiren. Njegova neaktivnost je potencirana, govori silno hitro in je vseskozi ves nasmejan« Mnogo je gestikuliral in grimasiral. Je bledikastega obraza in za svojo starost droban in slabše razvit. Sodeloval je vseskozi z veseljem. Pedagoške obse&tcije in ocena vzgojiteljev kaže,na vrsto Problemov pri fantu. Na listi simptomov neprilagojenosti je označenih več kot polovica postavk, kar je v povprečju redek pojav. Navedeno je, da rad laže, da je nezbran, da se Poskuša v kolektivu uveljavljati na najrazličnejše neprilagojene načine, da je agresiven, destruktiven, da pogosto toži o glavobolih in o slabem počutju, da bega i.p. Zanima se tudi za spolna vprašanja, opaziti je bilo, da onanira in išče stika z dekleti. Z vrstniki mnogo baranta, ne drži dane besede, zelo je vzburljiv, njegova razpoloženja se hitro menjajo in zapada iz pretirane veselosti v depresijo. Pod kontrolo je pripravljen delati, vendar je neiniciati-ven in se ob vsaki priliki izmika dolžnostim. Do lastnine hima pravilnega odnosa, ker rad uničuje, pa tudi k tatvi-ham je nagnjen. Za svojo starost je infantilen. Zelo je su-Sestibilen, v družbi podredij iv, v šoli pa šibak in nereden. Od pozitivnih lastnosti naj omenimo, da je čustveno dostopen in pod stalnim vodstvom vodljiv. Pohvala nanj zelo dobro vpliva. Do vzgojiteljev ima na splošno primeren odnos. Z domačimi vzdržuje redne stike, zlasti z očetom in brati, medtem ko o materi govori le slabe stvari. Ko je bil na počitnicah, se je pravočasno vrnil in bil zelo hvaležen za zaupanje. Kljub mnogim odklonom in negativnim lastnostim, pa je 2adnje čase opaziti na splošno izboljšanje v vsakem pogledu. Se je precej umiril in večina opisanih odklonov je manj intenzivnih, kot na začetku. pedagoškega materiala je mogoče zaključiti, da kaže gojenec sliko razpuščenega, zbeganega in huje emocionalno pri-2adetega fanta. Njegova prizadetost se kaže v neurejenem in Nediscipliniranem odnosu do sebe in do okolice, v asocialno-sti in antisocialnosti, v pretiranih in neutirjenih reakcijah in v splošni nezrelosti. V zavodu je naredil precejšen Napredek, čeprav se navedena simptomatika pri njem če vedno kaže. Iz psihološkega materiala pa ugotavljamo sledeče: Inteligentnostno je na meji med nizkim povprečjem in pod-Povprečjem. Izrazitejše upade je zaslediti zlasti pri podestu pojmotvornosti, pri vizuelno motorni koordinaciji in Pni psihomotornem tempu. Krivulja storilnosti kaže, da je uPad sekundarnega značaja. ^isba drevesa je primitivna in ne odgovarja kronološki starosti. Iz Bender protokola pa je razvidna znižana ego kontrola. Kje Sovi izdelki so reproducirani le približno, pojavlja pa se ^Udi perseveriranje. Njegova motorika je ohlapna, pri nekaterih likih pa se javlja tudi razkroj. Od dinamičnih komponent naj omenimo obrambno pozicijo. Bender test kaže mimo nezrelih reprodukcij tudi na možnost organsko cerebralne Prizadetosti, na kar bi kazali tudi anamnestični podatki. Pri ]?A3) je bilo potrebno uporabljati dodatna vprašanja, vendar so bile zgodbe tudi tako po večini vsebinsko prazne. Nje Sove sposobnosti verbalnega izražanja in notranje fantazijske razgibanosti so očitno znižane. Iz posameznih zgodb je mogoče zaključiti le na izraze agre-sije do okolja, na seksualno iritabilnost in na egocentričnost. 0 družinskih odnosih ni mogoče ničesar dobiti. ^°lj je bil gojenec razgiban v eksploraciji. 0 svoji družini pove, da ceni očeta in brate, na katere je čustveno nave-2on. Mater pa ostro obsoja in je do nje močno agresiven in brezkompromisen. Is spominov prvih šolskih let pove, da ima mnoge negativne Izkušnje. V šoli so ga menda zafrkavali vrstniki in tudi u-cIteljica. Zato se v šoli ni dobro počutil in je počenjal ^azne neumnosti, da bi se maščeval. Vseskozi v pogovoru izstopa velika seksualna iritabilnost. gegovi interesi ne odstopajo bistveno glede na kronološko s^arost. Neprimerni in nerealni pa so njegovi cilji in želje za bodočnost. V njegovih motivih in žaljah je razbrati 'tthogo avanturizma in fantazije v tej smeri. V zavodu se trenutno še kar dobro počuti. Pravi, da je v 2ačetku begal, ker mu je bilo dolgčas po domu. bjegovi odgovori so bili pogosto irealni in nekritični, če-Phav nelogičnosti ni bilo opaziti. Solj kot iz anamnestičnih podatkov lahko sklepamo iz fantomih današnjih osebnostnih odklonov, da je bilo v družini ttkLogo negativnih vplivov, da je bil zanemarjen in čustveno Prizadet zlasti ob materi. Več frustrirajočih situacij je °paziti tudi v širšem okolju, predvsem v šolski situaciji. •Prihajal je v mnoge konflikte, ker zaradi intelektivne in-su.ficientnosti ni mogel slediti pouku in pa zaradi posebnosti v ponašanju, ki jih je smatrati kot posledico negativcih vplivov v družini. Zato so se konfliktne situacije v obliki začaranega kroga vse bolj stopnjevale. S tatvinami je začel, ker je s tem izražal agresijo do okolja, seveda pa moramo pri tem upoštevati tudi šibko utrjene horalne norme, inteligentnostno insuficientnost, potrebo po Uveljavljanju v okolju in potrebo po nadomestnem zadovoljevanju. Vsi mehanizmi, ki so se v njem postopoma utrjevali, se kaže-jo še danes, vendar so se po intenzivnosti danes v zavodu foočno zmanjšali. V njegovem zadržanju je opaziti nekatere °poriščne pozitivne točke, na katerih bi bilo mogoče gradili prevzgojo in napovedovati relativno ugodno prognozo. Iz psiholoških tehnik pa se kaže mimo navedenih psihodina-kiČnih motenj še možnost organsko cerebralne prizadetosti, ker ima potrdilo tudi v anamnezi. Ta moment je neugoden in bi bil fant potreben medicinske terapije. Nedvomno je njegova insuficientnost v neki zvezi z organsko komponento, Pe tudi nekatere druge poteze so se verjetno potencirale v zvezi s teta. Zato moramo smatrati organsko komponento za e&ega od patogenih etioloških faktorjev fantove motenosti, plat bi bilo potrebno preveriti z medicinskega vidika pristopiti k terapiji, kot smo omenili. glede na objektivne možnosti njegovega nadaljnega življenja, Je že zaradi organske komponente težko govoriti o uSodni prognozi, ki pa ni izključena. ZAKLJUČEK: Motnje ponašanja pri čustveno prizadeti, inteligentno s tno insuficientni in organsko prizadeti osebnosti. ^ hadaljnem postopku s fantom bi bilo potrebno korigirati hjegove asocialne in antisocialne odnose, ga socializirati ih Čustveno navezati. ^hognoza Je nejasna. ^ fc - 12* 01 + 7 * ksjenec Je bil v kontaktu izredno živahnega in vedrega pona- v ahnja. Sproščeno pripoveduje o svojih željah, interesih, odnosih, kritično ocenjuje tudi svoje prestopke v preteklosti. Njegove verbalne sposobnosti so nadpovprečne, kar se Je poka-2alo tudi pri posameznih preskusih. Na splošno bi lahko njegovo ponašanje ocenili kot zrelejše glede na kronološko starost. pedagoških observacij in ocene Je razvidno, da Je fant pre-teŽno vedro razpoložen. Rad razglablja o politiki in drugih v 2ivljenjskih vprašanjih. Trudi se, da bi bil telesno krepak ^ v ta namen mnogo telovadi. Do vzgojiteljev Je vkljuden, do s°goJencev tovariški. Opaziti Je, da se striktno izogiba deklet. Med vrstniki teži po uveljavljanju in dominiranju. Na-clhi uveljavljanja so pogosto tudi nepravilni. V kolikor z UVelJavlJanJem ne uspeva, Je agresiven, predvsem verbalno, spo-£adel pa se Je večkrat tudi fizično. Do lastnine Je imel vse-skozi pravilen odnos. Ob obisku matere Je bilo opaziti, da se sramuje, čeprav Je bil po obisku zelo razpoložen. Označili bi Sa lahko kot urejenega, vajenega na red in snago. Ob posa-^znih omejitvah Je bil dovolj toleranten, razen kot smo orne- dili na področja aveljavljanja. Iz fantovega zadržanja v časa fcaborenja je mogoče zaključili, da je relativno osebnostno arejen, verbalno zelo razgiban, družaben in pretežno vedrega razpoloženja. Nepravilno Reagiranje je bilo zaslediti le na področja uveljavljanja, ^kolikor ni uspel v svoji težnji po dominiranju, je reagiral z agresivnostjo. Njegovi vzori so mišično krepki junaki Iz romanov in filmov. Teži, da bi bil tudi sam telesno močan Id razvit. Nevrotičnih simptomov ni bilo opaziti. Morda izkopa le njegova živahnost kot nekoliko pretirana in kaže na hiperaktivnost. Psihološki preskusi so pokazali sledeče; Inteligentnostno je normalno povprečen. Med verbalno in ne-VQrbalno skalo je izrazita, statistično pomembna razlika. Pri verbalnih nalogah je uspel nadpovprečno, medtem ko je rezultat na neverbalni skali izrazito podpovprečen. Močno znižana 3® vizuelno motoma organizacija, sintetično funkcioniranje Id psihomotorni tempo. Izrazit upad motornih funkcij bi kazal na možnost organske Prizadetosti, zlasti ker je izrazito abnormen tudi Bender protokol. I2 Bender testa je razvidna znižana ego kontrola (poenostavijo, odstopi v reprodukcijah, tendenca k perseveriranju)• Pri hokaterih likih pa nastopa tudi razkroj. kisba drevesa ne odgovarja kronološki starosti. Tudi tu je o- v % Citdo, da gre slaba risba izrazito na račun slabše psihomotor-h® koordinacije in organizacije. V zvezi s tem naj omenimo, da v dhamnestičnih podatkih nismo našli podatkov, ki bi kazali na °rgansko okvaro, medtem ko je iz psiholoških preskusov izrazi- t° dakazana. Morda bi bilo ta moment dobro preveriti z BEG- in f 8dta ustrezno zdraviti, ker je sicer lahko primer prognostič-aa splošno neugoden. ^Qdbalne sposobnosti, ki vseskozi izrazito izstopajo, so raz- vidne tudi iz FAT preskusa. Zgodbe so bile bogate, polne vnešenih družinskih, situacij in projekcij lastnih občutij, ^aj omenimo, da se prepletajo odnosi iz njegove lastne druide in iz rejniške družine, ki jih je pa mogoče ločiti. V zvezi z lastno družino nakazuje vrsto negativnih občutij. Zlasti s strani očeta se čuti omejevanega, pod pritiski, je pred njim v strahu in je do njega agresiven. Opisuje ga kot alkoholika in agresivnega. Njegova agresija do °Četa ni direktna, ampak goji do njega le tiho maščevanje 2a bodoče. Sicer pa je ob pritiskih pasiven in zavrt. matere izraža ambivalentna čustva. Po eni strani se na-ado veže, izraža potrebo po njeni bližini in zaščiti, po 'irugi strani pa smatra, da dobiva te zaščite premalo, da Sa mati zanemarja, da ga zapostavlja pred mlajšim bratom, ^udi v tem primeru goji do matere maščevalnost za bodoče Ih sam sebi obljublja, da ji ne bo nič nudil, ko bo odrar-stel. Iz zgodb je razvidno, da je na osnovi negativnih vzorov v fužini sprejel nekatera negativna zadržanja. Doma je do-2ivljal tudi nočni strah (pavor nocturnus), kar je pa v redi prenehalo. doživetja v rejniški družini se nanašajo le pozitivna v °Ustvena stanja in odnosi. Omejeni vidiki so se pokazali tudi v psihološki eksplora-ciji, le da je tu negativna doživetja v zvezi z družino mno-S° racionaliziral. Omeni, da je bil doma mnogo prepuščen Sam sebi, da je pohajal okoli, se družil z negativnimi vrstniki in počenjal različne neumnosti, da je med drugim tudi **adel. ^ rejniški družini se menda zelo dobro počuti. Navezan je Vlasti na rejnico, se identificira z njimi, je ponosen na Mihovo premoženje ipd. Kaže, da se je v novem okolju adaptiral tako v družini kot v soseski in šoli, da si je našel ■Prijatelje. fz anamnestičnih podatkov ge razvidno, da ge kazal preg rano-S© nevrotične simptome, ki so se v reji manj pojavljali, ki Jih pa danes skoro ni zaslediti. Vključitev v rejo je bila 2 an j nedvomno povsem pozitivna in ne bi kazalo okolja spre-^iajati. ZAKLJUČEK: Deček je relativno urejena osebnost, socialno ahaptiran,- vendar zelo občutljiv na področju uveljavljanja. ^ zvezi s tem se pojavlja tudi agresija, predvsem verbalno izražena. Sicer pa ne kaže odstopov, vzorci ponašanja in rekcije so prilagojene in urejene. Moti le hujša prizadetost področju psihomotorne koordinacije in organizacije, kar ^i kazalo na možnost organsko cerebralne prizadetosti. Ta Moment je ob splošno ugodni prognozi dokaj neugoden in bi kilo potrebno pristopiti k terapiji. Smatramo, da je reja 2anj izredno pozitivna in da je naredil v novem okolju ze-i° velik napredek zaradi česar ne bi kazalo okolja spreminjati. ^ G - 12} 00 + 8 dojenec je odgovarjal zelo hitro in besede površno artikuliral. Vseskozi je bil motorično nemiren. Njegova drža pa Je bila lenobna. Sodeloval je z veseljem. Pedagoška poročila in ocene ga opisujejo delno prilagojenega, ker kaže mimo nekaterih pozitivnih potez, tudi mnoga neprilagojena zadržanja. Med vrstniki je nepriljubljen, ker je zelo piker, agresiven in izzivalen. Skuša se uveljavlja-ki na neprilagojen način. Pri njem je zaslediti manjše tatine. Zelo rad kvanta in preklinja, opaziti pa je bilo, da kudi onanira. Njegovo osnovno razpoloženje je napeto, ner-v°zno in je nemiren. Zelo ceni in skriva svojo lastnino, da Se Sa je prijel vzdevek "skopuh". Delu se izogiba in le pod tiskom izvrši kar mu je ukazšno. Na splošno je dokaj infantilen. pozitivnih potez naj omenimo, da ima lep in pravilen od-u°s do vzgojiteljev. Zelo je vesel pohvale, kar se pozna tu- o matere izraža ambivalentna čustva. Po eni strani se na-Njo veže in izraža potrebo po njej, po drugi strani pa ču-bi, da ga mati zapostavlja, da se zanj premalo zanima, zato se skuša tudi od nje osamosvojiti. očeta pa je povsem negativno razpoložen. Označuje ga kot Pijanca, agresivneža, ki maltretira njega in vso družino. ^ato se skuša od njega povsem osamosvojiti. V zvezi z anamnestičnimi podatki je fantovo razpoloženje Razumljivo, saj je bil pod vplivom skrajno nedosledne vzgoje, vzdušje v družini je bilo napeto in neprijetno. Nevrotične simptome, ki jih navaja mati, smatramo, kot posledi-c° tega stanja. Omeniti moramo še večkratno menjanje oko-^•da, kar je samo po sebi vplivalo neugodno, zlasti v zve-2i s prilagajanjem širšemu okolju in šoli. Poleg nevrotičnih simptomov je začel fant kazati tudi vedenjske motnje, ki so napeljali mater, da je dala gojenca v rejo. ^ reji se je mimo začetne krize kmalu uspešno prilagodil. Ojniki so ga navajali na delo, česar prej ni bil vajen, us-£eli pa so tudi korigirati nekatere vedenjske motnje. Danes Se o njem izražajo samo pohvalno in želijo, da se vrne k njim. Ugodno se izraža o reji tudi sam gojenec, ki se je čustveno navezal zlasti na rejnico. Na družino ga dobro veže le mati, vendar kaže, da bi bilo pametno, da še v nadalje ostane v reji. V ečjo pozornost bi morali posvetiti le še njegovim stikom z okoljem, kar bi bilo treba rejnikom svetovati in se 21 hjimi pogovoriti. Pant namreč izraža v zvezi z okoljem ob- v Ctitja manjvrednosti in je prizadet v težnjah po uveljavljanju. 