V pričakovanju turistične sezone bi lahki) imenovali zgornjo fotografijo, posneto v sredo na Bledu — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 29 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 15. 4. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Praznik železničarjev DANES PRVI GOSTJE - Park hotel na Bledu bo danes, 15. aprila, sprejel prve goste. Ze jutri pa bo s posredovanjem turistične agencije Generalturist prišla v hotel večja skupina domaČih gostov. Uradna otvoritev hotela A kategorije, ki ima 176 sob in 10 apartmajev, bo prihodnji mesec. - A. Ž. -Foto: F. Perdan Kolektivni dopusti V zadnjem času dajemo vedno več poudarka organizirani rekreaciji delavcev, ki naj pomaga, da bodo zaposleni zdravi in tako sposobni 1|| za vsakodnevne naloge, ki jih čakajo na delovnem mestu. Tudi sindikati so v svoje dokumente že dostikrat zapisali, da sta oddih in rekreacija delavcev in njihovih družin sestavni in nedeljivi del družbenoekonomskih odnosov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Zato bi osnovne organizacije sindikata morale stalno skrbeti, da bi im-li vsi delavci dovolj možnosti za aktivno razvedrilo in, da bi vsi zaposleni lahko vsaj enkrat na leto odšli na počitnice izven kraja svojega bivanja. Za aktivno razvedrilo oziroma rekreacijo je posebno v večjih delovnih organizacijah še kar dobro poskrbljeno. Marsikje že imajo redno zaposlene organizatorje* rekreacije ali pa vsaj komisije pri osnovnih organizacijah, ki so zadolžene za rekreacijo in organizacijo športnih srečanj. Pri letnem oddihu pa se praksa močno razhaja z željami in stališči. Razlogov za to je veliko. Nekateri so objektivni, drugi pa bi se dali odpraviti. Veliko različnih mnenj je tudi ob organizaciji kolektivnih dopustov, ki v mnogih primerih popolnoma onemogočijo organizirano letovanje zaposlenih. Če gredo delavci na kolektivni dopust, ker tako zahteva tehnologija, zato, ker je treba enkrat letno stroje ustaviti in se zato potrebuje več dni ali celo tednov, potem je skupen dopust opravičen. Predvsem zato, ker je ob takšnem remontu večina ljudi brez pravega dela. Za kolektivne dopuste pa se delovne organizacije odločajo tudi zato, ker je to zanje najbolj preprosta rešitev in, ker jih k temu, kot Pravijo, silijo ekonomski razlogi. Ti »ekonomski« razlogi pa so lahko zelo širok pojem in vprašanje je, če so res tako tehtni, da mora hkrati na dopust več tisoč ali še več delavcev. Za takšno število delavcev pa je nemogoče hkrati organizirati letovanje. Letos imajo vse večje kranjske delovne organizacije, med njimi Iskra, Sava, Planika in nekatere temeljne organizacije Tekstilindusa, kolektivni dopust v drugi polovici julija in prve dni avgusta. Podobno je v drugih občinah in po vsej Sloveniji. Praktično ima vsa Slovenija dopust na višku letne sezone in vsa ta reka dopustnikov se bo potem valila proti Jadranu in v druge letoviške kraje. Najbrž le redki organizirano, večina pa si bo morala letovanje urediti sama. In ker zaradi kolektivnih dopustov ne bo na izbiro drugih rokov, avgusta ali v začetku julija, bo ta množica prisiljena plačati visoke cene pension-skih storitev, medtem ko bodo cenejše, avgustovske, prihranjene za tujce. O slabih straneh kolektivnih dopustov razmišljajo tudi v delovnih organizacijah. Tako so v Iskri naleteli na velike težave pri organizaciji letovanja, ker imajo na voljo le malo počitniških domov. Ze do sedaj so hili domovi izkoriščeni le dva meseca v letu, sedaj pa kaže, da bodo komaj dva ali tri tedne in s tem bodo tudi številni delavci prikrajšani za organizirano in cenejše letovanje. Velikih domov pa se za tako kratko dobo izkoriščenosti ne splača graditi. Seveda, če bodo še naprej nadaljevali s prakso kolektivnih dopustov. Vprašanj ob kolektivnih dopustih, o dobrih in slabih straneh takšne oblike letovanja je še veliko. Zato so slovenski sindikati predlagali, da bi osnovne organizacije v vseh TOZD in OZD preverile Upravičenost kolektivnih dopustov in jih zagovarjale samo tam, kjer je treba »tovarno zapreti« zaradi tehnologije. Drugod pa naj bi letovanje organizirali na drugačen, za vse delavce bolj sprejemljiv način. L. Bogataj LJUBLJANA, 15. APRIL -Danes dopoldne bo v Ljubljani pred spomenikom žrtvam želez-ničarske stavke osrednja jugoslovanska proslava dneva železničarjev. Pred 57. leti so jugoslovanski železničarji začeli generalno stavko. To je bila organizirana akcija, v kateri je sodelovalo več kot 60 tisoč jugoslovanskih železničarjev. Tem se je 20. aprila priključila večina jugoslovanskih delavcev, da železničarje podpro v njihovih pravičnih zahtevah. Stavkujoči so zahtevali izboljšanje delovnih pogojev, pravice, ki so si jih izborili leta 1918-1919 in so bile zapisane v Protokolu sporazuma med predstavniki železnic in jugoslovansko vlado. 24. aprila so se železničarji in njihovi simpatizerji zbrali v Mostah in potem organizirano odšli proti središču Ljubljane. Pri Leonišču na Zaloški cesti jih je pričakal kordon policije in žandarmerije. Množica je nameravala obiti kordon, vendar so delavce zaustavili s streli. 14 delavcev je bilo ubitih, več kot 70 pa je bilo ranjenih. Zato stavka železničarjev ni pomenila le boja za boljše delovne pogoje, temveč je pomemben mejnik na naši revolucionarni poti, kajti delavci so se po tem pokolu še bolj združili v boju proti izkoriščevalcem. Letošnje praznovanje so železničarji strnili s praznovanji 40-letnice ustanovitve KPS, 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo partije in njegovega 85. rojstnega dne. Osrednja jugoslovanska prireditev ob dnevu železničarjev se bo začela s prihodom udeležencev proslave iz dru- gih republik, ki se bodo v Ljubljano pripeljali s posebnim vlakom in nato v organiziranem sprevodu krenili na Zaloško cesto, kjer se bo pred spomenikom žrtvam stavke ob 11.30 začela proslava. Slavnostni govornik bo predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Spiljak, v kulturnem sporedu pa bodo sodelo- Vpis v vrtce v kratkem končan Vzgojno varstveni zavod Kranj obvešča vse starše, ki imajo prijavljene otroke za sprejem v letu 1977/78, da sporočijo takoj morebitne spremembe naslova in rojstne podatke o otroku v vrtec Janina Veri Štrukljevi, in sicer vsako prvo sredo od 7. do 17. ure in ostale srede od 7. do 15. ure. Čeprav je prijavljenih že mnogo več otrok, kot jih bo mogoče sprejeti, naj starši svoje potrebe po varstvu otrok sporočijo v prej omenjenem času še do naslednjega tedna. Sedmi dan po tej objavi bo vpis za šolsko leto 1977/78 končan. Posebna komisija za sprejem bo nato v maju pregledala vse prijave za sprejem. O sprejemu oziroma