2AKLJTJČBK: Osebnostne motnje, ki se kažejo zlasti na področju Uv®ljavljanja in v lažje izraženi nevrotični sim&omatiki. ^zroke lahko iščemo v neugodnih družinskih razmerah in na splošno neugodnih pogojih zgodnjega razvoja. V reji se je ^■obro prilagodil in se je njegovo ponašanje znatno izboljšanj čeprav so posledice prejšnjega življenja še precej izra-2ehe. Rejnikom bi bilo potrebno nuditi pomoč v obliki sveto-VQhja, fantu pa pomagati tudi v šolskem okolju. Z ozirom na R°rmalno inteligentnostno kapaciteto, relativno, formalno °sebnostno urejenost in pozitiven razvoj, ki ga je v novem °kolju naredil, smatramo prognozo kot ugodno. 12; 08+3 8 G - Rri psiholoških preskusih je bil gojenec močno zavrt, zbegam in motorično nemiren. V svoji nesigurnosti je zlasti °d začetka nastopal nekoliko cinično. Kasneje se je pomiril, čeprav se popolnoma vseskozi ni sprostil. Pedagoška poročila in ocene ga označujejo kot vodljivega, prilagojenega, s pravilnim odnosom do vzgojiteljev in vrstnikov. Njegov odnos do dela je pravilen. Dosti čita in se ukvarja s športom, zlasti mu je pri srcu nogomet. Tatvin Pri njem ni bilo opaziti. S starši se redno dopisuje in ima do njih pravilen odnos. Le redko ga sogojenci spravijo v slabo voljo. V takih trenutkih zapade v afekt. Je vzburljiv in užaljiv. Če pričakuje kazni, tudi laže. Je sugesti-bilen in včasih zapade pod vplive starejših. Sicer je pa njegovo osnovno razpoloženje veselo, razigrano in je na splošno umirjen in urejen. V šoli nima nikakih težav in ^obro sodeluje. Iz navedenega je razvidno, da je fant opisan pretežno pozitivno, da pa je v njegovem ponašanju zaslediti tudi občasna odstopanja. Glede na prejšnje življenje in opisano neprilagojeno ponašanje je videti, da je v domu naredil precejšen hapredek. Sicer se pa pedagoška poročila ne ujemajo povsem s psihološkimi rezultati. Ihteligentnostno je gojenec normalno povprečen. Storilnostma krivulja je relativno izravnana, znatno slabše je uspel le pri šifriranju, kar kaže na znižan psihomotorni tempo Ih rigidnost. Risba drevesa ne kaže posebnosti. Rri Bender testu pa je zaslediti zavrtost in zavrto agresijo, notranjo nesigurnost in precejšnjo rigidnost. Dve reprodukciji je tudi rotiral. Protokol kaže na lažje odstope v osebnostni strukturi. ^ PAT je podal bogate zgodbe, ki so polne vnešenih situacij iz družine, kažejo pa tudi na nekatere njegove osebnostne Poteze, stave in razpoloženja. Do matere se kaže vseskozi pozitiven odnos, ki je obojestranski, medtem ko je do očeta ambivalentno razpoložen. Po eni strani se z njim večkrat identificira, ga ceni in išče pri hjem opore, po drugi strani pa ga opisuje kot skrajno negativnega, agresivnega, ki ogroža njega in mater. V tej zvezi do njega tudi agresiven, čeprav le zavrto, brez manifestnih znakov« še v večji meri pa išče zaščito in pomoč pri materi, katero tudi prejema. Celotna njegova družina je pod pritiski okolja. dojenec je od vsega navedenega že toliko oddaljen, da mu nakazana nesorazmerja trenutno ne povzročajo konfliktov. Vseskozi se kaže, da ima moralno - etične norme subtilno izgrajene, se po njih skuša ravnati, če pa mu to ne uspe, kaže občutja krivde. ^aj omenimo, da iz protokola ni mogoče razbrati, ali gre pri °pisih negativne očetovske figure za očeta ali očima. ^udi v razgovoru je nakazal, da je na mater bolj navezan kot ha očeta. Lepe spomine ima na mlada leta, ko so se z njim igrali bratje in je imel prijatelje tudi pri sosedih. ^©Čje konflikte nakazuje ob vstopu v šolo. Tu so ga menda vestniki zafrkavali zaradi domačih in ga je bilo zelo sram. Sam ne navaja, zakaj so ga zafrkavali, a v zvezi z anamnestičnimi podatki smatramo, da je šlo tu za očetovo službo (pni pogmbnem zavodu). Zaradi tega se je začel sošolcem izogibati in se vezati na krog negativnih vrstnikov. Pred hjimi se je družine sramoval. To bi lahko smatrali tudi za vzrok fantovega iztirjenja. ^ domsko situacijo se je zelo težko vživel. Še danes pravi, ria se dolgočasi, da je življenje izredno enolično in pusto. Moti ga zelo, ker starejši gojenci mlajše zafrkavajo in maltretirajo in mlajši nimajo nikake zaščite pri vzgojiteljih. *Šeč mu je edino, ker ima dober odnos s svojim vzgojiteljem. ■^-hteresno je razgiban, a ima objektivno le malo dejavnosti, bi se udejstvoval. - 2-50 - Na vprašanje pove, da ga pogosto boli želodec, da grize nohte in peresnike, da težko zaspi in ima rahlo in nemirno spanje, da je zjutraj vedno utrujen in zaspan in ima pred tujimi hudo tremo. Iz navedenih težav in podatkov zadržanja v kontaktu lahko zaključimo, da gre pri fantu za srednje izraženo nevrotično simptomatiko, ki je bila opazna tudi prej, a ne sledi iz pedagoških poročil. ^i gojencu ni šlo za hujšo moralno iztirjenost, pač pa je Še v anamnezi opisana nevrotična simptomatika. Zato je težko Sovoriti o večjih uspehih prevzgoje. Z vključitvijo v zavod smo le preprečili večje iztirjenje v smeri asocialnosti in antisocialnosti, medtem ko se fant še ni bistveno uredil in Pomiril. Potreben bi bil individualnega pristopa in vodenja. ZAKLJUČEK: Emocionalno prizadeta in nevrotično motena osebnost. Prizadetost se nanaša na konflikt mes socialnim uveljavljanjem in družinskimi pogoji. Iz FAT pa je razvidno, da tudi znotraj same družine ne more biti vse v redu. Smatramo, da bi bilo v zavodu potrebno več narediti v svrho korekcije in razrešitve fantovih nevrotičnih konfliktov, kjer ds bistvo njegove problematike. ^fognozo je smatrati kot relativno ugodno, ker fant s svodim ponašanjem ne ustvarja začaranega kroga v okolju. 9 R - 12; 10+24- ■^ant je dajal pri delu vtis pretirano zgovornega in samoza-v®stnega. Je izredno dosti govoril, včasih tudi brez pravega smisla, prosto asociiral, eno vsebino na drugo. To zunanje zadržanje je večkrat izdajalo njegovo neodločnost, na-Pstost in notranjo nesigurnost. Na to možnost je bilo mogo- v °e sklepati tudi iz znatno izraženega motoričnega nemira, ki se je povečal zlasti pri zahtevnejših nalogah. Rezultati, ki jih je dosegel, niso bili v skladu z njegovo zgovornost-do. Is pedagoških observacij in ocen je razvidno, da je fant - 251 - o Precej problematičen otrok. Bil je pogosto vsiljiv in se je °bešal na vzgojitelje. Vedno je hotel imeti prvo besedo, počenjal je neumnosti brez vsakega smisla in hotel obriniti Pozornost nase. To je počenjal na povsem neprilagojen način. primer je simuliral utapljanje, se je vlegel na sredo ceste, bil je zelo klepetav in je vpadal v besedo vzgojiteljem in sovrstnikom. Pant je bil tudi izrazito agresiven. Ob vsaki priliki se je pretepal, izzival prepire, se vtikal v vsako stvar, bil prepirljiv, samovoljen in netoleranten. Med Ustniki prav zaradi takega ponašanja ni bil priljubljen, v®ndar je stalno iskal družbo in zapadal v nove konfliktne situacije. Opaziti je bilo tudi, da je nereden, neurejen in 270 Zanemarjenost. Danes se je gojenec relativno uredil, ker je našel v domu dovolj razumevanja, da lahko zadovoljuje nekaterim konkretnim motivom, na zanj specifičen način. Zaradi mnogih osebnostnih odklonov, nizke tolerance in velike občutljivosti pa se lahko problematičnost v neugodnih življenjskih Pogojih ponovno razmahne. Smatramo, da bi bilo pametno, da bi gojenec v domu preživel vsaj še pubertetno krizo. Ponovno premeščanje zanj ne bi ustrezalo. ZAKLJUČEK: Posledice hospitalizma in presaditvenega konflikta 2 vidnimi•znaki zgodnje čustvene prizadetosti - in zanemarjenosti. Konkretni simptomi so infantilnost, znižana toleranca do furstracij, hipersenzibilnost, težnja po udtujevanju in izolaciji, rahla zavrtost in zanemarjenost. Z ozirom na simptomatiko, ki se je pri gojencu pojavljala prej, smatramo, da je v Zadnjem času naredil velik napredek, ker lahko v domu na zanj specifičen način zadovoljuje svojim potrebam in interesom. V kolikor bo v domu še uspešno preživel pubertetno krizo in obdržal čustvene odnose z družino, smatramo prognozo za ugodno. 13 R - 14; 11 + 18 Pri preiskusih je bil fant dokaj sproščen, zgovoren in je z veseljem sodeloval, čeprav je v začetku negodoval, češ, zakaj mora prav on hoditi na preglede. V taboru je kazal videz nevzgojenega in nezavrtega fanta. Iz liste simptomov neprilagojenosti je razvidno, da preklinja, da je nemiren in klepetav, užaljiv in zelo jezljiv. Iz tovarišev se je imel navado norčevati. Tudi je navajal tovariše ha taborenju k upornosti. Na splošno je bil zelo neubogljiv in trmast. Ob vsaki priliki je bilo pri njem opaziti potencirano agresivnost, ki se je izražala tako fizično kot tudi verbalno. Med vrstniki je skušal dominirati. Vseskozi je bil aktiven, družaben, sicer pa vzburljiv. Njegovo ponašanje je bilo prej infantilno glede na njegovo starost. Tatvin ali kakršnihkoli spodrsljajev v zvezi z lastnino pri njem ni bilo najti. Za dekleta se je po eni strani zanimal, vendar je bil iz zalege tudi zelo grob do njih. Z vrstniki in vzgojitelji je govoril o domu, vzdrževal pa je tudi pismene stike z materjo in rejnikom. Iz celotnega zadržanja dečka je mogoče zaključiti na deviira-ho osebnost, ki ima vzroke v zgodnji emocionalni prizadetosti. Od simptomov izstopa zlasti potencirana agresivnost, ki se kaže verbalno in fizično, velika vzburljivost in nizka toleranca do frustracij. Na splošno je fant tudi nevzgojen, nekoliko izkoreninjen in kaže nekatere vedenjske motnje v stikih z okoljem. Posamezni psihološki preiskusi so pokazali sledeče : Ihteligentnostno je podpovprečen. Pri verbalnih nalogah je Uspel mnogo boljše, kot pri neverbalnih. Tipičnih upadov na Posameznih podtestih ni bilo opaziti. Iz Bender testa je razvidno, da je motorično zelo nespreten, Zaradi česar je prišlo do netočnosti v reprodukcijah. Razvidna je še obrambna pozicija in nakazana anksioznost. ^taenjone poteze prav tako kažejo na deviirano osebnost, znižan intelektivni nivo pa je mogoče pripisovati v večji meri vzgojni zanemarjenosti. °®enili smo že, da moramo iskati vzroke fantove deviirano-sti v družinski situaciji oziroma v zgodnji emocionalni prizadetosti v družini. Iz objektivne in subjektivne anamneze sledi, da je bil v družbi neugoden afektiven odnos zlasti med očetom in sinom. Sam ^eČek pripoveduje, da ga je hotel oče v pijanosti večkrat ubiti, ga je močno pretepal in izvajal nad njim hude pritiske. Na ^ufcer je bil močno navezan, tako da je kljub očetovi prisotnosti hudo trpel, ko je moral v rejo. Od rejnikov je prav zaradi katere tudi pogosto pobegnil domov. Po očetovi smrti pa sploh slišati, da bi se vrnil v rejo, čeprav se je medtem precej Zvezal na rejnika. £ri preisku.su s FAT je družinska situacija nadrobno opisana, prepletajo pa se različni odnosi kot izraz dveh preživetih družinskih okolij. V enem primeru je nakazan oče kot izrazito negativna figura, kot pijanec, lenuh in delomrznež. Junak ob njem trpi, vendar se čuti nemočnega in je izrazito pasiven, ne da bi se prizadeval aktivno posegati v družinsko situacijo. Do svojih napak in reakcij je kritičen, vendar si ne prizadeva, da bi jih odpravil, niti ne izraža ob njih nikakršnih krivdnih občutij. Mati je v tem primeru prikazana kot pozitivna figura, na katero se gojenec emocionalno veže. V tem primeru lahko z ozirom na eksploracijo ugotavljamo, da je nakazan odnos do njegove družine. V zgodbah pa se pojavlja tudi odnos do družinskih članov, kjer je prikazana mati kot silno stroga in zahtevna. Od nje se čuti zapostavljenega pred drugimi otroci. Oče je tu opisan kot mnogo tolerantnejši, čeprav izvaja nanj pritiske, vendar bolj pod vplivom matere kot samoiniciativno. V tem primeru pa gre za občutja in odnose v rejniški družini. Iz PAT in eksploracije ob testu je razvidno, da je družinska situacija vsekakor vir zgodnjih frustracij, da pa je tudi trenutno še vedno neugodna in neustaljena. Tu moramo tudi iskati vzroke fantove osebnostne prizadetosti. Socialno je fant relativno adaptiran, čeprav s svojim agresivnim reagiranjem ustvarja za svoj razvoj neugodne pogoje. Interesno je dokaj razgiban in aktiven. Do svojih prestopkov ne kaže občutij krivde, za kar lahko iščemo vzrok v nezadostno utrjenih moralnih in zavornih mehanizmih. Trenutno pri njem ni bilo mogoče ugotavljati nikakršnih tatvin ali podobnih spodrsljajev. ZAKLJUČEK: Fant je zgodnje emocionalno prizadeta osebnost, kar se kaže v lažji osebnostni deviiranosti. Značilna zanj je potencirana agresija in vzburljivost. Njegove moralne tortne so neizdelane in neutrjene, vendar trenutno ne nagiba h delinkvenci. Kaže lažje vedenjske motnje, rigidnost in ima Znižan intelektivni nivo kot izraz vzgojne zanemarjenosti. Mnenja smo, da bi lahko v nadalje pri svoji materi ugodno Uspeval. Nuditi bi mu bilo potrebno le nekoliko pomoči in pa Poostriti kontrolo s strani socialno varstvenih organov« 13 G - 14* 10 + 29 dojenec je za svoja leta precej droban in urejene zunanjosti, čustveno je razgiban in dela vtis "maminega ljubljenčka". Vseskozi pri delu in razgovoru je bil nemiren in je v zadregi zardeval. Glede na njegovo inteligentnostno kapaciteto je ^il izredno zgovoren in mnogih problemov iz preteklosti in sedanjosti v večji meri osveščen# Pedagoška poročila in ocene ga označujejo kot pozitivnega, Vodljivega in urejenega fanta, ki se normalno prilagaja svodi okolici. Do starejših in gojencev ima pozitiven odnos. Zelo je prizadeven tako pri praktičnem delu kot v šoli. Čeprav se težko uči, s pridnostjo mnogo nadomesti. Je uslužen in Pretežno vedrega razpoloženja. Do lastnine drugih in do svoje lastnine ima primeren odnos. Tatvin ni bilo opaziti. Zelo se danima za šport in se udejstvuje v vseh možnih panogah. Le tu Ih tam je klepetav, trmast in prepirljiv, a se hitro umiri, ^elo je navezan na brata, ki je tudi v domu. Z domačimi se stalno dopisuje in je nanje navezan. 0 očetu in materi govori vsdno lepo. Zelo si želi domov« Iz pedagoškega materiala je mogoče zaključiti, da je fant pov-sem urejen in ima formirane pozitivne vzorce navad. Niso pa v poročilih zajeta fantova intimnejša občutja in doživljanja, smo lahko odkrili v psiholoških preskusih in kar nam je dokazalo tudi drugo stran njegove osebnosti. preskusu z WB II je izpadel izredno slabo. Hezultat kaže lažjo debilnost, vendar se nam ne zdi realen. Omenili smo Zq, da je fant izredno verbalno razgiban in osveščen mnogih problemov. Turi pri nekaterih grafičnih preskusih je uspel hormalno. Vsa ta nesorazmerja kažejo na sekundaren upad in ha specifično prizadetost na nekaterih področjih, medtem, ko je uspel na drugih področjih v mejah povprečja. Smatramo, da je tako nizek rezultat posledica nevrotičnih motenj in v zvezi s tem specifičnega pristopa k delu, vidijo se pa tudi posledice zanemarjenosti in pomanjkljivih kulturnih vplivov tekom življenjske zgodovine. Na osnovi vsega materiala bi zaključili, da je gojenec inteligentnostno rahlo insuficien-ten in je v mejah podpovprečja. V kolikor bo uspel rešiti svoje konflikte in emocionalne napetosti, se bo to odrazilo tudi v njegovi splošni storilnosti. Pri Bender testu je bilo opaziti razkroj likov, rotacije in poenostavitve, kar kaže na motnje v motorni koordinaciji, vizuelni percepciji in na rahlo znižano ego kontrolo. Razvrstitev likov kaže na zavrtost in zavrto agresijo. V zvezi s sekundarnim upadom intelektivnih funkcij in rezultati Bender testa bi bilo v ozadju mogoče predvideti tudi organsko komponento, kar je indicirano tudi v anacmestičnih Podatkih. Iz BAT preskusa so razvidni sledeči momenti: Mati je vseskozi opisana kot pozitivna. Nanjo se gojenec Čustveno veže, k njej se zateka in išče zaščite in čustvene opore. Oče pa je prikazan kot izredno agresiven, impulziven in maltretira celo družino in jo direktno ogroža. Med zakoncema so nakazani hujši prepiri. Večina zgodbic se za junaka slabo konča. Povsod so izražene bojazni in neprijetne slutnje za bodočnost. Iz ene zgodbe sledi, da se čuti v šoli zelo zapostavljenega. Iz zgodb ni mogoče razbrati, v koliki meri gre pri opisih matere dejansko za mater in v koliki meri za staro mater, ha katero je gojenec čustveno navezan. V razgovoru je opisal družinske razmere podobno, kot je bilo to razvidno v PAT. Omeni, da ima rad mamo in staro mamo, očeta pa ne, ker je živčen, kezljiv in pogosto pijan. Iz predšolske dobe se spominja v zvezi z materjo le lepih stvari. Glede šole pove, da se je je veselil, a je kasneje izgubil Vse veselje, ker mn ni šlo v glavo. Součenci so ga tudi mnogo zafrkavali, tako da se jih je izogibal. Družil se je le 2 nekaterimi, ki pa so bili problematični« V šoli je skupno trikrat padel. Ker se je slabo počutil, je mnogo šprical in se ni prizadeval. Tako so se začeli prestopki in je prišel v zavod. V zavodu se je najprej slabo počutil, ker je imel hudo domotožje. Kmalu pa se je privadil. Zelo dobro se razume z vzgojiteljem, vendar si želi domov in pravi, da se splača biti priden. Interesno je razgiban in se ukvarja z vsemi stvarmi, ki jih ima na razpolago. Iz svojega življenja pove, da je enkrat padel s kozolca in omedlel. Ko je bil majhen, je ob vsakem padcu menda takoj Padel v nezavest. Spominja se, da je imel navado, z glavo tolči ob zid, ko je doma sedel na peči. Sedaj pogosto grize nohte, počuti se mnogokrat slabo, boli ga glava in želodec. Spi zelo slabo in nemirno. Ponoči ga je strah. Mnogo sanja in ima gibljive in preganjalne sanje 2aradi katerih je kasneje ves prestrašen. £o domu se mu zelo toži in pravi, da je večkrat na samem jokal, ko se je spomnil na domače. Iz psiholoških preskusov je torej razvidno, da je gojenec hotranje razgiban, poln nerešenih notranjih konfliktov v 2vezi z družino in okoljem in kaže potencirano nevrotično simptomatiko. V okolju ni ogrožujoč, ampak je bolj subjektivno ogrožen. V domu se je pa prav v tej smeri z njim predalo delalo, oziroma te problematike pri njem sploh niso zadali. ZAKLJUČEK: Emocionalno prizadeta, nevrotično motena, zanemarjena in inteligentnostno rahlo insuficienbna osebnost. Vzroke za deviiranost je iskati v izredno neugodnih družinskih pogojih, v zanemarjanju in pritiskih objektivnega in subjektivnega značaja. Kantove tatvine so bile v okviru družine izrazito motivacijsko pogojene. Zanj je bilo pozitivno, da je bil izločen iz družine, vendar je bila v domu zanemarjena njegova subjektivna problematika. Prognozo lahko smatramo kot ugodno, ker ima pozitivne vzorne navad in s svojim ponašanjem ne ustvarja začaranega kroga v okolju. 14 E - 15, 00 + 24 £ni preskusih je fant v celoti dobro sodeloval, le pri KAT (testu družinske prilagoditve) je bil močno zadržan in je Po predložitvi tretje slike povsem odpovedal. Že iz tega smo lahko zaključili, da je na družinsko situacijo'zelo občutljiv in ob njej prizadet, kar se je pokazalo tudi ob drugih Pneiskusih. V času taborenja se je izredno dobro obnesel. Med simptomi neprilagojenosti so vzgojitelji navedli le tri posebnosti In sicer, da je trmast, požrešen in da vpada v besedo sogo-3encem. Tudi observacije vzgojiteljev so na splošno zelo ngodne. Večkrat je omenjena njegova nenasitnost in rahla težnja po dominiranju, sicer pa so vseskozi navedene pozitivne lastnosti tako v medsebojnih odnosih, kot v odnosu do lastnine, do dela in do moralnih vrednot. koncu letovanja je fant zapisal, da se je izredno dobro Počutil in da se ne želi vrniti niti k rejniku, niti v dru- v 2lho. Večkrat je bilo posredno, kot tudi neposredno razvidno, da ima zelo slabe izkušnje s šolo. V izpraševalni situaciji je n.pr. izjavil, da mu je bilo neprijetno le to, da bilo tako kot v šoli. ^2 vsega navedenega bi lahko zaključili, da so bile vse do- sedanje motnje pri fantu v večji meri izraz zelo negativnih okoliščin, v katerih je živel, tako v okviru družine kot v okviru rejniške družine. Poglejmo si nekoliko nadrobneje nekatere bistvene momente, ki so vplivali na njegovo moteče Ponašanje. Po opisu staršev, ki so bili problematični, bi lahko sklepali že na neugodno dednostno osnovo. Vendar s fantom ni bilo hič narobe, dokler se niso preselili v Portorož in Koper. Tu je njegov oče hudo zbolel in umrl, mati pa se je kmalu poročila z drugim in fant je dobil očima. Iz tega časa se začenjajo tudi prve pritožbe. Mladoletnik se je začel družiti z negativnimi vrstniki in pojavile so se prve tatvine. Pojav motenj si s psihološkega stališča lahko razlagamo na sledeči način: Najprej je bil mladoletnik ob očetovi bolezni prepuščen sam sebi. Začel je pohajkovati in prišel je v stik z negativnimi vrstniki. Sam izjavlja, da je bil na očeta vseskozi bolj bavezan ko na mater. Zato ga je očetova smrt močno čustveno Prizadela. Ta prizadetost je imela še večji pomen, ker defi-cita ni mogel kompenzirati ob materi. Zgodilo se je celo o-bpatno. Zaradi ponovne poroke se je od matere še bolj oddaljil in družina mu je postala povsem neprivlačna. Popolnoma °sveščeno pripoveduje, da očima odklanja in da se znjim ne bo mogel nikoli ujeti. ^ pedagoških observacijah zasledimo, da je bil obisk matere ^b očima zelo hladen, da sta se oba zelo hitro odpravila in tudi fant ni pokazal nobenega pravega veselja ob obisku. No drugi strani pa se mladoletnik ni mogel uveljavljati v s°lski situaciji. Večkrat je prišel v konflikt tako s profe-s°hji, kot s součenci. Začaran krog slabih odnosov v šoli in Vegovega motečega ponašanja se je vse bolj krepil, posebno, so se istočasno slabšale razmere doma. V šoli je bil po-g°sto močno prizadet. Po eni strani prizadet v družini in po drugi strani v šoli, se je vse bolj zatekal v negativno druščino, kjer je edinole našel razumevanje. Asocialno in antisocialno ponašanje pa mu je istočasno postajalo način sproščanja napetosti in direktne agresije do okolja. Tudi v reji se ni mogel ujeti, ker ni bil dovolj emocionalno vezan, čeprav se je bolj navezal na rejnika kot na rejnico. V napeti situaciji je pogosto izražal agresijo do šibkejših, medtem ko je bil do močnejših izrazito agresivno zavrt. Tri razgovoru je izjavil, da se k rejniku ne bi vrnil za nobeno ceno, niti zaradi rejnikov, še manj pa zaradi okolja in Šole. Njegovo moteče ponašanje se je torej vse bolj utrjevalo ob neugodnih okoliščinah, v katerih je živel. Četudi je v sproščenih situacijah moteče ponašanje skoro povsem prestalo, smo Vendar zasledili nekatere poteze, ki so se mu utrdile. Pant je namreč izrazito zavrt, emocionalno zožen in za vrsto odnosov neobčutljiv. Enako je nerazgiban in zavrt v interesnem življenju in ima nizek aspiracijski nivo. Zelo je občutljiv 2a socialne odnose. Rahlo teži po dominaciji, a je hitro prizadet, se umika in kaže manjvrednostna občutja. Strukturnih odstopov nismo našli, četudi je opaziti tudi v cbmočju motorične integracije rahel regres. Tnteligentnostno je nizko povprečen. Preskus inteligentnosti je pokazal nekaj formalnih odklonov, ki kažejo zavrtost v kontaktu in znižano koncentracijo in psihomotorni tempo. ^AKLJUČEK: Pri fantu je zaslediti nekaj simptomov nevrotiza-°ije, kot tudi več utrjenih zadržanj, ki kažejo na emocionalno prizadetost v družinskih odnosih in na področju uveljavljar nja. Mimo nevrotične simptomatike pa so se začeli uveljavljali mehanizmi sproščanja napetosti v obliki asocialnega in antisocialnega ponašanja. •^nognostično smatramo primer še vedno ugoden, v kolikor bo Nhišel fant v ustrezno okolje, ki ga bo čustveno sprejelo in kjer bo imel možnost, da se socialno uveljavi. Brez teh dveh predpostavk pa se lahko zgodi, da bo šel vedno globlje v vse hujše vrste delinkventnosti in drugih simptomov neprilagojenosti. 14 G - 15; 03 + 8 Gojenec je za svojo kronološko starost sorazmerno droban, a prikupne zunanjosti in na splošno urejenega izgleda. Med delom je bil dokaj motorično nemiren. Ves čas je prelagal roke, se v zadregi drgnil okoli oči, zardeval in še na druge načine izražal zadregljivost in nesproščenost. Pedagoško poročilo in ocena vzgojiteljev ga označuje kot relativno urejenega, do starejših prijaznega, družabnega, precej stabiliziranega, kar se tiče izbire prijateljev. Ha splošno prevladuje pri njem vedro in optimistično razpoloženje. Posebnih razvad ne kaže. Opaziti pa je, da zardeva in da kaše še nekatere druge znake nevrovegetativne distonije. Je tudi zelo seksualno iritabilen in erotično razgiban. Hitro se zaljubi in ima sploh okoli tega mnogo problemov. Zaradi deklet je begal in delal mnoge disciplinske prekrške, ki jih sicer ni bilo opaziti. ha mater je emocionalno navezan in ima z njo pogoste stike, Pismeno in tudi v obliki obiskov. Glede lastnine so bile v Začetku opazne tatvine, ki pa so zadnji čas prestale. Zaključimo lahko, da je gojenec relativno urejena osebnost s pozitivnimi vzorci ponašanja, zunanje in notranje urejen in relativno prilagojen. Izstopa le potencirana erotična in seksualna iritabilnost, kažejo pa se tudi znalci nevrotičnosti, ki se kažejo predvsem v simptomih nevrovegetativne labilnosti. Iz psiholoških preskusov ugotavljamo sledeče: Ihteligentnostna kapaciteta je v mejah slabega povprečja. Storilnost na splošno močno niha, kar kaže pretežno na sekundaren upad, verjetno nevrotičnega izvora. Najboljši re- zultat je dosegel pri razumevanju socialnih, situacij in pri vizuelno motorni koordinaciji in organizaciji, podpovprečno Pa je uspel pri nalogah neposrednega pomnenja in koncentracije. Med obema skalama ni bistvenih razlik. Iz Bender testa je razvidna precejšnja zavrtost in zavrta agresija in pa ahksiozna reaktivna pripravljenost. Reprodukcije so sicer točne. Risba drevesa je močno poenostavljena in ne odgovarja kronološki starosti. Dri PAT preskusu je podal krajše zgodbe, vendar polne vneše-hih situacij in pa očitno doživete. Družinsko situacijo prikazuje na splošno kot neprijetno zaradi stalnih prepirov in nerazumevanja med posameznimi člani. Do matere kaže pozitivna čustva, vendar je od nje dokaj odmaknjen. Še najbolj pristno se veže na starega očeta, medtem ko opisuje očeta kot alkoholika, agresivneža in do junaka indiferentnega. Glede na družino se čuti osamljenega in pozabljenega in večkrat sploh ne začuti svojih staršev. Življenje vstran od matere predstavlja zanj očiten konflikt. V eksploraciji pride prav tako do izraza, da je bil gojenec v Se najbolj navezan na starega očeta. Izguba je pomenila zanj Precejšnjo frustracijo, zlasti ker je prišel potem k materi Ih očimu, s katerim se sploh ni čustveno ujel. Prizadet je bil tudi v I. razredu, ker je padel in dobil pečat repetenta* že tedaj se je začel družiti s problematičnimi, ki so prav tako ponavljali. Od pozitivnega okolja se je postopno izoliral in vse bolj zapadal pod vplive negativne druščine. Ta je Panj imela še večji vpliv, ker v družini ni imel avtoritativne figure, ker so bili čustveni odnosi šibki in identifikacijski vzori ob tem nesprejemljivi, ker se je družini vse bolj odmikal in iskal stikov z okoljem. V domu. se je gojenec adaptiral in prevzel pozitivne vzorce ponašanja. Dom je nanj nedvomno pozitivno vplival v smislu korekcije njegovih v večji meri situacijsko pogojenih odklonov, ki so se pojavili šele v šolski dobi. ZAKLJUČEK: Relativno urejena osebnost, ki pa kaže lažje izraženo nevrotično simptomatiko, je potencirano iritabilen ha področju seksualnosti in erotike. V zvezi z nevrotično simptomatiko naj omenimo zlasti zavrtost, zavrto agresijo, hizko koncentracijo in anksiozno reaktivno pripravljenost. Dom je nanj pozitivno učinkoval in smatramo primer tudi prognostično kot ugoden, v kolikor bo okolje tudi v nadalje zanj dovolj sprejemljivo in nefrustrirajoče. Predlagajo, da se čimprej vključi k materi, da se izuči primernega posla in da se mu nudi možnost psihološkega svetovanja glede njegove nevrotične simptomatike. 