odklonitvi bodo vsi starši pismeno obveščeni najkasneje do konca maja. NA SEJMU ZADOVOLJNI - 16. mednarodni kmetijski in gozdarski sejem v Kranju je do srede zvečer obiskalo okrog 27.000 ljudi, kar je približno enako lanskemu obisku. Sejemski delavci in razstavljala so z obiskom zadovoljni. Se posebno veliko zanimanje vlada za strokovna predavanja in ekskurzije s področja kmetijstva in gozdarstva. Kranjski sejem kmetijstva in gozdarstva se ponaša z bogato ponudbo. Obiskovalcem se ponujajo stroji, ki jih je težko dobiti. Ponudbo stalno dopolnjujejo, kar prispeva k boljši preskrbi kmetovalcev s kme ijskimi in gozdarskimi stroji in opremo, (jk) — Foto: F. Perdan vali Partizanski pevski zbor, pevski zbor osnovne šole Trnovo, člani SNG, vojaki ljubljanske garnizije, enote teritorialne obrambe 2G Ljubljana in železni-čarske kulturne skupine. Popoldne pa bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 418 železničarjem za neprekinjeno 30-letno delo na železnici podelili zlate značke. Istočasno bodo podelili tudi letošnje 15. aprilske nagrade Skupnosti jugoslovanskih železnic kolektivom in posameznikom. Med »zlatimi« železničarji je tudi vrsta »mož« z Gorenjske: Iz jeseniške strojne izpostave — Sekcije za vleko dobijo zlate značke: Jože Može, Bogomir Škof, Janko Veber, Viktor Straj-nar, Vinko Košir, Majda Pompe in Klara Tramte. Iz prometne sekcije Ljubljana pa so Gorenjci: Jožef Marchel, Ivan Mrak, Alojzija Verdnik, Leopold Dolanc, Justin Bizjak, Henrik Gatej, Marija Jamar, Marija Likar, Ernest Moškat, Marija Slana, Ivana Zupan, Franc Čuden in Miroslav Zupan. Proslavo bodo sklenili s kulturno prireditvijo, v kateri bodo sodelovale železničarske umetniške skupine iz vse Jugoslavije. M. Kunšič, L. B. Čebine pripravljene na praznik Jutri bodo Čebine in Trbovlje in z njimi vsi zasavski revirji proslavili 40-letnico ustanovnega kongresa KPS in sprejeli štafeto mladosti. Proslava se bo začela ob 15. uri na Čebinah in se je bodo udeležili najpomembnejši predstavniki slovenskega naroda, borci, mladina in številni drugi občani iz vse Slovenije. Pričakujejo obisk Edvarda Kardelja, Staneta Dolanca, Franceta Popita, Mitje Ribičiča, Andreja Marinca, Sergeja Kraigherja in drugih, ter več kot 250 predvojnih komunistov. Slavnostni govornik bo predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič. Po tej proslavi se bodo gostje preselili v Trbovlje, kjer bo v Delavskem domu v večernih urah slavnostna akademija, na kateri bo častni govornik Miha Marinko, udeleženec ustanovnega kongresa pred 40. leti. L. B. MEDNANOĐM KMETIJSKI SEJEM KRANJ XVI. MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM OD 8. DO 17. APRILA Naročnik: Ugodna ocena Pod predsedstvom predsednika republike Josipa Broza Tita je bila v ponedeljek v Beogradu seja sveta predsedstva SFRJ za ljudsko obrambo. Razpravljali so o predlogih dokumentov o temeljih načrtov in pripravljalnih ukrepov za obrambo na posameznih področjih, o stalnih zveznih blagovnih rezervah in o uresničevanju politike razvoja obmejnih območij. Svet je ugodno ocenil predlagane dokumente o temeljih načrtov in pripravljalnih ukrepov za obrambo, kot tudi prizadevanja za povečanje stalnih bld-govnih rezerv. Nič daljših praznikov V nobeni delovni organizaciji ne smejo prvomajskih praznikov in praznika O F raztegniti na teden dni. To so poudarili na torkovi novinarski konferenci na sekretariatu za delo v Ljubljani. Letos, ko je praznik OF v sredo, so ponekod v delovnih koledarjih o razporeditvi delovnega časa že predvideli, da bi četrtek in petek imeli prosto in bi namesto v teh dneh delali dve prosti soboti. Vendar zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu takšnega nadomeščanja rednih delovnih dni ne dovoljuje. Zato bomo lahko prosti samo v sredo, 27. aprila in v ponedeljek 2. in v torek 3. maja. Po napovedih republiškega sekretarja za delo Pavleta Gantarja, bodo v četrtek in petek obiskali delovne organizacije inšpektorji za delo, ki bodo preverjali, kako kolektivi spoštujejo predpise. O ugotovitvah bodo poročali izvršnim svetom občinskih skupščin. V primeru kršitve zakona grozi organizacijam združenega dela kazen med 10 in 50 tisoč dinarji, odgovorne osebe pa so lahko kaznovane z globo do 5.000 dinarjev. Pred novo sezono Letošnjo turistično sezono bo SR Hrvatska pričakala z okoli 25.000 novimi ležišči V hotelih, pri zasebnikih in v kampih. To pomeni, da bo imela Hrvatska letos na razpolago okoli 665.000 ležišč. Od novih hotelov je največji hotelski kompleks »Sunčana uvala« na Malem Lošinju. To sta pralzaprav dva hotela A in B kategorije s 1800 novimi ležišči. Do sezone bo dograjen tudi nov hotel v Poreču, ki bo imel 500 postelj. Novo naselje s 1200 posteljami grade tudi v Umagu. To mesto je bilo lani proglašeno po kakovosti storitev za najboljše turistično mesto na Jadranu. Več mineralne vode Radenska iz Radencev, na ša največja proizvajalka mineralne vode, bo vložila 150 milijonov dinarjev v zgraditev in modernizacijo svojih obratov. Najpomembnejša investicija je zgraditev sodobne polnilnice mineralne vode, ki bo zajela 30 izvirov s širšega pomurskega področja. Hkrati v Radencih gradijo tudi sodobno skladišče s 16 tisoč kva dratnimi metri koristne površine in z velikimi rezervoarji za 2400 kubičnih metrov mineralne vode. Z dograditvijo , teh objektov bo Radenska postala eno najsodobnejših podjetij te vrste v Evropi. Posvetovanje o rejništvu i ' — Ob 50-letnici rejništva 'So. |i se je v sredo, 13. aprila, na B ; i v hotelu Golf začelo tridnevni jugoslovansko posvetovanje o rejništvu, na katerem so strokovnjaki s socialnega področja pregledali ra/.voj rejništva tako v Sloveniji kot v državi, obenem pa osvetlili nekatere oblike organiziranja te vrste socialne skrbi /a otroka pri nas. L. M. TRŽIČ Danes in jutri bo v Tržiču seminar za sekretarje osnovnih organizacij, svetov in aktivov ZKS iz tržiške občine. Na seminarju bodo tudi člani komiteja in člani komisije za idejnopolitično delo in kadrovsko politiko komiteja. Udeleženci seminarja bodo razpravljali o kadrovskih pripravah na kongrese ZKJ in ZKS in na volitve, ki bodo prihodnje leto. Jutri, 16. aprila, bo v osnovni Soli Kokrškega odreda v Križah redna letna konferenca krajevne organizacije Zveze borcev Križe, ki združuje borce iz K rižev, Seničnega, Sebenj in Pristave. Na letni konferenci bodo ocenili preteklo delo borčevske organizacije in izvolili novo vodstvo organizacije ter delegate za občinsko skupščino Zveze borcev Tržič. Borcem bodo pripravili krajši kulturni program učenci osnovne šole Kokrškega odreda. -jk ZSMS pred pomembnimi nalogami Radovljica — Ocena organiziranosti in dejavnosti mladine v radovljiški občini je vse prej kot zadovoljiva. Takšna je ugotovitev z nedavnega obiska sekretarja republiške konference ZSMS v občini, podkrepljena s kritično razčlembo uresničevanja statutarnih določil v osnovnih organizacijah in v občinski konferenci. Osnovna napaka je, da večina osnovnih organizacij po kongresu ZSMS ni spremenila vsebine in oblik dejavnosti, marveč se le preimenovala iz aktivov v osnovne organizacije. Tako so osnovne organizacije ZSMS še vedno marsikje servis za raznašanje vabil, lepljenje lepakov, urejevanje prostorov in podobno, namesto da bi se same lotevale različnih akcij in se vključevale v krajevno samoupravo. Svoje vloge nista opravičila ne konferenca mladih delavcev, ne konferenca mladih v izobraževanju. Izjema je le konferenca mladih iz krajevnih skupnosti, ki dokaj redno obravnava probleme mladih. Ko so o tem razpravljali na zadnji seji predsedstva, so ugotovili, da je eden od pomembnih vzrokov za takšno stanje v kadrih. Zato so sklenili, da bodo člani predsedstva obiskali vse osnovne organizacije in se s predsedniki osnovnih organizacij dogovorili za konkretne naloge. JR Kranj pred kongresi partije Kranj — V četrtek, 7. aprila, je bil v Kranju posvet sekretarjev osnovnih organizacij ZK iz kranjske občine. Osnovna tema pogovora so bile kadrovske priprave na kongresa ZKJ in ZKS in na skupščinske volitve, ki bodo prihodnje leto. Na posvetovanju so poudarili, da morajo biti kadrovske priprave del vsakdanje aktivnosti partije in da morajo biti osnovne organizacije ZK v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pri evidentiranju kandidatov pozorne predvsem na člane, ki so v preteklem obdobju največ prispevali k uveljavljanju ZK Vloga družbenopolitičnega zbora Jesenice — Danes, 15. aprila, bo v prostorih občinske skupščine na Jesenicah razgovor z delegati družbenopolitičnega zbora o vlogi družbenopolitičnega zbora v skupščinskem sistemu. Razgovora se bodo udeležili Stane Markič, predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine in predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine ter predsedniki zborov skupščine občine. Po pogovoru bo prva seja komisije skupščine občine za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu. D. S. Obrambni dan jeseniških šol Jesenice — V soboto, 16. aprila,-bosta imeli osnovni šoli Prežihov Voranc in Tone Ćufar Jesenice obrambni dan. Obrambni dan bo vaja, na kateri bodo učenci pridobili znanje, ki ga bodo lahko koristno uporabili ob elementarnih nesrečah ali med vojno. Program bo potekal v treh delih in sicer v obliki pohoda in različnih dejavnosti na začasno zasedenem ozemlju na Kresu. D. S. in uresničevanju njene politike. V kranjski občini mora biti evidentiranje kandidatov zaključeno do 15. maja. Oktobra mora biti opravljenih večina volilnih konferenc po osnovnih organizacijah, tako da bo lahko novembra občinska volilna konferenca. Pri evidentiranju kaže biti še posebej pozoren na sestavo predlaganih. Prevladujejo naj komunisti iz neposredne proizvodnje, ženske in mladi do 27 leta. Ob pripravah na kongrese partije bo nujno usmeriti tudi pozornost na skupščinske volitve, ki bodo prihodnje leto. Najodgovornejša za kadrovske priprave sta sicer SZDL in sindikat, vendar se mora v priprave vključiti tudi Zveza komunistov. Pri evidentiranju kandidatov kaže upoštevati ocene dosedanjega delovanja delegatov. -jk Španska komunistična partija svobodna MADRID - Španska vlada je v nedeljo, 10. aprila, sporočila, daje Komunistični partiji Španije dovoljeno javno in svobodno delovanje. To je bila dolgo pričakovana odločitev, ki sta jo ipanska vlada in vrhovno sodišče dolgo odlaAala, končno pa sta le morala popustiti pred pritiskom demokratične španske javnosti. Pomembno novico so prvemu sporočili generalnemu sekretarju C K Komunistične partije Španije Santiagu Carillu, ki se je mudil v Parizu. Za novico je med prvimi zvedela tudi predsednica španske partije Dolores Ibarurri, ki je že od državljanske vojne dalje v izgnanstvu. Španska partija je dobila ob tem trenutku Številne čestitke, pripravljati pa se je začela tudi na kongres, ki bo po skoraj 40 letih ilegale prvič v Španiji. »To je za nas, španske komuniste, velik dan,« je ob legalizaciji Komunistične partije Španije izjavil njen generalni sekretar Carillo. »To je tudi pomemben politični dogodek, ki krepi demokratično preobrazbo Španije, ki v naši državi nezadržno napreduje,« je dejal generalni sekretar KP Španije. Zavzel se je tudi za legalizacijo vseh levo usmerjenih strank, ki so zahtevo za priznanje javnega delovanja že posredovale vrhovnemu sodišču in vladi, vendar odločitve Se ni. Nanjo je morala tudi KP Španije dolgo čakati, saj je za legalizacijo prosila že 11. februarja. »Amnestija za politične zapornike, pa čeprav le delna, in priznanje KP Španije sta bili bitki, ki smo jih dobili komunisti,« poudarja član izvrinega komiteja KP Španije Ramon Tamamez. »Tretjo pa bomo dobili, ko nam bo vlada na bližnjih volitvah omogočila samostojnost in nevtralnost. Trudili se bomo, da bodo volitve kolikor se da demokratične.« NEW DELHI — V ponedeljek, 11. aprila, seje v palači Vigjan Bavan v glavnem indijskem mestu končala petdnevna ministrska konferenca 25-članskega koordinacijskega biroja neuvrščenih držav. Na konferenci so bili tudi predstavniki iz 21 drugih neuvrščenih držav. Ministrska konferenca je sprejela sklepne politične in gospodarske dokumente ter Številne resolucije in potrdila, da bo prihodnja ministrska konferenca biroja neuvrščenih prihodnje leto v Beogradu. Sklepni dokumenti poudarjajo velik pomen zadnje konference voditeljev vlad in držav neuvrščenega sveta, ki je bila v Colombu in terjajo, da se sklepi Colomba uresničujejo. Kako pa ta proces poteka, bo vsako leto nujno ocenjevanje na ministrskih konferencah, kakršna je bila v New Delhiju. Delhijska konferenca je zavrnila in obsodila poskuse razbijanja neuvrščenega gibanja in se zavzela, da se mora gibanje Se učvrstiti. TakSna ugotovitev velja tako za politično kot za gospodarsko plat neuvrščenega nihanja. Jugoslovansko delegacijo je na zasedanju vodil namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazar M ojsov, ki je bil tudi eden od podpredsednikov konference v New Delhiju. _ _ _ BEJRUT — V najjužnejšem delu Libanona so bili pretekle dni srditi spopadi med desničarji, ki so jim pomagali Izraelci in levičarji, ki imajo podporo pri Palestincih in Sircih. V torek in v sredo so spopadi pojenjali. Sprte strani čakajo na izid pogovorov med Sirci in desničarji. Pogovori io v Damasku In Bejrutu. Premier