15 R - 15; 05 + 11 V preiskusni situaciji daje fant videz pubertetnika urejene Zunanjosti, ki pa kaže v ponašanju vrsto zadržanj, ki so izraz neurejene osebnosti. Omenimo naj zlasti precejšno živahnost in istočasno mlahavost, težnjo po lagodju, nesiguren in nemotiviran odnos do dela. Njegovi odgovori so občasno prav bizarni in kažejo na nedisciplinirano miselno funkcioniranje, hekoncentrirano sodelovanje, odkrenjljivost in zdolgočasenost. Dri njem je opaziti tudi motoričen nemir. Dedagoške observacije in ocene ga označujejo kot zelo suge-stibilnega, ki se dostojno vede le pod nadzorstvom vzgojitelja, sicer pa počenja neumnosti in dela pogosto disciplinske Prekrške. Do dela nima nikakega veselja, je len in trmast. Do tovarišev je agresiven in nasilen, približuje se dekletom, Vzgojiteljem pa se dobrika in se nanje obeša. Večkrat skuša Pritegniti pozornost na različne neprilagojene načine zlasti s Šemastim vedenjem in agresijo. Večkrat se je pokazal kot egoist, nezbran in nevzgojen. Njegova težavnost je rastla Vzporedno s časom bivanja, ko se je postopno prilagajal no- - 282 Vernu okolju. Tatvin pri njem ni bilo zaslediti. Iz fantovega zadržanja je mogoče zaključiti, da je huje prizadet na področju uveljavljanja in uporablja različne načine neadekvatnega uveljavljanja med vrstniki, kjer izstopa zlasti šemasto vedenje, vsiljivost in agresija. Večji problem je nadalje izrazita težnja po lagodju, po neposrednem zadovoljevanju svojemu ugodju in nesposobnosti prenašati kakršenkoli napor. V zvezi z motoričnim nemirom in nekaterimi simptomi nevrovegetativne distonije smatramo te poteze nevrotičnega značaja. V nadalje je zanj značilna nevzgojenost, ki se kaže v nekaterih pomanjkljivostih v karakterni izgradnji. Psihološki preskusi so pokazali sledeče: Pantova intelektivna kapaciteta je v mejah nižjega povprečja. Na splošno je pri praktičnih nalogah slabše uspel kot pri verbalnih. Zlasti je znižana vizuelno motorna organizacija in psihomotorni tempo. Iz Bender testa je razvidna urejenost v razporeditvi, relativno točne so pa tudi reprodukcije. Iz odnosa do dela in načina dela bi lahko sklepali le na notranjo nesigurnost, znake ambicioznosti in znižano toleranco do frustracij. Iz PAT preskusa je razvidno, da je gojenec precej odkrenljiv, hekoncentriran, miselno nediscipliniran, kaže občutja manjvrednosti in je močno agresiven. Psihološki preskusi se skladajo s prej navedenimi ugotovitvami, dajejo pa tudi nekatere nove vidike. Na osnovi anamnestičnih in avtoanamnestičnih podatkov je mogoče najti vrsto frustrirajočih momentov, ki so učinkovali na fantovo osebnostno neurejenost v družinski situaciji. Zlasti kaže na to PAT protokol, kjer je najti vrsto pogojev družinske situacije. Vseskozi se v zgodbah z družino veže velika revščina in pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin. Med staršema so nakazani stalni prepiri in celo fizična obračunavanja. Situacija v dru- — 283 “ zini je prikazana kot napeta in neprijetna. Očeta prikazuje kot agresivca, do katerega je tudi sam agresiven in negativno razpoložen. Čustveno je navezan le na mater, vendar kaže tudi do nje ambivalentna čustva. Negativno Razpoloženje se nanaša zlasti na občutek, da ga mati zapostavlja pred sestrico. V družini se na splošno čuti osamljenega, pod stalnimi pritiski očeta in revščine, v kateri živijo. Asocialno in antisocialno simptomatiko, ki se kaže pri fantu, smatramo kot izraz vzgojne zanemarjenosti in pa vplivov negativnih vrstnikov, zlasti z ozirom na njegovo sugestibil-host. Omenjamo še prepuščenost samemu sebi in pa čustveno prizadetost v družini. V rejniški družini in tudi na letovanju ni bilo opaziti tatvin. V reji se fant ni notranje prilagodil in je kazal hujše simptome neprilagojenosti. Zadnji čas je zopet odšel domov k materi, kjer se počuti ugodneje, zlasti ker mu ni treba toliko delati. Njegovo zadržanje na letovanju kaže znalce osebnost-he deviiranosti. ZAKLJUČEK: Fant je osebnostno moten pri čemer izstopa vzgojna zanemarjenost, moten čustven kontakt med njim in starši, slasti z očetom in pa prizadetost na področju socialnega uveljavljanja. Naj omenimo še odklon v karakterni izgradnji in hekatere simptome nevrotičnosti. Direktnih simptomov asocialnosti ali antisocialnosti v najnovejšem času ni najti. Prognostično smatramo primer kot neugoden zlasti, ker nima Pravilnega odnosa do dela in teži po lagodju. Njegov odnos okolja je tudi tak, da vedno znova provocira konflikte Ih je ob njih tudi sam vedno ponovno frustriran. Družina tu-ne bo sposobna fanta primerno voditi in bo verjetno zaključil v vzgajališču. 15 G - 15; 06 + 4 dojenec daje vtis primerno razvitega in urejenega, vendar kaže njegov način izražanja na infantilnost. Pri njem izstopa nekaka hladnost, neprizadetost, osebna neangažiranost ob kakršnihkoli problemih in nemotiviranost zlasti dolgoročnejša. Med psihološkimi preskusi so n.pr. močno motili gojenci pod oknom, vendar ga to sploh ni vznemirjalo in ni imelo na njegovo delo nobenih posledic. Iz domskega poročila in skupne ocene vzgojiteljev je mogoče zaključiti, da je gojenec hudo prizadeta osebnost in da kaže deformiran odnos na področju socialnih kontaktov, na področju erotike in seksualnosti, na področju lastnine, da kaže v značajski izgradnji večje spremembe in odklone, da se pri njem javljajo tudi nevrotični simptomi nevrove-getativnega značaja. Poteza, ki se javlja na vseh navedenih področjih in bi jo lahko imenovali rdečo nit, ki povezuje vse motnje, je izrazita labilnost in nezakoreninjenost. Gojenec prehaja iz relativno urejenih stanj in zadržanj v povsem neurejena, zapada v afekte in zadržanja, ki so asocialna in antisocialna. Njegova reaktivnost je selo spremenljiva. Do osebja in sogojencev se pogosto izraža agresija. Agresija pri njem prerašča v stalnejšo potezo, ne glede na prizadetost v konkretni situaciji. Agresiven je tudi do živali. Njegovi interesi so neurejeni in infantilni. Do lastnine nima pravilnega odnosa in je večkrat udeležen pri podvigih, ki kažejo na to. V kolektivu se skuša uveljavljati in zavzemati dominanten položaj, vendar v tem vedno ne uspeva. Od simptomov neprilagojenosti je navedeno več od polovice, kar je povprečno redek pojav. Iz vsega navedenega je mogoče zaključiti, da je gojenec hudo problematična osebnost, prizadet na vseh bistvenih motivnih področjih in kaže odklon tudi v značajski izgradnji. Pri njem se javlja tudi asocialna in antisocialna simptomatika, ki v prevzgojnem postopku ni prenehala. Vsa fantova problematičnost je še resnejša, če upoštevamo, da gre že proti koncu pubertete in obstoja možnost, da bodo dobili posamezni odkloni stalnejši značaj. Iz psiholoških preskusov ugotavljamo sledeče: Njegova inteligentnostna kapaciteta je dobro povprečna. Dobro je uspel zlasti pri vizuelno motorni organizaciji in koordinaciji. Pri Bender testu bi lahko le iz pristopa k delu omenili prilagajanje predloge sebi, kar delajo običajno agresivni, sicer pa so reprodukcije točne in razporeditev urejena. Nika-kih posebnosti ne kaže tudi risba drevesa. V PAT ugotavljamo relativno bogate zgodbe, ki kažejo na njegove verbalne sposobnosti. Glede družinske situacije bi lahko rekli, da je nakazana nekoliko šibko in nedoživeto, kar je z ozirom na pogosto menjavanje okolja razumljivo. Sicer Pa kaže do staršev pozitivna čustvena razpoloženja in izraža v zvezi z njimi tudi določena neugodna občutja. Mater v večji meri sprejema in je uvideven do njenih pritiskov in omejitev. Glede očeta smatra, da ga je le ta bolj omejeval, vendar tudi njemu ne zameri posebno. V družini se čuti na splošno osamljenega, se predaja fantaziji in brezplodnemu razmišljanju. Med zakoncema nakazuje tudi nekatere prepire, sicer pa s strani obeh pozitivna čustva do junaka. Iz PAT testa je mogoče zaključiti, da ima gojenec v zvezi z fužino relativno šibka doživetja in negativna stališča, sicer pa so preostale izkušnje pretežno pozitivne. ^ eksploraciji omeni, da je še najbolj navezan na staro maker, kar kažejo tudi objektivni podatki. Pri razgovoru je Pokazal gojenec precej samokritičnosti pri oceni svojega ponašanja in prestopkov. Glede tatvin n.pr. omenja, da je je-^al kar si je zaželel, da je hotel imeti vedno več in je pač kudi kradel vse pogosteje. ^ okolju se čuti odrinjenega, teži po lagodju, interesno je infantilen in se v svojih interesih izživlja v sanjsko fantazijskem svetu. Omeni, da ga občasno prime, da bi nekam Šel, - 286 da bi doživel nekaj posebnega in da bi se izognil okolju, ki ga ne more trpeti. Za bodočnost nima pravih predstav in je trenutno povsem demotiviran. Domski .situaciji se očitno ni prilagodil. Skozi vsa leta se ni na nikogar od vzgojiteljev posebno navezal. Zadnji Čas je menda izgubil edinega prijatelja, ki ga je imel. Za bodoče ne vidi nikake perspektive in je povsem razdvojen. Zadovoljuje le trenutnemu ugodju in trenutnim muham, da vnese spremembo v svoje enolično življenje. ZAKLJUČEK: Gojenec je huje prizadeta, deformirana osebnost, motena na vseh bistvenih motivnih področjih, motena tudi v značajski izgradnji, kar se izraža pretežno v asocialno in antisocialno obarvani simptomatiki. Začetke njegove motenosti je iskati v neugodnih razvojnih pogojih, v nedoslednih vzgojnih vplivih s strani staršev in drugega okolja, v pogostili spremembah okolja. Gojenec je močno izkoreninjen in ima družinska čustva le šibko nakazana. Njegovi vzori za pozitivno identifikacijo so bili Vseskozi šibki. V domskem okolju se njegovo ponašanje ni izboljšalo, ampak Še utrdilo in poslabšalo. V trenutni situaciji, v kateri je demotiviran, nezainteresiran, brez perspektive za bodoče, se kaže njegovo ponašanje še bolj problematično, kot reakcija ha brezperspektivnost. Ta reakcija je pri njem z ozirom na dobro povprečno inteligentnost in majhno toleranco do frustracij še huje izražena. dlede na to, da je gojenec že na višku pubertete in da se hjegovo ponašanje še ni v ničemer uredilo, smatramo primer Prognostično kot neugoden, čeprav bo gojenec izven domske situacije verjetno manj problematičen, zlasti če bo prišel ehkrat do poklica in bo videl pred seboj večje možnosti razvoja, ko bo našel okolje, ki ga bo vsaj do neke mere spredlo. Kot bistven moteč faktor pa bodo verjetno vseskozi nakopale spremembe v njegovi značajski izgradnji. 16 R - 15; 08 + 6 kant je pri preskusih he posebno dobro sodeloval, ampak je bil dokaj zavrt, redkobeseden in pasiven. Nekajkrat je bi-io opaziti, da sploh ni poslušal, ampak je bil s svojimi kislimi nekje drugje. Ko je šel od psihologa, je izjavil, kaj takega ne bi hotel nikoli več delati. ^udi v samem taboru je pri fantu prevladovalo pasivno zadržanje. Pedagoška opazovanja govore, da je samotarski, da de pretirano tih in miren, da se ne zna približati vrstnikom, čeprav po drugi strani išče njihovo družbo in je celo med njimi priljubljen. Zlasti je bilo opaziti, da se izogiba deklet, da je do njih vidno zadržan. Pogosto je v taboru čital in to pretežno pravljice. Proti koncu letovanja s® je nekoliko razživel, vendar je kljub temu vseskozi pre-vladovalo prasivno razpoloženje. Na svojo zunanjost je ze-i° pazil. Izstopala je pri njem tudi sugestibilnost, vendar ne negativno usmerjena. Opazovanja celo govore, da je sotovariše odvračal od prepovedanih dejavnosti. khako sliko kot iz opazovanj, je bilo pri fantu mogoče dobiti tudi iz ocenjevalne lestvice in skupne ocene simptomov neprilagojenosti. Iz rezultatov je razvidna, da je pod-nedljiv, neagresiven, zavrt, samotarski, da je njegovo ponašanje dokaj infantilno. Od pozitivnih momentov pa je najdeno, da dobro opravlja dolžnosti, da ima red in je uređene zunanjosti, da ima primeren odnos do lastnine, da ne 2ameri hitro in da se je v novo okolje hitro vživel in adaptiral. is vsega navedenega so razvidne nekatere bistvene osebnostne poteze, ki so se pokazale tudi v psiholoških poskusih in ki imajo svoje vzroke v njegovi življenjski zgodovini. kot je razvidno iz objektivne anamneze, je bil kot otrok v Večji meri neproblematičen. Bolj kot na očeta je bil naveden na mater, ki mu je umrla, ko je bil 9 let star. Izgubo d® zelo težko prebolel. Po njeni smrti je bil takorekoč prepuščen samemu sebi. Oče je bil v službi in se zanj ni dosti zmenil. V tem času je začel mnogo zahajati v družbo raznih problematičnih vrstnikov, s katerimi se je potepal včasih tudi po več dni skupaj. Začel je tudi odnašati od doma razne predmete, ki so jih fantje potrebovali pri svojih pusto lovščinah. Zelo neugodno se je tudi počutil, ker mu je delalo težave u-Čenje, čeprav je imel dober stik s součenci in učitelji. Prizadelo ga je, ker je dvakrat padel v šoli. Zaradi potepanja, tatvin in življenja brez kontrole je bil oddan v rejo. Sam pravi, da mu ni žal, da je šel od doma, ker doma ni nikogar, za katerim bi mu bilo žal. V reji se menda dobro počuti, ker se nad njim nihče ne krega in ker ga imajo radi. Da bi šel domov, noče nič slišati. Da bi ugotovili njegova subjektivna občutja v odnosu do prejš h je in sedanje družine, samo izvedli preizkus s P A3?, ki kaže sintetizirano sledečo sliko: V zgodbah je vseskozi nakazana revščina, v kateri živi družina. Med staršema so nakazani prepiri in alkoholizem očeta. Ju hak se vseskozi trudi in želi, da bi bilo v družini sožitje, 5 8 o 5= 5 5 0 = 4 5 o = 7 4 3^ a 0 o - ■ 2 4 — = 2 4 - = 2 5 P osamezne vidike smo prikazali ob koncu za orientacijo le v absolutnih številkah. Že same absolutne številka kažejo, da etatistično ne bi dobili pomembnih razlik med obema skupinama. V zelo neugodnih in frustrirajočih družinskih odnosih je živelo 15 rejencev in 10 gojencev, v delno neugodnih odnosih de živelo 5 rejencev in 8 gojencev, medtem ko nismo našli primera, da bi bila družina posameznika v eni ali drugi skupini povsem urejena v psihološkem smislu. Pri 11 gojencih in rejencih se je simptomatika neprilagojenosti v novih pogojih zmanjšala glede na prejšnjo, pri 5 rejencih in 3 gojencih je ostala ista, poslabšala pa se je pri 2 rejencih in 4 gojencih. Splošno stanje in počutje se je v novem okolju izboljšalo pri 12 rejencih in 11 gojencih, sprememb ni bilo zaznati pri 4 rejencih in 3 gojencih, poslabšalo pa se je pri 2 rejencih in 4 gojencih. Ugodno prognozo smo lahko napovedali pri 9 gojencih in rejencih, odprta prognoza je ostala pri 7 rejencih in 4 gojencih, za negativno prognozo pa smo se odločili pri 2 rejencih in 5 gojencih. Še največje razlike med obema skupinama je najti prav pri vidiku prognoze, vendar tudi tu ne bi dobili statistično pomembnih razlik. Možnost organsko cerebralne prizadetosti po psiholoških kriterijih se je pri rejencih pojavila v dveh primerih, pri gojencih pa v enem primeru. Vidimo, da so s kompleksnim obravnavanjem posameznikov razlike med obema skupinama dokaj zabrisane in nepomembne. Upoštevati pa moramo, da smo vse te vidike vrednotili relativno, gle v r f*^ de na vsakega posameznika. Ce so^n.pr. simptomi neprilagojenosti pri nekom zmanjšali po kvaliteti in kvantiteti, pri dru- - 3 0 3 - gem pa so ostali nespremenjeni glede na prejšnje stanje pred oddajo v rejo ali dom, kažeta lahko danes v absolutnem smislu oba enako sliko. Vendar bomo za prvega rekli, da se je izboljšal, za drugega pa, da ni pokazal napredka. S praktičnega stališča je za nas pomembnejše, kako otrok napreduje, kakšen razvoj je naredil in kakšne so pri njem perspektive za bodoče, čeprav ne smemo zanemariti tudi stopnje osebnostne okvarjenosti in drugih karakteristik, ne glede na primerjavo s posamezniki v naši skupini. Tega širšega vidika tudi nismo zanemarili, saj je vsak posameznik natančno opredeljen v individualnih mnenjih. Že površen pregled zaključnih mnenj nam kaže, da so v eni in drugi skupini le redki posamezniki, ki bi jih lahko opredelili s širšega stališča za povsem urejene. Pri večini je najti vrsto potez neprilagojenosti, ki so posledica negativnih odnosov v družini, zgodnjih frustracij in prizadetosti na različnih motivnih področjih. Te poteze se pri nekaterih kažejo v navzven izraženih motnjah, v ponašanju in zadržanju, pri drugih pa v subjektivnih težavah, ki so navzven v odnosu do okolja manj izrazite. Če bi na tem mestu pritegnili še rezultate kvantitativnih vidikov, bi lahko smatrali s širšega stališča skupino gojencev za problematičnejŠo in manj prilagojeno od skupine rejencev. Ker smo našli tako pri rejencih, kot pri gojencih relativno izenačene neugodne elemente v življenjskih zgodovinah, lahko smatramo, da ,je domska situacija tista, ki ,je bol.j provokativna in frustrirajoča v odnosu do situacije v rejniških družinah. Ne gje torej za večjo okvarjenost gojencev v odnosu, do rejencev, čeprav ne zanikamo pomena izstopajočih endogenih faktorjev pri eni ali dragi skupini (Inteligentnost)o Na upravičenost takega zaključka kažejo zlasti rezultati ocenjevalne lestvice in spiska simptomov neprilagojenosti, pa tudi teža stanjske slike v individualnih mnenjih v absolutnem (širšem) smislu. Pri tem pa ponovno opozarjamo na to, da je vprašanje, če naši skupini reprezentirata domsko oziroma rejniško populacijo in zaključka zato ni mogoče posplošiti, ampak ima le relativno vrednost glede na obe skupini, ki smo jih obravnavali. Smatramo, da s tem vsega materiala kvantitativne in kvalitativne obdelave še nismo izčrpali. Omejili smo se le na izstopajoče momente, ker zaradi metodoloških omejitev nismo upravičeni analizirati in prikazovati vseh možnih podrobnosti. III. UGOTOVITVE 1. Med skupino rejencev in skupino gojencev smo naišli pomembne razlike v formalnih osebnostnih vidikih v korist skupine gojencev; - gojenci so povprečno višje inteligentni kot rejenci - gojenci imajo zrelejše risbe dreves, čeprav je pomembnost razlik slaba - gojenci so verbalno bolj razgibani, imajo večji smisel za realnost fabuliranja, so bolj urejeni, disciplinirani in zreli v miselnem funkcioniranju - gojenci so bolj fantazijsko razgibani. 