Libanona Sarkis se trudi, da bi bilo spopadov čim prej konec in da bi bil čim prej oblikovan nov enotni Libanon. Tako govori tudi sporazum o Libanonu, ki je bil sklenjen leta 1069 in ki govori o sodelovanju Palestincev pri oblikovanju nove libanonske države. CANBERRA — V glavnem mestu Avstralije se je začelo zasedanje medparlamentarne unije, ki se ga udeležujejo delegacije iz 61 držav. Med njimi je tudi jugoslovanska, ki jo vodi podpredsednik zvezne skupščine Peko Dapčevič. Na zasedanju medparlamentarne unije razpravljaj« o razoroževanju, novem svetovnem gospodarskem redu, pravicah na morju, položaju na jugu Afrike in drugih perečih svetovnih problemih. Na zasedanju je med prvimi govoril tudi voditelj naše delegacije Peko Dapčevič. JERUZALEM — Izraele, h vlada je objavila uradno sporočilo državnega tožilca Baraka, ki pravi, da mora premier Jlcak Rabin ostati na položaju do parlamentarnih volitev, ki bodo maja. Jicak Rabin je namreč odstopil, ker so odkrili, da ima njegova žena nezakonito naložen denar v neki ameriški banki. Rabin pa ni več vodja izraelske stranke Mapai. Nasledil ga je dosedanji obrambni minister Simon Peres. Tako je odločilo vodstvo stranke. BONN — Zvezna republika Nemčija, ki jo še vedno pretresajo posledice uboja vrhovnega državnega tožilca Bubacka (morilcev še niso prijeli), seje odločila za korak, ki utegne razjeziti ameriško vlado s predsednikom Carterjem na čelu. Na osnovi pogodbe iz leta 1975 bo ZRN izvozila v Brazilijo osem jedrskih elektrarn z vsemi napravami, med katerimi so tudi takšne, ki omogočajo ponovno oplemenitenje goriva, med katerim prevladuje plutonij. Vrednost izvoza je 12 milijard mark. Ameriški predsednik Carter namreč sodi, da plutonija ne kaže širiti, ker je to močan eksploziv za atomsko bombo. Kurirčkova pošta JESENICE - Občinska zveza prijateljev mladine je skupaj s posameznimi osnovnimi šolami pripravila program poti kurirč-kove pošte v jeseniški občini. Tam se mudi od 13. do 20. aprila. Danes zjutraj (15. aprila) jo bodo pionirji-kurirji prenesli iz osnovne šole Kor. Bela proti Jesenicam Ob 9.30 jo bodo prevzeli učenci osnovne šole Tone Cufar. Povsod, kjer se bo ustavila, ji bodo pionirji pripravili sprejem s kulturnim programom. Z Jesenic bo pot nadaljevala skozi gornjo savsko dolino do Kranjske gore, kjer bo v osnovni šoli prenočila v soboto in nedeljo. Naslednji dan se bo ustavila v Mojstrani in »prespala« skupaj s triglavsko štafeto. V torek in sredo bodo kurirji pošto ponesli nazaj skozi Jesenice, Podmežakljo na Blejsko Dobravo in naprej na Poljane, kjer jo bodo ob 11. uri predali sovrstnikom iz Gorij. Tu bodo v kurirč- kovo torbico vložili najboljši spis, ki ga bodo napisali učenci jeseniških osnovnih šol na teme Tito, Dražgoše ali Pionir med NOB. J.R. TRŽIČ - Od tod pa nam o poti kurirčkove pošte poroča Simona Borštar. Sprejeli so jo 8. aprila v osnovni šoli Kokrškega odreda, ko so pripravili tudi kulturni program. Ob tej priložnosti sta jim nekdanja partizanska kurirja Raztresen in Dolenc pripovedovala o doživljajih med vojno, ko sta sama prenašala pošto. Pionirji so na koncu proslave v kurirčkovo torbico vložili pismo, v katerem so izrazili najboljše želje tovarišu Titu ob njegovi 85. obletnici. Odbor za medsebojna razmerja TOZD zaptt promet Kranj razpisuje prosta delovna mesta pismonoš za območje Kranja in okolice, za nedoločen čas. Kandidati naj se osebno zgla-sijo na upravi TOZD za ptt promet K ranj, Poštna ul. 4. Svet delovne skupnosti strokovne službe Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj razpisuje naslednja vodilna delovna mesta: 1. vodje splošnega oddelka 2. vodje oddelka za finance 3. vodje oddelka za analize 4. vodje oddelka za zdravstveno zavarovanje Pogoji za sprejem so: pod 1.: višja šola za organizacijo dela ali višja upravno-pravna smer in 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih ter organizacijske sposobnosti; pod 2.: ekonomska fakulteta in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih s področja financ: pod 3.: ekonomska fakulteta ter 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih s področja družbenih dejavnosti; pod 4.: visoka izobrazba upravno-pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih s področja družbenih dejavnosti. Pri vseh delovnih mestih se pri izbiri kandidatov upošteva tudi aktivnost pri razvijanju samoupravljanja in družbenopolitična aktivnost. Prijava mora vsebovati opis dosedanjega dela z ustrezno dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Ponudbe pošljite na naslov: Regionalna zdravstvena skupnost Kranj — Strokovna služba, Stara cesta 11 - splošni oddelek. cgp delo ljubljana tozd Časopisi Podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 SPREJME TAKOJ 1. VOZNIKA - DISTRIBUTERJA za razvoz časnikov na območju JESENIC. Delo je pogodbeno s polovičnim delovnim časom s pri-četkom vsak dan od 4.30 zjutraj, za določen čas in sicer od 15. 4. do 30. 5. Pogoj: voznik z izpitom B kategorije. 2 ULIČNEGA PRODAJALCA za prodajo časnikov v KRANJU pred tovarno Iskra. Delo je pogodbeno, zaposlitev traja dnevno do ene ure in to od 5 do 6 ure zjutraj. Delo je primerno za dijake, študente, gospodinje ali za upokojence. 3. PRODAJALKE - PRODAJALCE za prodajo časnikov in razglednic na odprtih pultih v avtocampih na ŠOBCU, v ZAKI PRI BLEDU in v BOHINJU. Delo bo trajalo samo v mesecih: JUNIJ, JULIJ in AVGUST. 4. PRODAJALKE - PRODAJALCE za prodajo časnikov, tobačnih izdelkov in galanterije v kioskih v KRANJU, v ŠKOFJI LOKI, v TRŽIČU, v RADOVLJICI, na BLEDU, v BOHINJSKI BISTRI CI. na JESENICAH, v KRANJSKI GORI, v NAKLEM in v BEGUNJAH. Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za določen čas, zaradi nadomeščanja v času rednih letnih dopustov v mesecih junij, julij in avgust. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati s končano šolo za prodajalce ali priučeni prodajalci z nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu. Razpis za delovni mesti pod tč. 1 in tč. 2.: velja do zasedbe delovnega mesta, za delovna mesta pod tč. 3. in tč. 4.: do 30.4. 1977. Kandidati dobijo vse informacije v podružnici CGP DELO. Kranj, Koroška 16. Kranjski Svobodaši na prvomajskem izletu; prvi z desne Ivan Tominec Ivan Tominec, kranjski delegat na Cebinah Ivan TOMINEC, doma iz Stražišča, je bil udeleženec ustanovnega kongresa KPS na Čebinah kot delegat komunistov kranjskega okrožja. Zakaj je ta velika čast in izjemno zaupanje pripadlo prav Ivanu Tomincu, kdo in kakšen človek je bil Ivan, za kaj seje boril in komu je posvetil svoje življenje? Ivan Tominec je bil rojen 4.11. 