2. Inteligentnostno je skupina gojencev uspela skoro enako kot vajeniška mladina, skupina rejencev pa kot delinkventna mladina (iz raziskav v letu 1957 ~ Kriminalistična služba štev. 2 - 1957 str. 95, 96). 3. Skupina rejencev je zavrta v motoričnem funkcioniranju. 4. Mimo znižane inteligentnostne kapacitete lahko pri rejencih predvidevamo, da je manjša razgibanost, diferenciranost in senzibilnost pogojena tudi po specifičnem podeželskem okolju (majhen krog ljud^ s katerimi komunicirajo, majhna mobilnost - slabe prometne zveze ipd.). Pri tem pa moramo upoštevati dinamičen odnos med vplivi okolja in znižano inteligentnostjo. Teoretično moramo namreč predpostaviti, da so rejenci slabše uspeli v inteli-gentnostnem testu mimo primarne znižanosti, tudi zaradi omenjenih vplivov okolja. 5. Pri Bender testu med obema skupinama ni bilo pomembnih razlik. Po nekaterih študijah meri Bender test zelo kompleksno človekovo duševno funkcioniranje. Če to drži, lahko zaključimo, da globalno med obema skupinama ni pomembnih razlik. Izrazito abnormnih protokolov ni bilo najti niti v eni, niti v drugi skupini. 6. Gojenci so se pokazali problematičnejši v zunanjih manifestacijah obnašanja in zadržanja: - gojenci kažejo navzven več simptomov neprilagojenosti - pri gojencih je najti več nevrotične simptomatike - pri gojencih je najti več asocialne simptomatike - gojenci so bolj seksualno iritabilni - gojenci kažejo več poskusov neprilagojenega uveljavljanja v okolju - gojenci slabše opravljajo dolžnosti, so bolj neredni in neurejeni od rejencev -rejenci so v kolektivu bolj priljubljeni - gojenci so vzburljivejši - gojenci so bolj užaljivi - gojenci so izrazito bolj nagnjeni k tatvinam - gojenci so infantilnejši v ponašanju. Vsi omenjeni vidiki kažejo na splošno večjo emocionalno prizadetost gojencev, ki je verjetno izraz manj ugodne situacije v vzgojnem zavodu, kot jo imajo rejenci v družinah. 7« V nekaterih potezah gojenci in rejenci sovpadajo. Oboji so agresivni, težijo po dominantnosti, so aktivni in kažejo še druge poteze ekstravertirane usmerjenosti. 8. Med obema skupinama ni zaslediti pomembnih razlik v subjektivnem odrazu družinskih izkušenj in drugili frustracij v življenjski zgodovini. 9. Glede izboljšanja splošnega stanja, počutja in zmanjšanja simptomatike po premestitvi v rejo ali v vzgojni zavod med skupinama, globalno niti ni bistvenih razlik. Pri obeh skupinah pa najdemo povprečno v dveh tretjinah izboljšanje glede na prejšnje stanje. 10. Za rejence je bilo mogoče večkrat napovedati ugodno prognozo kot za gojence, vendar razlika med skupinama ni pomembna. 11. Na splošno smo lahko zaključili, da je situacija v vzgojnem zavodu bolj frustrirajoča kot situacija v rejniških družinah. Zavodski otroci se kažejo namreč kot bolj problematični in manj prilagojeni ne glede na to, da v težavnosti življenjske zgodovine med obema skupinama v psihološkem smislu ni pomembnih razlik. Tu moramo smatrati kot pomemben moment tudi povprečno nižjo in teligentnost rejencev, manjšo razgibanost in diferenciranost in v zvezi s tem tudi manjšo senzibilnost. To se pravi, da je relativno večja prilagojenost rejencev v neki meri verjetno endogeno pogojena, čeprav vsega še daleč ni mogoče pripisati temu faktorju. 12.Vsi zaključki imajo le relativno vrednost glede na naši skupini in še v tem okviru jih moramo upoštevati z dolo čenimi omejitvami, kot smo to sproti opozarjali v inter pretaciji in že v metodologiji. V širšem smislu nismo rezultatov upravičeni interpretirati. SKLEPI Kaša raziskava je pokazala, da glede življenjskih, razmer, kot tudi glede na subjektivni odraz v osebnostih rejencev in gojencev pred oddajo v tujo družino oziroma v vzgojni zavod ni bilo značilnih razlik. Ta ugotovitev je relativnega pomena in velja le za obe opazovani skupini. Ugotovitve ni mogoče posplošiti na vse rejence in zavodske gojence. V našo raziskavo smo sicer vključili v glavnem vse o-troke moškega spola, ki so bili oddani v LR Sloveniji v tujo družino zaradi storitve dejanja z objektivnimi znaki kaznivih dejanj in so se pri tuji družini nahajali najmanj Šest mesecev. Zato je ta vzorec za leto 1961 reprezentativen za skupino rejencev te vrste. Njim pa smo poiskali u-strezne pare (glede na starost, čas bivanja v vzgojnem zavodu, dejanje z objektivnimi znaki kaznivega dejanja) gojencev v vzgojnih zavodih. Ti gojenci zaradi tega niso reprezentativen vzorec vseh zavodskih gojencev v tem obdobju. Večina otrok je živela v družinah s konfliktnimi in splošno neugodnimi družinskimi odnosi, ki so se odrazili v kvalitativni in kvantitativni psihološki analizi v obliki frustracij in notranjih konfliktnih stanj. Lahko sodimo, da je bil 309 - pri večini otrok to eden izmed osnovnih činiteljev, ki je vplival na njihovo moteče ponašanje. To je zlasti razvidno iz kvalitativne analize posameznih primerov. Ugotovitev valja za obe skupini in med skupinama ni v tem pogledu pomembnih razlik. V socialni analizi smo postavili domnevo, da je bil duševni razvoj otrok, razen pri štirih otrocih, normalen in brez posebnosti. Ta zaključek pa glede na psihološke ugotovitve ni točen. Pri kvalitativni obdelavi ugotovljena asocialna in nevrotična simptomatika, ki so jo kazali otroci ene in druge skupine, nakazuje, da je bil razvoj otrok v psihičnem življenju moten že v najzgodnejši mladosti. Tega pa s preveč okvirno socialno anamnezo ni bilo mogoče zajeti zaradi neosveščenosti, primitivnosti in procesa pozabljanja pri starših. Morda bi z mikroanamnestično socialno analizo lahko do neke mere zajeli še mnoge subtilne okoliščine, ki bi lahko nakazale tisto simptomatiko, ki se je v zgodnjih letih verjetno izražala v različnih oblikah n.pr. nočni strah, enureza, slabo kontaktiranje, impulzivnost, zavrtost i.p. Iz tega sledi, da adekvatnega vzgojnega ukrepa ne moremo opreti zgolj na okvirno socialno anamnezo. To anamnezo bi bilo treba dopolniti z mikroanamnestično analizo, ki naj bi jo opravil za tak posel posebej izvežban socialni delavec in pa z dodatno psihološko analizo otrok. Ponovno je treba poudariti, da so zlasti roditelji takih otrok večinoma slabo osveščeni, primitivni in slabo opazujejo vse - 31,0 - podrobnosti njihovega vedenja. Otroci so svojo asocialno dejavnost pokazali med 7. in 11. letom. To je s psihološkega stališča razumljivo, ker se v tem obdobju otrok že postopoma oddvaja od družine in prihaja v vse tesnejše razmerje s širšim okoljem. Tedaj se tudi navzven pokažejo rezultati neugodnih zgodnjih družinskih pogojev. V sklopu teh ugotovitev je tudi razumljivo slabo uspevanje otrok v šoli. Pri rejencih ugotovljena povprečno znižana inteligentnostna kapaciteta in manjša duševna razgibanost pa je še dodatni vzrok za njihovo splošno neprilagojenost v širšem okolju in za neuspehe v šoli. Ob opazovanju rejencev v lastni in v rejniški družini smo ugotovili značilne razlike. Rejenci so iz lastne družine prišli v boljše življenjske razmere rejniške družine. Tudi z oddajo v vzgojne zavode so prišli gojenci v primerjavi z razmerami v lastni družini v boljše okolje. Vendar pa so bile nove razmere in pogoji v rejniški družini in v vzgojnih zavodih kvalitetno različni. Rejenci so v rejniški družini po ugotovitvah psiholoških raziskav pokazali mnogo večji napredek kot gojenci v vzgojnih zavodih, dasi je tudi pri slednjih ugotovljen napredek. Te kvalitetne razlike bi bile v naslednjem: - gojenci kažejo še vedno precejšno nagnjenost k tatvinam - gojenci so se pokazali emocionalno bolj neuravnovešeni - gojenci kažejo večje število simptomov neprilagojenosti - gojenci so socialno manj prilagodljivi, pa tudi osebno manj urejeni. Pri tem pa je treba poudariti, da rejenci niso brez zgoraj navedenih odstopov. Kljub temu pa so psihološke raziskave pokazale, da so razlike v odstopih kvantitativno pomembne. To se pravi, da so ugotovljeni odstopi podani pri rejencih manj intenzivno, kot pri gojencih. Po drugi strani je treba poudariti, da igra določeno vlogo pri tem tudi ugotovljena večja inteligentnost gojencev, kar obenem zmanjšuje ugotovljene razlike. Znano je, da je inteligentnejša in notranje bolj razgibana osebnost občutljivejša, manj tolerantna in so zato pri njej hujše reakcije razumljive. Kljub temu nakazanih razlik ni mogoče pojasniti zgolj na ta način. Glede na to moremo ugotoviti, da je za razvoj posameznika domska situacija manj ugodna kot situacija v rejniški družini. Vendar je iz psihološke analize mogoče sklepati, da vsebuje tudi rejniška družina nekatere pomanjkljivosti. Te pomanjkljivosti nakazuje manjša notranja razgibanost rejencev, njihova zavrtost in neiniciativnost. Pri tem je treba seveda upoštevati tudi ugotovljeno nižjo inteligentnost rejencev. Le ta pa povprečno vendar ni tako nizka, da bi samo njej lahko pripisali te pomanjkljivosti. Vzroke pomanjkljivosti je treba iskati v manj razgibanem kmečkem okolju, ki je komunikativno slabo povezano. Nadalje je treba upoštevati tudi manjšo možnost socialnih stikov in majhne možnosti najrazličnejših vplivov, ki jim je otrok lahko izpostavljen v sicer bolj razgibanem okolju. Rejenci so iz konfliktnih medsebojnih družinskih odnosov prišli skoraj vsi v rejniške družine z bolj harmoničnimi odnosi. To pa je bilo kljub nakazanim pomanjkljivostim v rejniških družinah ugodno za njihov nadaljnji čustveni razvoj. Nasprotno pa so nekateri gojenci prišli iz konfliktnih lastnih družin v vzgojni zavod, ki je pri njih ustvaril nova neugodna občutja. Zavodsko vzdušje ni moglo povsem zadovoljiti njihovih emocionalnih potreb. To je povzročilo, da se motene reakcije pri nekaterih gojencih niso mogle korigirati. Poudariti je treba, da so bili rejniki na Primorskem izbrani s posebnim prizadevanjem socialne službe. Kljub temu pa izhaja iz kvalitativne psihološke analize, da bi v nekaterih primerih potrebovali rejniki še posebno pomoč pri nadaljnjem vodenju otroka* Raziskava je nakazala, da skrbstveni organi oddajajo otroke v tujo družino, ne da bi za to imeli določene globje kriterije. Kaže, da obstoja predvsem en kriterij za oddajo v tujo družino in to je cenenost tega vzgojnega ukrepa v primerjavi z razmeroma visoko oskrbnino v vzgojnem zavodu. Kvalitativna psihološka analiza je pokazala, da se v tuji družini nahaja nekaj rejencev, ki bi, po splošno sprejetih kriterijih prehodnega mladinskega doma v Ljubljani, spadali v vzgojni zavod. Nasprotno pa je kvalitativna psihološka analiza tudi pokazala, da se nahajajo v vzgojnih zavodih mladoletniki, ki tja ne spadajo, ampak bi bilo za njihov nadaljnji razvoj ugodnejše, če bi bili oddani v tujo družino. Zavoljo tega sodimo, da bi skrbstveni organ moral omogočiti triaži-ranje vseh otrok po strokovni ustanovi, predno se odloči za odvzem iz dosedanjega družinskega okolja. Presaditev v tujo družino ali v vzgojni zavod je izredno pomemben ukrep za nadaljnji otrokov razvoj in lahko prenagljeno ukrepanje povzroči v otroku hude posledice. Kvalitativna psihološka analiza pa je tudi pokazala, da so bili nekateri otroci oddani kljub triažiranju v mladinskem prehodnem domu v Ljubljani v neustrezen zavod, glede na diferenciacijo naših vzgojnih zavodov. Tako smo n.pr. našli v vzgojnem zavodu v Veržeju, ki je namenjen ogroženim otrokom, debilnega otroka, ki bi spadal v vzgojni zavod v Planini. Ob naši raziskavi smo si postavili za nalogo pridobiti osnove za presojo uspešnosti vzgojnih urekpov oddaje v tujo družino ali vzgojni zavod. Raziskava je predvsem pokazala, da je uspešnost enega ali drugega vzgojnega ukrepa odvisna od strukture osebnosti otroka ali mladoletnika. Za osebnost s hudimi vedenjskimi motnjami, hujšo moralno okvarjenostjo, zlasti če gre za manj plastične osebnosti, ki jih družinsko okolje ne more prenesti, oddaja v tujo družino ne bo uspešna. Nasprotno pa bo oddaja v tujo družino uspešna pri plastičnih, na splošno manj okvarjenih osebnostih. Sem je šteti zlasti mlajše mlado]fibnike in otroke, katerim tuja družina lahko zadovolji čustvene potrebe, ki jih še tako dober vzgojni zavod ne more. Kljub temu pa ne moremo izključiti možnosti, da so določeni starejši mladoletniki vendar še dovolj plastični, da bi mogli tudi v tuji družini uspešno napredovati. Zadostno duševno plastičnost in v zvezi s tem prognozo, pa more ugotoviti le strokovni team. IZ TEGA SLEDI, DA BI SE MORALA SODIŠČA ODLOČITI ZA UPORABO VZGOJNEGA UKREPA STROŽJEGA NADZORSTVA DRUGE DRUŽINE ALI ZA UPORABO ZAVODSKIH UKREPOV IZKLJUČNO LE NA PODLAGI TIMSKE OBDELAVE OSEBNOSTI STORILCA KAZNIVEGA DEJANJA. - 315 in MENTALNO HIGIENSKI POMEN ODDAJE OTROKA V TUJO DRUŽINO ALI ZAVOD (Meta Kramar) 1. Pomen družine za razvoj otroka Družina je socialna skupina, sestavljena iz staršev in otrok, ki jih "združujejo skupni interesi, skupno življenje, skupne A radosti, včasih pa skupna nesreča". Družina je sorazmerno trajna skupnost ljudi; iz skupnega preživljanja življenjskih radostnih in kritičnih obdobij, iz medsebojnega deljenja dobrega in slabega raste in se poglablja občutek medsebojne povezanosti in pripadnosti. Čim tesnejši je splet medsebojnih odnosov, tem bolj se družinski člani počutijo eno. V notranje uglašeni in čustveno povezani družini je veselje ali žalost vsakega člana hkrati veselje ali žalost vse družine; uspeh ali neuspeh otroka, je uspeh ali neuspeh njegovih staršev; domotožje vsakega družinskega člana, ki se je znašel daleč proč od doma, nosi v sebi zavest, da tudi družina njega pogre-sa . Skratka, čustvovanje posameznika se v družini razširi na družinske člane tako, da čutijo podobno. To doživetje jih med seboj še močneje povezuje. V posamezniku vzbuja spoznanje, da je potreben in ljubljen. Iz tega spoznanja nastaja občutek var nosti, potreben otrokom za njihov razvoj, pa tudi odraslim kot vir življenjske energije. 