1911 na Hrušici, kjer je bil oče železničar. Po preselitvi v Kranj je družina Tominčevih dolga leta stanovala v čuvajnici pri sv. Joštu. Ivan je v Kranju napravil 4. razrede gimnazije; več denarja družina ni zmogla. L. 1929 je našel delo v takratni tekstilni tovarni Jugočeška (danes je na tem mestu Iskra), star 18 let. Bil je izredno bister in delaven, načitan in že od doma marksistično usmerjen in podkovan, zato je že takoj prvo leto postal delavski zaupnik. Čeprav po letih še mlad, vendar po svojih nazorih že oblikovana osebnost, se je Ivan Tominec resno spoprijel z mnogimi takrat neurejenimi življenjskimi problemi delavstva. Veliko je bral, se stalno politično in strokovno izpopolnjeval, zato so tudi bili njegovi nastopi pred delodajalci nepopustljivi. Dodobra je preučil takratno delavsko zakonodajo in vedel tudi za vse »pravice« delavstva in ne samo naloge in dolžnosti. V vse te boje za delavske pravice je vložil tudi ves svoj revolucionarni žar, zato so ga delavci spoštovali in vanj zaupali, delodajalcem Jugo-češke pa je kaj kmalu postal trn v peti. Ko se je vrnil od vojakov se je ponovno zaposlil v Jugočeški, kljub nasprotovanju uprave to- varne, vendar ga je ščitil »zakon« in so ga morali sprejeti na delo. Ivan je s svojim revolucionarnim delovanjem vztrajno nadaljeval, se politično in strokovno izobraževal ob delu. (Dokončal je večerni tekstilni tehnikum in še računovodski tečaj.) Postal je še prodornejši, še bolj prepričevalen, še bolj delaven, še bolj samozavesten. Ta dinamični, živahni, prijetni, priljubljeni in veseli fant, ljubitelj knjig in planin ter izredno prepričljiv govornik, je postal član KPJ leta 1934, eden izmed Šestih članov v Kranju in petih v Tržiču. Istega leta je postal sekretar osnovne organizacije v Jugočeški, naslednje leto pa tudi sekretar okrožnega komiteja KPJ Kranj. Veliki shod delavskih kulturnih društev v Celju 1. 1935 je pomenil javno manifestacijo pripadnosti delavskemu razredu ter pregled lastnih vrst... Mladi delavski razred se je pričel zavedati svoje moči. Zato leto 1936 ni našlo ne Tominca ne partije v kranjskem okrožju ne delavstvo nepripravljeno. V pogajanjih z delodajalci so ostali nepopustljivi. Ta velika enotnost tekstilnih delavcev v njihovem boju za svoje pravice je bila vsekakor posledica močnega vpliva partije in osebnih zgledov mladih revolucionarjev. V zvezi s tekstilno stavko v Kranju, ki se je Na spomladanskem kmetijskem sejmu v Kranju tudi MERC ATOR v hali C in pred halo B. Stanovanjsko pohištvo priznanih tovarn Meblo, Brest, Marles, DIP Otočac, Vrbas Banja Luka, Gaj Podravska Slatina, ZLIT, gospodinjski stroji, preproge, lestenci vse to si lahko ogledate in nabavite v MERCATORJEVEM paviljonu v hali C ob dobro založenem bifeju z MERCATOR kavo, pijačami, jestvinami in slaščicami. Mercator Pred halo C in B pa razstavlja MERCATOR stavbno pohištvo, motorje, kolesa, mopede, kosilnice, motorne žage, kmetijske stroje in priključke tovarne M u ta iz Gorenja, peči za centralno kurjavo, samo-kolnice in betonske mešalce. Tovarna kos in srpov iz Tržiča pa razstavlja in prodaja njihove priznane proizvode. Ugodnosti nakupa v paviljonu MERCATORJA: — sejemske cene — solidna postrežba — dostava na dom — prodaja na potrošniški kredit do 3 milijone S din, brez porokov in 10 % pologom. kasneje razmahnila skoraj po vsej Sloveniji, je zgodovinsko povezanih nekaj najvidnejših vo-vodij: Franc Leskošek-Luka, takratni predsednik »rdečih sindikatov«, Stane Žagar, Ivan Tominec in Rudi Papež (Jugobru-na). Ni naključje, da je prav sirena Jugočeške 20. 8. 36. prva naznanila veliki čas prvega obračuna delavskega razreda Kranja s kapitalom. V vseh tovarnah so organizirali stavkovne odbore, ki jih je povezoval in usmerjal Med-stavkovni odbor, katerega je vodil še ne 25 let star Ivan Tominec. Medstavkovni odbor je razvil veliko aktivnost po vsej takratni Dravski banovini in pridobival še druge tekstilne delavce za štrajk, kajti zavedal se je, da kranjski tekstilci sami v tej borbi ne bodo imeli večjega uspeha. Tako je prišlo skoraj do popolne stavke, ki je v mnogočem pretresla tako Slovenijo kot tudi kraljevino Jugoslavijo. Mnogi kolektivi v raznih krajih Slovenije so kmalu popustili varljivim obljubam in grožnjam, le kranjski delavci so še vztrajali v stavki tudi potem, ko sta celo Delavska strokovna zveza in Centralna tarifna komisija zahtevali, da se s »štrajkom« preneha. Kritizirali so medstavkovni odbor in še posebej Ivana Tominca, ki je imel v tem odboru odločujoči vpliv, da s svojim stališčem »onemogočajo« pogajanja z delodajalci. Kakšna so bila ta pogajanja, so pokazali žandarji 15. 9. 36., ko so s silo in solzilnim plinom razbili štrajk in nasilno izgnali iz kranjskih tovarn stavkajoče delavke in delavce. Danes vemo, da je bila edina pravilna odločitev kranjskih delavcev, da niso nasedli lepim frazam, da so vztrajali pri svojih zahtevah, in pri tem šli »do konca«. Dve sto pet delavcev je takrat izgubilo delo, med njimi tudi Ivan Tominec in vsi člani medstavkov-nega odbora ter stavkovnih odborov. Ivan Tominec je bil tudi aretiran in zaprt. Odpuščeni člani medstavkov-nega odbora so 27. 5. 37. osnovali tekstilno zadrugo, v katero je stopilo najprej 19 članov, od katerih danes še žive med nami Mici Mole, Francka Kavčič, Viktor Thaler, Ciril Kosmač, Stanko Toplak, Stanko Gorjanc in Karel Bajt. Ivan Tominec je postal njen predsednik, »sedež« pa so imeli najprej v drvarnici — baraki pri Tominčevih v Stra-žišču, nato pa v novozgrajeni delavnici v Otočah. Ivana Tominca je nemški okupator aretiral v začetku maja 1941. Iz nemškega taborišča Kraut je pobegnil skupaj z Borisom Ručigajem, Francem Be-nedičičem, Francem Kraševcem in Vencljem Perkom (tudi udeleženec ustanovnega kongresa KPS na Čebinah). Zbežal je na Notranjsko, kjer se je vključil v Vojkov vod in v politično delo med borci in na terenu. V boju z Italijani je padel 8. 9. 42 v bližini vasi Slap pri Vipavi, še ne star 31 let. Ivan Tominec, ki se je od rane mladosti do svoje prezgodnje, vendar junaške smrti z veliko zagrizenostjo in spoštljivim znanjem in žarom boril za osvoboditev delavskega razreda, kateremu je pripadal, in za osvoboditev svojega naroda, katerega ponosni in zvesti sin je bil, žal, do danes v Kranju še nima ustreznega javnega priznanja, niti z n. pr. poimenovanjem tiste ulice mimo Tominčevih ... Igor Slavec Pripis: Po oddaji gornjega sestavka v tisk smo iz Stražišča dobili obvestilo, da sta v torek, 12. aprila, svet KS Stražišče in zbor delegatov KS sprejela predlog družbenopolitičnih organizacij KS Stražišče, da se del »krožne ulice« v Stražišču poimenuje v To-minčevo ulico. Nadalje vabita OK ZKS Kranj in odbor ZB Stražišče vse občane na svečano odkritje spominske plošče na Tominčevi hiši (Stra-žiška c. 34) v sredo, 22. aprila, ob 17. uri. Uporabljeno gradivo: France Kresal: Tekstilna industrija v Sloveniji Zbornik dokument, gradiva velike tekst, stavke Slovenije — 20 let Ivan Renko: Vojkov vod (članek) Glas Gorenjske št. 73/ 14. 9. 56 Revija Iskra št 2 / 56 in št. 4/ 66 /Q ljubljanska banka na tekočem ... Zanima me, kje, kdaj in kako lahko odprem tekoči račun. Ali imam lahko oboje, hranilno knjižico in tekoči račun, sprašuje med drugim Zora iz Preddvora. Tekoči račun ima lahko vsakdo, ki banki dokaže, da ima zagotovljen reden dotok osebnih prejemkov, pogoj je pravzaprav le opravilna sposobnost. Tekoči račun vam odpre vsaka poslovna enota Ljubljanske banke. Smotrno je, da vam ga odpre najbližja, torej v vašem primeru kranjska podružnica. V enoti, za katero se odločite, prosite naj vam izpolnijo poseben obrazec — pristopnico. Bančni delavec vam bo nanjo vpisal vaše osebne podatke, če pa želite, da naj s sredstvi na vašem tekočem računu razpolaga še kdo drug, mora bančni delavec na pristopnico vpisati tudi njegove podatke. Pristopnici morate priložiti potrdilo delovne organizacije, kjer združujete svoje delo, da ste jo pooblastili za prenos osebnih dohodkov in drugih prejemkov na tekoči račun. Obrazec za to pooblastilo boste prav tako dobili v Ljubljanski banki. Ko boste v banko prinesli ustrezno izpolnjene in potrjene obrazce, pristopnico in pooblastilo, vam bodo povedali številko vašega tekočega računa in izročili čekovno karto. Vse, kar smo povedali do sedaj, velja samo v primeru, da ste v delovni organizaciji edini, ki ste se odločili za prenos osebnega dohodka na tekoči račun. Delovna organizacija pa se navadno odloči, da bodo na tak način izplačevanje osebnih dohodkov prešli vsi delavci naenkrat. V takem primeru tudi sama uredi vse formalnosti v zvezi z odpiranjem tekočih računov, tako da delavci s tem nimajo nobenih skrbi. Ko vam bo delovna organizacija na tekoči račun nakazala osebni dohodek boste dobili tudi prve čeke. Ljubljanska banka daje navadno po deset čekov skupaj. To je pravzaprav več, kot znašajo povprečni mesečni osebni dohodki S čekom je namreč mogoče dvigniti samo od 30 din pa do 1000 din. Torej lahko deset čekov vnovčite za skupno vsoto 10.000 din. Banka vam izda deset čekov ne glede na to, koliko mesečno »priteče« na vaš tekoči račun. Pomembno je le, kako denar trošite. S čeki namreč plačujete blago, obveznosti in storitve in ne le dvigate gotovino . . . No, če boste sredstva premišljeno uporabljali in dokazali, da ste spoznali poenostavljen način sodobnega denarnega poslovanja, boste lahko dobili tudi več kot deset čekov naenkrat, seveda pa se lahko zgodi, da bo banka prisiljena, da vam izda tudi manj kot deset čekov . . . Mnogi so se že spraševali, kakšna je razlika med prejemanjem osebnih dohodkov na hranilno knjižico ali na tekoči račun, oziroma zakaj se vse več ljudi odloča za čeke in vse manj za hranilne knjižice Najprej odgovorimo na vaše vprašanje, ali imate lahko oboje, tekoči račun in hranilno knjižico. Seveda imate lahko, toda osebne dohodke vam more delovna organizacija nakazovati le na en naslov ali na hranilno knjižico ali na tekoči račun. Od vas je torej odvisno, ali uporabljate tekoči račun le zato, da vam poenostavlja plačevanje, da vam ni treba nositi gotovine s seboj ali tudi za varčevanje Vedeti morate, da hranite denar že s tem, ko vsak mesec ne potrošite vsega kar imate na tekočem računu Tako je postal vaš tekoči račun obenem tudi začetek novega načina varčevanja. Vzrok, zakaj se vse več ljudi odloča za tekoči račun, pa je najbrž v številnih prednostih če vam delovna organizacija nakazuje osebne dohodke na hranilno knjižico, morate z nalogom za vpis najprej v najbližjo enoto Ljubljanske banke, se postaviti v vrsto in počakati, da vam osebne dohodke vpišejo v hranilno knjižico, šele potem lahko denar v celoti ali delno dvignete. Pri tekočem računu pa je vse bolj preprosto, saj vam delovna organizacija avtomatično nakazuje prejemke na vaš račun, poskrbeti morate le, da imate pri sebi čeke in že lahko začnete porabljati svoj denar. Skratka, poleg ostalega lahko mimogrede privarčujete tudi nekaj dragocenega časa. LJUBLJANSKA BANKA Obveščamo vas, da smo odprli trgovino za prodajo: Nudimo vam tudi radio in televizijske aparate in gramofone, svetovno znanih tvrdk Schaub-Lorenz, Grunding in Philips. sanitarij opreme za centralno kurjavo in saune A Pričakujemo vaš obisk — Franz Wank. filiala Unterbergen 22, telefon: 04227/3231, pri Celovcu. Gospodarski razvoj Razmeroma nizka gospodarska rast v minulem letu — Pri investicijah so najbolj zaostajali gostinstvo, turizem in obrt Jesenice — Za gospodarska gibanja jeseniške občine v minulem letu veljajo ugotovitve, da so se pojavljali enaki problemi kot v letih prej in da predvidena rast proizvodnje ni bila dosežena. Kljub razmeroma slabim rezultatom pa so se vendarle pokazale nekatere spremembe za skladnejši gospodarski razvoj. .V občini niso uresničili ciljev družbenega plana občine za leto 1976 tako, da bi povečali produktivnost. Eden od vzrokov je v nezadostni in premalo razviti ekonomski motivaciji delavcev v združenem delu oziroma prepočasno uveljavljanje načel nagrajevanja po delu. Razen tega niso povsem uresničili tudi tistih zahtev programa, ki teže po racionalnejši uporabi proizvodnih zmogljivosti, sodobnejši organizaciji dela in modernizaciji proizvodnih procesov. Lansko leto je bilo leto naporov za stabilizacijo gospodarstva. V občini so uspeli pomembno umiriti naraščanje cen, vendar si bodo morali še naprej prizadevati, da bi bilo umirjanje cen posledica zmanjšanja stroškov. V družbenem planu so opredelili kot eno temeljnih usmeritev razmerja med krepitvijo materialne osnove dela ter zadovoljevanjem osebnih, skupnih in splošnih potreb. Vendar pa smernic niso povsem uresničili, saj je bilo manj sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela. Na to so poleg pogodbenih obveznosti, ki so v občini tako porasle, da so nekatere delovne organizacije gostinstva in turizma zabeležile visoko izgubo, vplivala še skupna sredstva za osebno, skupno Za samozadovoljstvo ni razlogov Izvršni svet občinske skupščine naj bo bolj pozoren na gospodarjenje v tistih delovnih kolektivih, kjer lanska uspešnost ni bila najboljša in so obremenjeni z anuitetami, so menili na seji tržiškega komiteja ZKS — Ocena stabilizacijskih pro* gramov Tržič - V četrtek, 7. aprila, je bila v Tržiču 38. redna seja komiteja občinske konference ZKS, na kateri so