1 Makarenko, Knjiga za roditelje, str. 385 p Bowley, The psychology of the unwanted child, str. 4 Kasneje v življenju se odnosi med družinskimi člani spremene; otroci v družini odraščajo, starši se v družini starajo. V nudenju pomoči in zaslombe se vloga generacij postopoma zamenja. Toda dokler trajajo čustvene vezi med njimi, tako dolgo jim dom nudi zavetje. Družinske šale, drobne nepomembnosti ter skupna doživetja, trdno zasidrana v spominu, dokazujejo človekovo navezanost na družino. Predstavljajo mu dom, eno od trdnih točk v njegovem življenju še kasneje, ko družino že zapusti. K domu se v mislih zateka pred življenjskimi bremeni in iz njega se opogumljen vrača, pripravljen na nove napore. Na ta način družina zadošča človekovim čustvenim potrebam kot sicer nobena druga socialna ustanova. V družini se pojavljajo poleg ljubezni in naklonjenosti tudi nestrpnosti, medsebojna nasprotovanja in sovraštvo. Družina doživlja poleg veselih, tudi obdobja kriz. "Toda kadar so odnosi zasnovani na preizkušeni medsebojni ljubezni in spoštovanju, težave pridejo in odidejo, družina pa jim uspešno klju-buje . V tem spoznanju je mogoče najti razloge izpolnjenega družinskega poslanstva celo takrat, kadar preti družini ekonomska kriza, daljše bolezni ali kadar vedenje enega ali obeh roditeljev opazno odstopa od norm okolja, v katerem žive. Če težave ne raz dr o družinske skupnosti in otrok, čuti naklonjenost staršev, brez škode prenese njihovo zaskrbljenost, posebnosti v njihovem vedenju ter težavna obdobja. Mati in oče, njuni medsebojni odnosi ter njuni odnosi do otrok, dajejo ton družinskemu vzdušju. Otrok vsrkava to vzdušje vsak dan kot zrak in hrano. Bowley, ibid, str. 10 Iz bega intimnega spleta čustvenih, odnosov raste v otroku občutek varnosti. Čim močneje je vgnezden v dom, tem varneje in trdneje se počuti. Ve, da ni sam; z njim je nj^e-gova družina. Dom mu predstavlja zaledjš, ki s svojo toplino osvetljuje tudi življenje izven njega, da izgleda otroku svetlo in privlačno. Tako se otrok postopoma iz družine vedno bolj vključuje v zunanje življenje; na svoj otroški način začne aktivno posegati vanj; želi si postati odrasel in biti podoben staršem. Tako se sam usmerja k učenju vloge odraslega, pri tem pa nevede nameri prve korake v smeri zdravega osebnostnega razvoja. Družina je del širše družbene skupnosti, zato v družinskih odnosih odsevajo družbeni odnosi. Čim bolj je družina vraščena v družbo, tem večja je med obema skladnost v odnosih. Otroku je družina prva skupina, v kateri raste; kasneje jo bo zapustil, da se bo pridružil drugim, novim skupinam. Zato je družina most med posameznikom in družbo. Otroku predstavlja prvo učilnico socialnih izkušenj. V te,j majhni skupir-ni ima namreč vsak član določeno vlogo, določene pravice in dolžnosti, če se otrok v prijateljski domači atmosferi uči deliti življenje z drugimi, se bo naučil kasneje enakopravno in ustvarjalno vključiti tudi med ljudi izven družinske skupnosti. Otrok, ki je za bo izkušnjo prikrajšan, se bo teže vključeval v socialne odnose. Tako družina na specifičen način preko staršev prenaša zahteve družbe na otroka in ga tako usposablja za življenje v družbi drugih ljudi. Čustvene vezi med starši in otroki ter posebna družinska atmosfera so torej lastnosti, ki ločijo družino od drugih socialnih ustanov, zavzetih za razvoj otrok. Te lastnosti omogočajo družini, da izpolni svojo nalogo na svojski način.Zato prva in najtemeljiteje daje pečat otrokovemu osebnostnemu razvoju. Od spoznanja, kako važna je družina za otrokov razvoj, pa je le korak do ugotovitve, da se osebnost dokončno formira v prvih letih življenja ter da je v tem procesu družina glavni in edini oblikovalni činitelj. To napačno stališče še danes zasledimo ne le v teoriji, temveč tudi v praksi. Tako se nekateri starši mnogo prezgodaj otresejo sleherne odgovornosti za vzgojo otroka, češ saj smo svojo vlogo opravili že v prvih sedmih letih otrokovega življenja; zdaj je čas, da se postavi na lastne noge. Drugi so popolnoma nemočni v strahu, da bi z napačnim vzgojnim ukrepom usodno, za vse življenje škodovali otroku. V obeh primerih tako stališče staršev otrokovemu razvoju zares škoduje. Tudi z vidika teorije, tega stališča ni mogoče utemeljiti. Pomena družine za človekov osebnostni razvoj seveda ni mogoče zanikati. Družina ’’deluje na nas v toku vesga življenja, nikdar ne umre, nikdar ne zbledi. Vendar osebnost ni fiksiran vzorec, ampak življenjski proces. V tem neskončnem procesu se zgodnje družinske izkušnje stalno znova pojavljajo, da bi se ponovno ovrednotile v luči zbranih izkušenj” Bossard, Parent and child, str. 297 - ,520 - Mlajši otrok svet okrog sebe bolj čustveno doživlja kot zavestno spoznava. Izkušnje za življenje si nabira predvsem iz emocionalno ugodnih in neugodnih doživetij v družinskem krogu. Iz drobnih izsekov iz življenja si ustvarja vtis o celoti; njegove predstave so močno čustveno obarvane, zato so zelo ekstremne. Iz perspektive majhnega dečka ali deklice vidi lastnosti staršev močno pretirane; kažejo se mu vsemogoči in polni ljubezni, kadar ga varujejo in razumejo; kadar ga kaznujejo ali zanemarjajo, se mu kažejo sovražni in nezanesljivi. Le nikoli niso zanj navadni, povprečni ljudje iz resničnega življenja. Z vsakdanjim ponavljanjem se ta skrajna predstava v otroku vedno bolj utrjuje. Ne le starši, ampak tudi ves svet se mu začne prikazovati kot ljubezniv in mikaven, ali pa nevaren in hudoben do majhnih otrok, kakršen 5 je on . Ta doživetja so temelj njegovim bodočim spoznanjem in ravnanjem. Čustveno zadovoljenemu otroku so starši, tako povečani v svojih lastnostih, vzorniki. V želji, da bi jim bil enak, jih posnema v dobrem in slabem. Njihove navade, stališča in življenjski principi postajajo postopoma njegove navade, stališča in principi; osvoji jih v toliki meri, da postanejo trdni del njega samega še potem, ko živi daleč proč od svoje družine in ko mu starši že umro. Tako predstavljajo starši v vlogi vzornikov važen kažipot otrokovega bodočega razvoja. Čim močneje se z njimi enači, tem laže se po njih oblikuje. Ta pre- Bowley, ibid str. 3* prosta oblika učenja je starševski vzgoji v pomoč. Hkrati poglablja navezanost staršev na otroka, saj vidijo v njem odraz svojih in partnerjevih potez ter jih zavestno poglabljajo v njem. Poleg svobodnih možnosti za razvoj potrebuje vsak otrok za zdravo napredovanje tudi razsodne omejitve. Te omejitve predstavljajo starši ter njihove življenjske norme. V kolikor jih otrok ne osvoji po principu identifikacije in posnemanja, mu jih vcepljajo starši z načrtnim, zavestno vodenim vzgojnim ukrepanjem. Ob pohvali in graji izkusi otrok na lastni koži, katere oblike vedenja domači krog tolerira in katerih ne. Doslednost v omejitvah je torej mlademu človeku potrebno vodilo v osebnostnem razvoju. Toda tudi ta oblika učenja ima svoj čustveni vidik. Prav otrokova emocionalna navezanost na družino daje staršem moč, da ga po svoje oblikujejo. Brez nje bi bil vpliv ene generacije na drugo le površen, brez trajnosti. Ena od zakonitosti učenja je namreč ta, da imajo v življenju na posameznika največji vpliv tisti ljudje, katerim je najbolj iskreno privržen. Postopoma začne otrok vedno bolj razumsko sprejemati življenjska dejstva, proučevati začne njihove vzroke in posledice; sprva z ozkega vidika osebne prizadetosti, kasneje z vidika širše družbene razgledanosti in zavesti. Otrok prerašča v mladostnika. Zdaj začne realneje vrednotiti starše, kritično presojati njihove življenjske smotre ter samostojno oblikovati svoje lastne. Vendar je tudi ta samostojnost relativna; vpliva staršev namreč tudi odrasel človek ne more popolnoma zatajiti. V mnogih njegovih kasnejših odločitvah in ravnanjih se bodo zavestno ali nezavestno zrcalile njihove podobe. Družina je torej temeljni činitelj v osebnostnem formiranju človeka. Na njo pa se navezujejo pri tem oblikovanju človekova poznejša doživetja , družbeni vplivi in dogajanja. 2. Tuja družina kot nadomestilo za naravno družino Razpad družine, dolgotrajna bolezen ali smrt staršev morejo povzročiti, da otrok izgubi družino. Odklanjanje otroka s strani roditeljev in grobo vzgojno zanemarjanje prikrajšajo otroka za pravo izkušnjo zdravega družinskega življenja. Ogrožen je ne le njegov občutek varnosti in ljubljenosti, ampak tudi njegovo zdravo prizadevanje k razvoju . Takemu otroku je treba poiskati drugo družino. Včasih so to sorodniki, včasih tuje družine ali zavodi. Izkušnje nas uče, da ne prvi ne drugi ne morejo docela nadomestiti naravno družino. Gelo nadomestna družina, ki je starševskemu domu najbolj podobna, redko predstavlja otroku popolno nadomestilo za dom. Zato tudi resnejše pomanjkljivosti v družini niso zadosten razlog, da bi presajali otroka v novo okolje. Koristneje je družini pomagati, da se usposobi na izpolnjevanje svojega poslanstva; celo takrat, kadar je premestitev otroka neizbežna, je treba gledati nanjo kot na začasen izhod v sili. Postane naj možnost, ki naj izboljša razumevanje med starši in otroki; pomaga naj jim, da bodo mogli čez nekaj časa spet zaživeti skupaj kot družina^. Po čem se tuja družina razlikuje od naravne ter v koliki meri more zadostiti otrokovim razvojnim potrebam? Med tujimi starši in otrokom ni krvnih vezi. To pa ne pomeni, da ti starši zato niso zmožni požrtvovalne starševske ljubezni. Res se med njimi najdejo posamezniki, ki jih vodijo napačni nagibi; na podeželju cenena delovna sila in v mestih denar. Vendar skrbni izbor koristoljubne nadomestne starše lahko izključi. Večjega pomena je dejstvo, da nadomestnih staršev z otrokom ne povezujejo vezi iz zgodnjega otroštva. Zato so njihovi odnosi drugačni od odnosov v naravni družini, čeprav lahko do-žive prav tako močna in trajnejša čustva. Obe generaciji v tem primeru nimata dediščine, med njima so lahko celo znatne osebnostne razlike. To velja tem bolj, čim starejši otrok vstopi v drugo družino. Nadomestni starši so pogosto zaskrbljeni, s kakšnimi neugodnimi podedovanimi lastnostmi se bodo morali spopasti pri otroku ter kako jim bodo kos. Prikrajšani so za to, da se ob otroku ’'postavijo'* z nje- -> -v govimi lepimi lastnostmi, podedovanimi po njihovih lastnih prednikih. Z druge plati pa jim je prihranjen občutek krivde in bojazen, da bi se neugodne poteze prednikov nekega dne mogle pojaviti pri otroku.? Oddaja v drugo družino navadno ni trajna. Tujim staršem otroka torej ni potrebno dokončno usposobiti za življenje, ampak 0 ° Charnley, The art of child placement, str. XV ^ Sayles, Substitute parents, str. 9 mu. pomagajo preživljati le neko težje življenjsko obdobje. Zato pa morajo biti pripravljeni na to, da bodo otroka morda kmalu, morda celo nenadoma izgubili. Končno velja naglasiti, da otrok redkokdaj zaupa tujim staršem tako kot lastnim, bodisi da je svoje izgubil, bodisi da so ga razočarali. Včasih tudi iskrena prizadevanja in dolgoletna požrtvovalnost nadomestnih staršev ne morejo popraviti zla, ki so ga otroku prizadejali lastni starši. Presaditev otroka v tujo družino je vedno le eksperiment, naj je še tako skrbno pripravljena. Zanimive so ugotovitve o zadoščanju otrokovim osnovnim potrebam po varnosti, razvoju, vzoru ter družbi odraslih v nadomest- O nih družinah . Med otroki, ki se znajdejo v tujih družinah, pogosto naletimo na dečke in deklice, ki že davno ali nikoli niso užili ljubezni in varnosti. Njihova prizadetost je skrbno prikrita pod napadalnim vedenjem in zaprtostjo vase. V življenju so jih odrasli vedno opeharili, zato jim otroci ne morejo več zaupati. Takim otrokom je mogoče povrniti zaupanje v soljudi in življenje le s potrpežljivim in zanesljivim vedenjem, ki bo otroka postopoma prepričalo, da so nadomestni starši pošteni in vredni, da se nanje opre. Dalje je za delo s tujim otrokom potrebno razumevanje dejstva, da nobena ženska ne more stopiti na mesto njegove matere in noben moški na mesto njegovega očeta, dokler ju otrok sam za to ne prizna. To spoznanje velja tudi, če so otroku starši že umrli, če so ga globoko razočarali, ali če po družbenih normah tega ne zaslužijo. Mrtva mama živi z otrokom v otroškem svetu njegovih sanj in zavzema mesto v njegovem srcu. Če se je le medlo spominja, jo v mislih idealizira in se je še trdneje oklepa. Čustva zavrženega otroka so pogosto v ambivalentna; v sovraštvu do matere, ki ga je izdala, je skrit kanček občudovanja in globoke vdanosti. Tak otrok trpi prav zato, ker tudi on ne more nje zavreči, kakor je zavrgla ona njega. Odtod zmedenost v čustvenem svetu teh otrok ter pogosto nihanje med lastno in tujo družino. Zato otroku ni mogoče vsiljevati ljubezni, zlasti neposrednih fizičnih znakov naklonjenosti. "Na srečo je človeštvo, po- »N leg teh primitivnih, nenadomestljivih izrazov ljubezni izdelalo toliko drugih, bolj intelektualno preoblikovanih^." Zanimanje za otrokove interese mu bo na primer vedno dobro delo; podpiranje njegovih nagnjenj in spretnosti mu bo odvzelo občutek osamljenosti; posluh za njegove težave, opogumljanje in zavzemanje zanj na najrazličnejše načine bo postalo podlaga iskrene medsebojne navezanosti. Do tedaj pa je treba počakati, da si otrok sam zaželi večje bližine nadomestnih staršev. Tuje družine navadno ne kratijo otroku svobodnega razvoja. Večinoma so nadomestni starši ljubitelji otrok, zato imajo več posluha za potrebe njegove rasti kot pravi starši. Kljub temu posamezni nadomestni starši prevzemajo avtoritativni odnos do otroka in ga silijo, da se izenači z njimi ter njihovimi življenjskimi navadami. Drugi zapadajo v pretirano vdanost otroku ter obžalovanje njegove žalostne usode. Obe omenjeni težnji škodujeta otroku. V prvem primeru otroka utesnjujejo. V drugem primeru obžalovanje otroka lahko preraste v obžalovanje samih sebe ter v vedno močnejše suženjsko pri-klepanje drugih staršev na otroka; v skrajnem primeru se čutijo v svojem osebnem življenju tako omejevani, da se naklonjenost do otroka spremeni v odklanjanje. Tako je otrok poleg naravne družine izgubil tudi nadomestno družino^0. Potrebi po vzoru ter tovariški družbi odraslih oseb druga družina navadno ustreza, če se le nadomestni starši zanimajo za otroka ter se mu znajo približati na ravni njegovih iger in dejavnosti. Nedostopni in neizprosni starši vzbujajo v otroku bojazen in osamljenost, pri dobrih in razumevajočih starših pa čuti bližino; v njihovi tovariški pomoči najde zagotovilo varnosti. Tujim staršem seveda ni prizaneseno niti z vsemi drugimi težavami, znanimi iz življenja naravne družine. Doslej naštete so le posebnosti, ki jih prinašajo v, življenje odnosi v nadomestni družini. 3» Oskrba v zavodu in nadomestni družini Oddaja v zavod in oddaja v drugo družino sta dve obliki var- stva mladine, potrebni takrat, ko otrok ne more več ostati v naravni družini. V zadnjem času so strokovnjaki ugotovili, da ti dve obliki varstva mladine nista dve protislovni rešitvi, pač pa, da se med seboj dopolnjujeta. Zaradi njunih specifičnih lastnosti je namreč včasih ustreznejša oddaja v zavod,včasih pa oddaja v nadomestno družino; poleg tega včasih isti otrok, sprva nedorasel družinskim odnosom, najde začasno boljši dom v zavodu. Nekajkrat so strokovnjaki poskušali klasificirati otroke in njihove motnje ter na osnovi te klasifikacije odrejati zavodsko ali družinsko oskrbo. Vendar ti poskusi niso prinesli zaželenih rezultatov preprosto zato, ker se pri posameznem primeru kombinirajo otrokove osebnostne lastnosti, motnje ter življenjske okoliščine. Zato je za vsak posamezen primer možna odločitev glede otrokove bodočnosti šele po temeljiti presoji vseh teh treh činiteljev. Naslednji povzetek nekaterih misli o prednostih, oziroma pomanjkljivostih oddaje v drugo družino ali oddaje v zavod je namenjen le opozorilu, kaj vse bi bilo treba upoštevati, preden se v posameznem primeru odločimo za tako ali drugačno rešitev. AA Tumlirz poudarja, da je zavod umetna tvorba; zato je nadomestna družina bolj slična naravni družini, ki jo nadomešča, kot zavod. Gojenec ga navadno doživlja kot razmeroma veliko skupino ljudi, katere si ni sam izbral, pa mora vendar dan in noč živeti v njej. Življenje v taki veliki skupini pa nujno ^ Tumlirz, Die Jugend - Verwahrlosung, str. 75 - 338 - zahteva množico vzgojnih pravil in prepovedi. Nekaterim otrokom tako življenje ustreza, drugim je mučno; otroci so pan različni med seboj. Posamezniki med njimi, na primer, ki si želijo biti včasih tudi malo sami, lahko čutijo v zavodu močno kratenje osebne svobode. Drugi otroci potrebujejo prav premišljeno strokovno vodenje ter trdna pravila, da tudi notranje urede. Zlasti otroci, ki so dezorientirani zaradi nezanesljivih čustvenih odnosov v preteklem življenju ter k temu dodane nedosledne, kapriciozne vzgoje, se stabilizirajo ob enakem pričakovanju in zahtevah do njih samih, kot do vseh drugih zavodskih gojencev. Poleg tega more zavod tolerirati tudi bolj grobe odklone od normalnega vedenja kot nadomestna družina. Na drugi strani je zavod krog ljudi, bolj ali manj oddvojen od zunanjega življenja. To otežuje gojencu, da bi se postopoma pripravljal na samostojno življenje odraslega človeka v družbi z drugimi ljudmi. Nasprotno otrok v nadomestni družini spoznava tako družinsko kot poklicno življenje; kolikor bolj živi družina povezano s okoljem, toliko bolj se seznanja tudi z družbenim dogajanjem. Na ta način se more polagoma vanj vraščati in vedno aktivneje vključevati. V nekaterih razpravah beremo, da spada v zavod otrok, potreben strokovne psihiatrične, oziroma specialne pedagoške pomoči. Dandanes zaradi razvoja mreže specialnih ustanov ambulantnega tipa, ki so namenjene osebnostno motenim otrokom, v ta argument težko verjamemo. Mnogo primerneje kaže obravnavati takega otroka Charnley, The art of child placement, str. 91 na enak način, kot ostale otroke, osebnostne probleme pa reševati z občasnimi obiski v strokovni ustanovi. Verjetno pa je odločitev za zavod neobhodna takrat, kadar je otrok tako zelo moten, da ni sposoben ustvariti zadovoljive odnose v nadomestni družini. Otrok, ki so ga starši globoko razočarali in je pod vtisom preživele traume, ni sposoben trajno in čvrsto navezati se na rejnika. Takemu otroku bolj ustrezajo nekoliko šibkejše čustvene vezi v zavodskih odnosih ter možnost, da se za nekaj časa neopazno pritaji v skupini gojencev. Tudi tako imenovani emocionalno podhranjeni otrok navadno ni zmožen sprejeti čustveno nasičenega življenja v nadomestni družini; on potrebuje postopno doziranje čustev, zato vsaj za nekaj časa zavod bolje zadošča njegovim potrebam kot druga družina . Vendar glede te skupine otrok ni popolnega soglasja med avtorji. Čustveno ne-zadoščeni otroci se včasih tudi v zavodu ne obnesejo. Ti otroci preveč hrepenijo po ljubezni, da bi mogli vzgojiteljico deliti z večjo skupino otrok. Prav tako v stiku z vrstniki ne najdejo zadovoljstva, zato radi prevzemajo ne- aLl gativno vlogo . Manj prizadetim otrokom navadno druga družina nudi potrebno toplo okolje ter možnost za pozitivno identifikacijo z nadomestnim staršem. Tak otrok bo v nadomestni družini čustveno zaživel; omogočila mu bo uživati položaj družinskega člana, ^ Charnley, ibid str. 79 ^ Sayles, ibid, str. 190 ki mnogo bolj zadovoljuje kot položaj enega izmed številnih gojencev. V nadomestni družini si bo ustvaril dom, katerega se bo spominjal še kasneje v življenju ter se rad vračal vanj. To velja zlasti za otroke brez staršev, oziroma tiste, ki jih z naravnimi starši vežejo zelo krhke vezi. Seveda tako izdatnega nadomestila za družino ne potrebuje otrok, ki ima še po oddaji od doma s svojimi starši zadovoljive čustvene odnose in se bo v prihodnje spet vrnil k njim. Tem otrokom je primernejše začasno bivališče zavod, medtem ko ostane v emocionalnem pogledu funkcija lastne družine neokrnjena^. Dalje bi se odločili za zavodsko oskrbo pri večjem številu otrok iz iste družine, če jih ne bi hoteli ločiti med seboj, ena nadomestna družina pa bi jih težko v celoti sprejela. Med razlogi za oddajo v zavod omenja literatura tudi odpor nekaterih staršev, da bi drugi, nadomestni starši prevzeli skrb za njihove otroke. Tako stališče naravne družine se lahko porodi iz nezaupanja do nadomestnih staršev, iz bojazni, da bi se otrok čustveno preorientiral v nadomestno družino, ali iz čustev krivde zaradi vzgojnih napak, ki so končno pripeljale do odda- je. Ti starši se laže odločijo za oskrbo v zavodu ter se laže sprijaznijo z dejstvom, da bo njihove vzgojne neuspehe popravljalo strokovno usposobljeno osebje zavoda. Vendar kaže, da ta argument ne bi smel prevladati takrat, ko je po temeljiti presoji otroku potrebnejša oddaja v drugo družino. Služba za varstvo mladine mora predvsem varovati otrokove interese, zato jih ne sme zanemariti na ljubo staršem; s takimi starši se je treba pogovoriti in jih prepričati, da jim nadomestna družina ne namerava otroka vzeti, ter tako zmanjšati njihovo čustveno prizadetost. Končno spadajo v zavod otroci, katerim zaradi hudih motenj ni mogoče najti nadomestni-h staršev. Glede otrokove starosti prevladuje med strokovnjaki mnenje, da spadajo mlajši otroci v nadomestno družino, starejši pa v zavod. Razlike se pojavljajo le v določanju starostne meje med prvo in drugo skupino otrok. Vendar celo v tem preprostem dejstvu otrokove starosti ni mogoče iskati enoznačnega kriterija. Vedno bolj se namreč uveljavljajo dognanja, da otrokova razvojna starost ne ustreza vedno otrokovi kronološki starosti. Čustveno zadovoljeni otrok šestih do desetih let je na primer zvedav, zelo aktiven ter usmerjen navzven* v kolikor mu dom nudi varno ozadje, se zlahka zainteresira za življenje vrstnikov in vključi vanj. Brez bojazni začasno zapusti dom, da gre na počitnice k sorodnikom ali na letovanje. Zato ga je laže presaditi v novo okolje kot predšolskega otroka ali mladostnika. Te zmožnosti za vživij an je v nove skupine pa primanjkuje navadno prav otrokom, ki jih je treba premestiti iz domače družine. Dom jim namreč ni dal dovolj ugodnih emocionalnih izkušenj, zato ti otroci niso razvojno zreli za vstop v svet 16 drugih ljudi . Razočarani nad lastnimi starši se ne morejo z zaupanjem osloniti na tuje ljudi. V skrajnem primeru naza- duje tale otrok do vedenja predšolskega otroka ali pa se v njem razvije prezgodnja upornost do odraslih, značilna za mladolstnike. Kljub letom ga torej nismo upravičeni obravnavati kot tipičnega šolskega otroka« Napačno ravna tudi, kdor vsem mladostnikom pripisuje borbo proti avtoriteti odraslih ter zato pričakuje pri vseh adolescentih boljšo prilagoditev v zavodu kot v drugi družini. Zaradi posebnih čustvenih izkušenj mladostnik lahko še ni dosegel stopnje osamosvajanja od staršev, ker ni doživel bodisi tesne navezanosti nanje, bodisi odvisnosti od njih. Kakor šolski otrok, tako tudi on še ni dosegel razvojne stopnje mladostnika, ki jo izkazuje njegova kronološka staro st^. Tudi z njim je torej treba ravnati po individualni presoji. Pri tem pa moramo upoštevati, da igra osebnost od-raslejšega fanta ali dekleta precej važnejšo vlogo v uspehu prilagoditve kot osebnost mlajšega, manj formiranega otroka. Z mladostnikom se moremo končno že tudi posvetovati o najboljši rešitvi, čeprav v celoti ne more prevzeti odgovornosti za tako važno odločitev. Pri predšolskih otrokih je praviloma boljša oddaja v nadomestno družino. Izjema so močno moteni otroci, ki vsaj začasno spadajo v zavod zaradi strokovne obravnave. Tudi za vse dolgoročnejše oddaje od doma (nad tri leta) je navadno nadomestna družina boljša rešitev od zavoda. Pri tem pa ne kaže poza- biti, da nastajajo med "klasičnim" zavodom ter nadomestno družino vmesne oblike varstva mladine. Med njimi gre pomembno mesto zavodom, ki z vnašanjem družinskega vzdušja v notranje življenje zavodske mladine postopoma premagujejo negativni vpliv, kakršnega ima sicer zavodsko življenje na otrokov osebnostni razvoj. Vedno bolj se uveljavlja tudi dnevno varstvo za otroke, ki od svoje družine niso neposredno ogroženi, pač pa daljši čas dneva brez primernega nadzorstva. 4. Delinkventni mladoletniki v zavodu in drugi družini Vsako premeščanje otroka v drugo okolje je zahtevna naloga, dvakrat zahtevno je premeščanje delinkventnega mladoletnika. S psihološkega vidika je delinkventnost vedenjska motenost z asocialnim in antisocialnim pomenom. To skupino otrok delimo v dva dela : v prvi del spadajo otroci, živeči v družinskem okolju, katero nudi otroku negativni vzorec za identifikacijo zaradi lastnega asocialnega in antisocialnega načina življenja. Oblikuje ga v osebnost s socialno nesprejemljivimi oblikami vedenja preprosto zato, da ga zavaja z lastnimi primeri takega vedenja. V drugi skupini najdemo otroke, katerim zgodnje življenjske izkušnje niso nudile v zadostni meri ugodnih doživetij ob otrokovem vključevanju v svet, zlasti v socialno okolje. Ti otroci se niso naučili igrati in pozneje delati zato, ker bi jim dejavnost sama nudila zadoščenje. Čustveno prikrajšani Bregant, vaspitna zapuštenost i njeni psihološki aspekti, str. 15 - ^34 - niso mogli doživeti svoje pripadnosti svetu drugih ljudi. Zato se niso naučili ob uveljavljanju svojih potreb upoštevati zahteve najprej ožjega družinskega kroga in kasneje širše družbene skupnosti. Zadovoljstva v življenju so si začeli iskati proč od ljudi in v nasprotju z njihovimi potrebami tako, da so se začeli " izmikati dolžnostim ter kršiti družbo bene norme" Pri vedenjsko motenih otrokih moramo ob premeščanju iz družine upoštevati tako vzroke motenosti, kot zmožnost otroka za preusmeritev k pravilnemu osebnostnemu razvoju. Večinoma so ti mladi ljudje potrebni posebnega strokovnega vodenja, ki je laže dosegljivo v zavodu. To pa ne pomeni, da se ne bi mogli uspešno vključiti v nadomestno družino. Res je težko najti nadomestne starše vedenjsko motenemu otroku, ni pa nemogoče. Včasih posamezni laiki - rejniki kažejo posebno razumevanje in strpnost do nekaterih vedenjskih motenj, med-tem ko jim druge vrste motenj otroka odtujujejo . Treba je torej iskati ne idealno družino, ampak otroku in njegovim motnjam ustrezno družino. Najboljše družine za motene otroke so že večkrat preskušene nadomestne družine ter tiste, ki so uspešno vzgojile svoje lastne otroke. Take družine ^ Bregant, ibid, str. 17 PO Gharnley, ibid, str. 83 pa morajo biti dobro vraščene v okolje ter uživati v njem ugled in spoštovanje, da bi mogle prenesti kritiko in pri-tisk soseske zaradi otrokovega motečega dvedenja . Zanimivo izkušnjo v premeščanju vedenjsko motenih otrok pomeni tudi ugotovitev, da je treba pri teže motenih otrokih včasih večkrat poskusiti z vključevanjem v nadomestno družino. Ti otroci so namreč včasih ne morejo takoj sprijazniti z nadomestnim domom. Pri prvi oddaji navadno prenesejo svoje razočaranje nad starši, ki so jih izdali, v obliki grobega vedenja na nadomestne starše. Obema, otroku in nadomestnim staršem, je laže preživeti to kritično obdobje v zavesti, da je bivanje v družini le začasno. V drugi družini se more otrok z manj odpora ujeti v svojih potrebah z rejnikovimi ter se za dalj časa umiriti . Poleg uvajanja kratkoročnih rej, potrebujejo nadomestni starši stalno pomoč zunanjega strokovnjaka, s katerim se posvetujejo o vseh pomembnih vzgojnih ukrepih, ki jim je v vzpodbudo in oporo ob številnih težavah ter s katerim dele breme odgovornosti za pravilen razvoj otroka. 2^1 Material za proučavanje pitanja smještaja djece u porodice, in Paushel, Specializations within the foster parent role Literatura: 1. A. S. Makarenko: Knjiga za roditelje, Sarajevo 1956 2. A. Bowley: The Psychology of the Unwanteđ Child, Edin- burgh 1947 3* J. H. S. Bossard: Parent and Child, Philadelphia 1956 4. Jo Charnley: The Art Child Placement, Minneapolis 1955 3. M. B. Sayles: Substitute Parents, New York 1956 6. 0. Tumlirz: Die Jugend - Verwahrlosung, Graz 1952 7. Material za proučavanje pitanja smještaja djece u podo-dice, Zagreb 1955 8. L. Bregant: Vaspitna zapuštenost i njeni psihološki aspekti, referat na zveznem seminarju o vzgojno zapuščeni mladini, Bled 1962 9. D. Faushel: Specializations within the Poster Parent Role, Child Welfare 1961/4 - 337 - P H I L O G E Hejništrvo I Rejništvo II Rejništvo III Kriteriji za izdelavo poročila o gojencih. Šifrant priloga A priloga B priloga C priloga I) priloga G • v Priloga A I. SPLOŠNIJPODATKI * "j ■ i 1. Podetki_o_ankebironcu: * * •' Ime• in priimek........■>................................ • No s lov ......................................*.» •• Spol ................Rojstni datum................... 