razpravljali o uspešnosti lanskega gospodarjenja v tržiški občini. Gradivo za razpravo je pripravila komisija za družbenoekonomske odnose komiteja. Člani komiteja so ugotovili, da rezultati lanskega gospodarjenja ne smejo biti vzrok za samozadovoljstvo, saj dosežki, izvzemši v Peku, niso bili najboljši. Tržiška družbenopolitična skupnost, še predvsem pa izvršni svet občinske skupščine, bo morala biti še posebej pozorna na gospodarjenje v Bombažni predilnici in tkalnici, ki je imela že lani precejšnje težave, Lepenki, v Gostinskem podjetju Zelenica, ki je obremenjeno s precejšnimi anuitetami, in v Kompasu. Pri slednjem so menili, da kaže temeljito oceniti njegov razvoj in razmisliti, kako bi mu z oblikovanjem konzorcija pomagali, saj je Kompas med najodgovornejšimi pri razvoju gostinstva in turizma v tr- žiški občini. Konzorcij naj bi celovito rešil problematiko Kompaso-vih gostinskih obratov v tržiški občini in dokončno uredil gostinsko in turistično celoto, ki jo predstavljata Ljubelj in Zelenica. Člani komiteja občinske konference ZKS Tržič so opozarjali na oblikovanje dohodkovnih odnosov med delovnimi skupnostmi skupnih služb in temeljnimi organizacijami združenega dela. Oblikovani sta bili dve delovni skupini za Peko in Bombažno predilnico in tkalnico, ki bosta ocenili te odnose in jih primerjali z določbami zakona o združenem delu. V tržiški občini bodo posvečali še naprej veliko pozornost stabilizaciji. Po delovnih kolektivih bodo začeli delovati stabilizacijski odbori, povsod pa bodo ocenili rezultate gospodarske stabilizacije. Ponovno bo začel delovati koordinacijski odbor za gospodarsko stabilizacijo pri občinski konferenci SZDL. J. Košnjek VcUajol KRANJ veletrgovsko in proizvodno podjetje Kranj n.sol.o. oglaša za potrebe TOZD Detajl n.sub.o. prosto delovno mesto poslovodje za salon kuhinjske opreme Dekor v Kranju, Koroška c. 35. in osem let delovnih Posebni pogoji: — poklic poslovodje ustrezne stroke izkušenj na izobrazbo. Delo se združuje za nedoločen čas. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja, 64001 Kranj, Poštna ulica št. 1, p.p. 85,15 dni po objavi. in splošno porabo in so presegla dogovorjena razmerja. Osebni dohodki so se povečali za 16 odstotkov, kar je več kot rast dohodka in celo več kot so porasli življenjski stroški, čeprav ni bilo očitnega porasta produktivnosti. To predvsem kaže na nespoštovanje samoupravnih sporazumov o merilih za delitev osebnih dohodkov in na nezadovoljivo povezanost med nagrajevanjem in rastjo produktivnosti. Občinske samoupravne interesne skupnosti so dobile za 24 odstotkov več denarja kot v letu prej, splošna poraba pa se je povečala za 11 odstotkov v primerjavi z letom 1975. Nizka gospodarska rast, upadanje reprodukcijske sposobnosti in akumulacije jeseniškega gospodarstva za 19 odstotkov ter prilagajanje gospodarstva novim pogojem gospodarjenja so vplivali tudi na investicijsko dejavnost. Čeprav so z novo hladno valjamo na Beli dosegli pomemben uspeh, so dosegli le 72 odstotkov načrtovanih investicij ali celo za 2 odstotka manj kot leto prej. Pri investicijah so najbolj zaostajali gostinstvo, turizem in obrt. V občini pa je gospodarstvo za 25 odstotkov več izvozilo, medtem ko se je uvoz zmanjšal za 30 odstotkov. Poslovanje je z izgubo zaključilo šest delovnih organizacij. Skupna izguba je znašala 13 milijonov 900.000 dinarjev in se je povečala za 44 odstotkov v primerjavi z letom 1975. Ko so o teh rezultatih razpravljali delegati zborov skupščine občine, so predvsem poudarili, da takšno gospodarjenje terja vso potrebno družbeno skrb in konkretne ukrepe. Sleherna organizacija z izgubo naj bi sprejela sanacijske programe, jih dosledno upoštevala in letos vsekakor izboljšala svoj gospodarski položaj. D. S. MODA RADOVLJICA .\\Vc» dekorativne in diolen zavese preproge zidne tapete urli KOMPAS ZA VAS MISLI KOMPAS! JUGOSLAVIJA Za vas — rezervira, oskrbi, posreduje: potovanja, počitnice, letalske, ladijske in železniške vozovnice, potne liste in vizume. Na voljo so vam Kompasovi avtobusi, hotelj, menjalnice in rent a car služba. V najkrajšem času vam rezervira hotele in zasebne sobe ter zagotovi prijetne letne in zimske počitnice. 25-letne izkušnje so porok Kompasovih storitev. Zato — zares! ZA VAS — MISLI KOMPAS! Sporočite vaš naslov v najbližjo poslovalnico Kompasa in poslali vam bodo naš letni program. Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n. sol. o. GRADITET^TT* —SE*-**« A AJ A-J*/ A e HRASTJE, tel. 21-611 Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — parket — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — betonske mešalce 100 litrov Izkoristite ugoden nakup! Delavski svet DO Podjetja za PTT Promet Kranj, n. sol. o. ponovno razpisuje delovno mesto direktorja delovne organizacije Na razpisano delovno mesto je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:" — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, družbene ali tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj ustrezne funkcionalne usposobljenosti — da izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki jih dokazuje s svojim dosedanjim delom in da je moralno politično neoporečen ter da se aktivno zavzema za razvoj samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev z navedbo dosedanjih delovnih izkušenj, kratkim življenjepisom ter potrdilom o nekaznovanju in potrdilom, da zoper njih ni uveden sodni postopek, najkasneje v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Podjetje za PTT promet Kranj, Postna ulica 4, n. sol. o. Kranj, za razpisno komisijo. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Škofja Loka razpisuje naslednja prosta delovna mesta: L referenta za komunalne zadeve in komunalni nadzornik Pogoj: srednja izobrazba delovodske, gradbene ali splošne smeri in 1 leto delovnih izkušenj. 2. davčnega knjigovodje III. delo za določen čas do 31. 12. 1977 (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) Pogoj: srednja izobrazba ekonomske ali splošne smeri in 2 leti delovnih izkušenj. 