2. tironcu: Roditelj (sorodnik) Rejnik Ime in priimek............................................. No slov............................................. ...... Odnos do anketiranca: ............... ............... ..* 3# Število živorojenih otrok, ki jih je rodilo moti anketiranca ............... i anketiranec je wnlconakit nezakonski, poan- kohjeni otrok 4. Pričakovanje otroka: otrok je bil za željen, nezaželjen 5. Anketiranec ima ............E2i^ratov_in_pol.sester 6. Roditelja_živita : skupaj, ločeno od....................... oče, mati umrl 1........................ 7» Bivanje anketiranog: Od - do Pri kom? (sorodstve- Kraj .Zakaj? . ni odnos oseb do otroka) i i 1 ‘ .... • • : • ‘ : . i i i . 8. Šolanje in uk anketiranca': Anketiranec je v šolskem letu . 1960/61 obiskova 1 .........................‘.V....‘. V'.V'.’Pl. .V.. . i" s ; * ‘ i P'. 7 QEi£jDivališča_rodltelj£_injrejnika • r ■ ' ••* •' ' ' ' .. .. 9. Qpis kraja : Roditelj hiša na samem vas ' ' ' ■ predmestje 'mestni predel 10. Stanovanje : - .... •, • •. » ' • • družina šteje .......... članov » . . ” * • * ' • ............. '••kuhinja (da, ne) t ..... , , . . . •• kopalnico (do, ne) 'stanovanje je: suho, vlažno ~iv«oc svetlo - temno Rejnik • # f * I _ t *■ • • 9 f *'■* “*■ *• , . • ■ »••*•«..«* * •«.»»*»«•* ■ > . * *. • -* •*-> * * * . •' ■ 11. 22^odki_dr;uzin Skupni mesečni dohodki: ........:..(broz rejnino) letni davek kmečke druž............ .......................... i • . ‘ * • ,Rejninn: stcrši ....... občina ........ skupaj ............... 12* Jo Iška_izobrazba Število pozitivno zaključenih letnikov šolanja: oče ............. rejnik.................................... mati............. rejnica................................. 13« Zaposlitev (točen opis) oče .................. rejnik mati .......... rejnica 14, Število. otrok, :kljlh je oškrbovala_ rejnlškg_dru21na j .».■>•• .*’•• • r •v*-'* (:■ lastnih v.....v rejenčkov ......V... Rejništvo II .II, ŽIVLJENJSKA _ ( - .. ■ ^ : . .STODOVINA STARŠEV DO OTROKOVEGA ^OJsfvA * (Vključno bolezni v rodu) Moti \ J i ! Nosečnosfc__in_^orod_anket Iranca. i 1 Materino: somatsko počutje ob nosečnosti (padci,•telebni napori, infekcijske bolezni ....) psihično počutje (težji psihični pretresi), j Porod: brez komplikacij, s komplikacijami (kakšnimi) 0_č_e_: III. ŽIVLJENJSKE_RA ZMERE_IN>_RAZVOJ_OTROKA enjskejra zmere : * Ekonomsko stanje Odnosi v družini Način kaznovanja Način nagrajevanja Bolezni (sifilis) Posebni problemi Razvoj otroka Motnje vedenja Odzivi na kcznovonje Odzivi no nogrcjevonje Bolezni (neuritis,' encefalitis. epilepsija, astma, hudi glavoboli, poškodbe, nezavesti •.•) Razvade (trmast, grizel nohte, pojavi v zvezi s spanjem: strah, govorjenje; enure-zc, enkopreza: primarna, s*-.kundaran ; a gre s ivnos t, mučenje živeli, grimasi-ranje, trganje las, uživanje alkoholnih pijač) Šolanje in učenje poklica (pomoč pri učenju; Družba otroka .. . Uporaba prostega Časa ip interesi —čustvovanje_____________________ 0-1 (zobje, hoja, govor); 2-3 (navajanje na čistočo, kaznovanje, omejevanje, kljubovanje); 4-6 (stiki z okoljem, emocionalni odnosi); 7-11 ; 12-13 (odmik od avtoritete, Osamosvajanje); 14-16 (odnos do drugega spola); 17 in nad. IV. OCENI Roditelj Rejnik * Stanovanje: urejeno ........ srednje urejeno ♦ ,..... slabo urejono ........ SSJiliSa* dejavno ........ nedejavno Vzdušje: konfliktov *....... neizrazito ........ hormonišno ........ Družabno:izoliranost ........ družabnost primerno ......... zelo družabno ........ JS^S^ektuo lno_do je^njg * bistro ........ primerno ........ topo ........ Os ta lo; Rejništvo II (12. september 1961) (februar 1962) OCENA PONAŠANJA (Individualna ocena vzgojitelja) Rejenec: ................... Ocenjevalec: .................. Gojenec:....................... .............................. 1. Išče družbo vrstnikov - se izmika družbi vrstnikov i + +- - 2. Išče družbo deklet - se izmika družbi deklet . • + +- - 3. Išče družbo starejših gojencev-ne išče družbe starej.goj. 'i* » + +-» - 4. Išče družbo mlajših - ne išče družbe mlajših + +- 5. Dolžnosti dobro opravlja - se izmika dolžnostim r i + +*" — 6. Ima red v šotoru - nima reda v šotoru + +- 7. Ima urejeno zunanjost - je neurejene zunanjosti + +- - 8. Dominanten - podredij iv 9. Psihično agresiven - psihično neagresiven + — 10. Fizično agresiven - fizično neagresiven c • + +- - 11. Aktiven - zavrt + 12. Družaben - samotarski + +— 13. Kolektiv ga sprejema - kolektiv ga odklanja + — 14. Vzburljiv - reagira primerno + +- - 13» Hitro užaljen - ne zameri hitro + +- - 16. Sum na tatvine - primeren odnos do lastnine 1 . + +— — 17. Infantilno obnašanje - zrelejše obnašanje + +- 18. Se je vživel v novo okolje - se ni vživel v novo okolje Simptomi neprilagojenosti (Timska ocena vzgojiteljev) Gojenec: . . ............................. Rejenec nezbran ne ude le že n , brezbrižen odkrenljiv laže sogojencem laže vzgojiteljem krade sogojencem krade vzgojiteljem pisari opolzka pisma riše opolzke risbe spolne igre z otroci istega spola spolne igre z otroci drugega spola onanira kvanta preklinja moči podnevi moči ponoči blati podnevi / blati ponoči pavlihasto šemasto vedenje si izmišljuje nesmiselne stvari reži se in počenja neumnosti hoče pritegniti pozornost nemiren klepetav vpada v besedo sogojencem vpada v besedo vzgojiteljem neubogljiv predrzen trmast uporen navaja sogo jenee k upornosti prepirljiv ' pretepaški opravlja sogojence skuša očrniti sogojence tožari norčuje se iz sogojencev muči sogojence muči živali uničuje lastne stvari uničuje tuje stvari bahav Širokbusten užaljiv mulast cmerav jezljiv mrk ... samotarski osameljen pretirano tih in miren se obeša na vzgojitelja bega zbira predmete teži po lastnem kotičku. se druži le z enim tovarišem se ne zna približati starejšim se ne zna približati vrstnikom toži za glavoboli toži za slabim počutjem ima težave s prebavo jeclja opazen strah podnevi opaze,n strah ponoči izbirčen pri jedi \ egoist pri jedi požrešen hazardira oblasten rabuta pohajkuje v je vsiljiv je pretirano glasen pretirava baranta ima težave z dihanjem KRITERIJI ZA IZDELAVO POROČILA O GOJENCIH (Poročilo izdela razrednik in eden od vzgojiteljev, ki gojenca najbolj pozna) Poročila o gojencih naj bi upoštevala naslednje kriterije* - vsestranske medsebojne odnose do vrstnikov in odraslih avtoritet (tu gre za družbeno navezijivost in čustveno vezanost) - odnos do dela, - odnos do domskega režima, - vrste odklonov in prestopke ter pogostnost tistih, - posebnosti v obnašanju in vedenju, - adaptacijo na domsko okolje, - odnosi do staršev in sorodnikov ter stiki z njimi, - kako ste gojenca kaznovali in kako je reagiral, - kako ste gojenca nagrajevali in kako je reagiral, - odnos do moralno etičnih principov (n.pr. do resnice), ** gojenčevi interesi (šport, duševno razvedrilo, tehnična zanimanja, brez zanimanja) - interesi seksualnosti v sublimirani in konkretni obliki, - odnosi do živali, - odnosi do lastnine, - težave telesnega značaja (bolezni in druge somatske motnje) - težave psihičnega značaja, - reaktivnost (hiter, počasen), - osnovno nastrojenje (kar je za posameznika najbolj značilno, kaj ga karakterizira), " posebna opažanja v šolski situaciji, vključno šolski uspeh, * vpliv domskega režima na motnje ponašanja, " vpliv domskega režima na razvade, " ostalo kar eventuelno ni zajeto v navedenih kriterijih Vsi neznani podatki se šifrirajo z x ! REJNIŠTVO - SIPRMT I. SPLOŠNI PODATKI Šifra Mesto 1. Anketiranec - - naslov; • 1, 2 2* Spol; moški 1 3 • ženski 2 - starost; v letih 8 4, 5 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 2. Oseba, ki daje podatke; - starši; mati 1 6 oče 2 oba 3 drugi 4 - rejnika; rejnica 1 7 • rejnik 2 oba 3 drugi 4 Šifra Mesto Število živorojenih otrok: - število otrok: 1 1 8 • 2 2 3 3 več 4 - anketiranec je: zakonski 1 9 • nezakonski 2 pozakonjen 3 Pričakovanje otroka: otrok zaželjen 1 10 nezaželjen 2 Anketiranec ima polbrate in polsestre: ima 1 11 nima 2 Roditelja živita: - skupaj 1 12 - ločeno 2 mati umrla 3 oče umrl 4 oba umrla 5 otrok je nezakonski 6 - starost otroka: roditelja živita skupaj 1 13 starost otroka < ob ločitvi ali smrti: 0-2 - 2 3-5 3 6-8 4 9-11 5 12 in več 6 otrok je nezakonski 0 - 3 - 7« Bivanje anketiranca: - menjal bivališče 1 x 2 x 3 x 4 in večkrat Šifra 1 2 3 4 - starost otroka, ko je prvič odšel od doma: 0-2 3-5 6-8 9-11 12 in več 2 3 4 5 6 8. Šolanje in uk anketiranca: - število dokončanih razredov: manj od 3 • 3-4 5-6 7-8 9-10 11 in več uk: • otrok je v uku ni v uku 2 3 5 7 9 1 1 2 9. Opis kraja: hiša na samem vas predmestje mestni predel Šifra roditeljev rejnikov 1 2 3 4 1 2 3 4 Mesto 14 15 16 17 Mesto Šifra roditeljev rejnikov 10. Stanovanje: - število oseb na eno sobo: 1 • 1 2 2 3 3 4 in več 4 ni posebne sobe 9 - kuhinja: da 1 • ne 2 - kopalnica: da 1 • ne 2 - stanovanje: suho in svetlo 1 vlažno in temno 2 suho in temno 3 vlažno in svetlo A 11. Dohodki družin: - na osebo: manj-kot 10.000 din 1 10.000 - 14.999 2 15.000 - 19.999 3 20.000 in več 4 preračunati davek na dohodek 1 2 3 4 9 1 2 1 2 1 2 3 4 1 2 3 4 - rejnina 1 - 999 Šifra starši 9 občina 9 1.000 - 1.999 1 1 2.000 - 2.999 2 2 5.000 - 3.999 3 3 Mesto 20, 21 22, 23 24, 25 26, 27 28, 29 Mesto šifra Mesto starši obč ina 4.000 - 4.999 4 4 5.000 - 5.999 5 5 6.000 - 6.999 6 6 7.000 in več 7 7 0 0 0 - skupna rejnina: absolutni znesek 32,33,34,35 12. v Šolska izobrazba: Število pozitivno zaključenih letnikov šolanja oče rejnik ga ni - 37, 38 1-4 1 1 5-6 2 2 7-8 3 3 9-10 4 4 11 - 12 5 5 13 in več 6 6 Šifrant isti mati rejnica 39, 40 13. Zaposlitev: oče rejnik kmet 1 1 41, 42 delavec nepriučen 2 2 priučen ali kvalificiran 3 3 uslužbenec 4 4 upokojenec 5 5 brez 6 6 ostale zaposlitve 7 7 mati rejnica Šifrant isti 43, 44 14. število otrok, ki jih je oskrbovala rejniška družina pred rejencem: Šifra Mesto - je oskrbovala lastne otroke 1 45 - je oskrbovala lastne otroke in rejence 2 - je oskrbovala rejence 5 - ni oskrbovala otrok 4 II. ŽIVLJENJSKA ZGODOVim STARŠEV - rojstvo: zakonsko • nezakonsko - socialno poreklo: kmečko • delavsko uslužbensko obrtniško ostalo - število otrok v družini: 1, 2 5 in več - ekonomsko stanje: do bro srednje slabo - odnosi v družini: konfliktni neizraziti harmonični Šifra Mesto mati oče 1 1 12 2 1 2 15 2 3 4 5 1 3 14 3 1 4 15 2 3 1 5 16 2 3 Šifra Mesto K' mati oče - posebne težave v mladosti: da 1 6 17 • ne 2 - sodelovanje v NOB: da 1 7 18 ne 2 (vojni ujetnik) 3 - se je poročil® s sedanjim zakoncem: po lastni želji 1 8 19 • prisilno 2 ni poročen 0 Nosečnost in porod anketiranca: Šifra Mesto - materino somatsko počutje:’ v redu 1 9 ni bilo v redu 2 - psihično počutje: v redu 1 10 • ni bilo v . redu 2 Porod: brez komplikacij 1 11 s komplikacijami 2 Posebnosti, zelo značilne, ki niso zajete s šifrantom, se podčrtajo rdeče. - e - III. ŽIVLJENJSKE} RAZMERE IN RAZVOJ OTROKA Življenjske razmere v družini Šifra Mesto dom reja - ekonomsko stanje: dobro 1 srednje 2 slabo 3 različen 4 - odnosi v družini: konfliktni 1 • neizraziti 2 harmonični 3 - način kaznovanja: ni kazni 0 • fizično 1 drugače 2 - način nagrajevanja: pohvala 1 •materialno 2 - bolezen: v družini so bile težje • bolezni 1 niso bile 2 - posebni problemi: alkoholizem 1 • kriminaliteta 2 prostitucija 3 ostali 4 jih ni nič 0 Odzivi in razvoj otroka - razvoj otroka: normalen 1 zaostal od 0-1 2 2-3 3 4-6 4 7-11 3 12-13 6 14-16 7 17 nad 8 zaostal, starost neznana 9 pospešen 0 1 18 2 19 3 20 4 21 3 22 6 23 Šifra Mesto dom reja Motnje vedenja: pred 4 letom starosti 1 4-6 2 7-11 3 12-13 4 14 - 16 5 17 nad 6 starost neugotovljena 7 Vpliv reje na motnje: učinkovit 1 • opazen 2 neizrazit 3 neučinkovit 4 nastopile so nove motnje 3 Motnje vedenja, nastale v zvezi: a) s poslabšanjem ekonomskega stanja 1 b) s poslabšanjem odnosov v družini 2 c) z načinom kaznovanja 3 d) z boleznimi v družini 4 e) s posebnimi problemi 3 f) z različnimi neugodnimi pogoji (a - e) 6 g) zunanje neugodne okolnosti niso ugotovljene 7 Odzivi na kaznovanje: odpor 1 • beg 2 izboljšanje vedenja 3 Odzivi na nagrajevanje : nagrade ni 1 • brez odziva 2 odziv pozitiven3 Bolezni (težje): da 1 2 8 9 10 11 12 24 25 26 27 • ne Šifra Mesto dom reja - razvade (po spisku): da 1 13 ne 2 jih ni imel 0 (Če se bo izkazalo, da so razvade češče, jih bomo obdelali enako, kot motnje vedenja) Vpliv reje na razvade: učinkovit 1 * * * opazen 2 neizrazit 3 neučinkovit 4 nastopile so nove razvade 5 - šolanje in učenje poklica: ni hodil-v šolo -prizadeven 1 srednje udeležen 2 neprizadeven 3 - družba: navezij iv na mlajše 1 * navezijiv na vrstnike 2 navezij iv na vrstnike in mlajše 3 navezljiv na odrasle navezljiv na vrstnike in odrasle nenavezljiv - interesi: šport duševno razvedrilo s tehničnimi zanimanji šport in duševno razvedrilo brez zanimanja (branje knjig subsumiramo pod duševno razvedrilo) 4 5 6 1 2 3 4 28 14 29 15 30 16 31 Šifra Mesto dom reja - čustvovanje: čustveno vezan na ljudi 1 17 32 * čustveno vezan na čustveno vezan na živali ljudi 2 in živali 3 čustveno ni vezan 4 Posebnosti, zelo značilne, ki niso zajete s šifrantom, se podčrtajo rdeče. IV. OCENA Obdelati direktno brez šifranta ! Predhodno numerirati vsak list ! Publikacije Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani I. Objavljene: 1. Kriminologija v kazenskem pravosodju, Ljubljana 1957» 360 str. 2. Bavcon, Ljubo: Kriminalna politika in njene tendence v socialistični družbi, Ljubljana 1958, 164- str. 3. Klanjšek, Ada: Selekcija obsojenk za odprti kazenski poboljševalni dom na Igu, Ljubljana I960, (VIII) + 89 + (II) str. 4. Življenjske razmere delinkventne mladine, Ljubljana i960, (IV) + 196 str* 5* Kobal, Miloš, Marjan Pavlič: Analiza sodnik ukrepov izrečenih zoper psihično abnormne storilce kaznivih dejanj, Ljubljana 1962, (X) + 109 str. II. Še neobjavljene: 6. Problemi povrata, Ljubljana 1962, (II) + 506 str. Stro- jepisno avtogr. (v srbohrvaščini) 7. Socialne, psihološke in zdravstvene značilnosti delink- ventnih in ne delinkventnih alkoholikov, Ljubljana 1962 (X)+244+(XXXVIII) str. Stroj ep. avtogr. 8. šelih, Alenka: Analiza kaznivih dejanj telesnih poškodb na območju okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici Ljubljana 1962, (VIII) + 261 str. Strojep. avtogr 9. Oddaja mladoletnikov v tujo družino ali v zavod, Ljublj na 1963, X+337+(XV) str. Strojep. avtogr. III. V pripravi: - Povratništvo v kazenskem in upravnokazenskem pravu - Grupiranje obsojencev - Sodna odmera kazni - Kriminalna prevencija in osnovnošolski otroci - Vloga svetov ljudskih odborov, pristojnih za notranje zadeve, pri prevenciji kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje v Sloveniji