3. snažilke delo za določen čas (nadomeščanje delavke zaradi daljšega bolovanja) Kandidati morajo biti moralno politično neoporečni. Prijave kolkovane z 2 din naj kandidati pošljejo z dokazilom o strokovnosti in kratkim življenjepisom razpisni komisiji sveta delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Škofja Loka. Razpis velja 8 dni od dneva objave oziroma do zasedbe prostih delovnih mest. Central Kranj TOZD Gostinstvo sprejme v redno delovno razmerje za nedoločen čas, za hotel bor -grad hrib v preddvoru 1. kuhar-ice 2. natakar-ica Poleg splošnih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: a) da ima končano gostinsko šolo b) poskusna doba 2 meseca Nastop dela možen takoj ali po dogovoru. Na razpolago so opremljene stanovanjske sobe. Prijave pošljite v 7 dneh na Central Kranj, Maistrov trg 11. KMETOVALCI! **** Imamo rotacijske kosilnice: dve vrsti v dveh izvedbah po konkurenčnih cenah. Ventilator za sušenje sena s sondo stane še vedno le 8400 din. Imamo kombajne za izkop krompirja in nekaj traktorjev po izbiri. Za dobro ohlajeno mleko izbirajte vrtljive ali kompresorske hladilnike. Puhalnike, sadike krompirja, sadike koruze, obračalnike, samonakla-dalne prikolice, škropilnice, lizalne kamne, semena, krompir »Jana« in razno drugo blago lahko kupite pri Gorenjski kmetijski zadrugi TZE Sloga Kranj na Gorenjskem sejmu ali v prodajalni kmetijskih strojev Planina. Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj telefon 21-545 (pred mlekarno Cirče) Logično nadaljevanje prejšnjega Ko smo se leta 1972 v Kranju seznanili z deli Gorinška, so le-ta že nakazovala slikarjev koncept in Željo obstati na področju čiste ne-figuralike geometrijskega tipa. Slika postane popolnoma osvobojena vsake aluzivne zveze s svetom predmetnega spoznanja. Geometrični ele- ment je slikar vezal na središče slike, kar je predstavljalo optimum v sli-karjevem hotenju, da bi znotraj geometrijsko koncipirane slike ustvaril dojem zaokroženosti in trdnosti v strukturi slike. V najnovejših delih, ki so logično nadaljevanje prejšnje faze, Gorinšek LIKOVNIKI ISKRE Ljubljana — Včeraj so v prostorih poslovnega centra »Iskra« v Ljubljani na Trgu revolucije odprli razstavo likovnih stvaritev članov društva likovnikov Iskre. Svoja dela razstavljajo Milan Benčič, Alojz Dular, Štefan Horvat, Martin Goričanec, Helena Grebene, Franc Guček-Aulin, Edvard Intihar, Izidor Jalovec, Marko Kavčič, Milan Kenig, Milenko Kljajič, Jasna Mišic-Malovrh, Mladen Radojčič, Milica Radojčič, Bernard Šraj, Vojko Tavčar, Jože Volarič, Janez Vovk in Jože Zajec. Razstava bo odprta do četrtka, 21. aprila. -jg RAZSTAVA OB JUBILEJU ALPINE Žiri — V soboto, 9. aprila, so v prostorih galerije, muzeja in stare Šole v Žireh odprli razstavo v počastitev 30-letnice tovarne obutve Alpina iz Zirov. Razstava bo odprta do 3. maja vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 18. ure, ob nedeljah pa od 8. do 18. ure. Obiskovalci si lahko na razstavi ogledajo razvoj znane žirovske tovarne obutve. Z otvoritvijo razstave v Žireh se tudi začenja praznovanje jubileja Alpine. Osrednja svečanost bo ob koncu meseca. Takrat bodo tudi odprli nove proizvodne in skladiščne prostore. -jg »LILIPUTANCI GREDO V NAPAD« V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU V petek, 15. marca, bo ob 16. uri v Prešernovem gledališču premiera — krstna uprizoritev mladinske igre Miroslava Slane — Mirosa »LILIPUTANCI GREDO V NAPAD«. Predstavo so pripravili učenci osnovne šole »France Prešeren« iz Kranja s sodelovanjem dveh članov igralskega ansambla Prešernovega gledališča pod vodstvom režiserja Alberta Kosa; sceno je zasnoval in realiziral Sašo KUMP kostume Anja Dolenčeva, izvirno glasbo na besedila Slanovih pesmic je skomponiral Aleš Kersnik, pri pripravah na uprizoritev pa sta sodelovali še Anica Pajkičeva z organizacijsko in korepetitorsko pomočjo ter Jasna Knezova s koreografskim deležem. A. K. GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v gornje-savski dolini. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava del akademskega slikarja Jožeta Gorinška. Razstava bo obprta do 19. aprila. V Prešernovi hiši je na ogled razstava del Francija Zagoričnika (Bohinjski grafiti, (Daktilografije), v kleti iste stavbe pa je Marko Aljančič pripravil razstavo Likovna igra kot biološki pojav (šimpanzje podobe). Razstavi bosta odprti do 19. aprila. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove brigade. LOŠKI MUZEJ Zbirke na gradu v Škofji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. V Galeriji na gradu je odprta razstava del slikarja-naivca Jožeta Peternelja-Mausarja. Razstava bo odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure, do 20. aprila 1977. V galeriji LTH na Trati v Škofji Loki si lahko ogledate risbe, ki jih razstavlja Jože Peternelj-Mausar. Zbirke v Železnikih in Žireh so odprte samo po predhodnem dogovoru. J teden je bila na osnovni šoli Simon Jenko v Kranju proslava, na kateri so podelili Prešernove bralne značke. Proslave se je kot gost udeležil koroški pesnik in pisatelj Valentin Polanšek, ki je učencem pripovedoval o svojem življenju in delu. (Ib) - Foto: F. Perdan Razpisna komisija pri Svetu krajevne skupnosti PLAVŽ na Jesenicah razpisuje prosto delovno mesto tajnika krajevne skupnosti Plavž Razpisni pogoji: poleg splošnih pogojev za sprejem na delo morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo srednješolsko izobrazbo ustrezne smeri — 5 let delovnih izkušenj na upravno administrativnih ali podobnih delovnih mestih in — moralnopolitične kvalitete Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo Razpisni komisiji pri Svetu krajevne skupnosti Plavž, C. m. Tita 66, 64270 Jesenice v 15 dneh po objavi razpisa. 1 vztraja na strogo utrjeni dispoziciji elementov: v kvadratu so štirje krogi, ki jih seka še povprek postavljen in v prvega vrisan kvadrat. Ti krogi, ki so kot osnovno izhodišče in so povezani med seboj, predstavljajo osnovni element in logično povezavo v zakonitosti celotne slike. Tako doseže slikar najprej, da slika deluje na gledalca kot nepregleden kaos krogov, kvadratov in trikotnikov in šele po zakonitostih, ki jih postavlja slikar, gledalec lahko ugotavlja točno določeno likovno danost: zeleni krogi predstavljajo diagonalo, topla barva je v krogih, ki tudi sliki tvorijo večji krog. Ozadje prehaja od svetlejše k temnejši barvi ali od spodaj navzgor oziroma obrnjeno, vendar tako, da nikoli ne ruši kompozicijske trdnosti. Večkrat skuša združiti barve, za katere pravimo, da ne gredo skupaj, v kontrasten odnos in v celoto, ki postane trdna šele takrat, ko jo slikar poveže z ozadjem v trden organizem. Pri vsem tem je osnovni koncept možno nadaljevati, vendar tako, da to nadaljevanje osnovnega motiva ne postane vzorec ornamenta. Kajti, če bi nastal vzorec, bi bila to dekoracija in prav temu se je Gorinšek posrečeno izognil s svojim geometrično konstruktivističnim prijemom. Gorinšek nas pravzaprav opozarja s svojimi slikami na barvo in na našo skromno občutljivost dojemanja barve kot take; barve, ki se odkriva v vsej lepoti samo tistim, ki jo imajo radi. Kromatične vrednosti barve je iztanjšal znotraj meja strogo zaznavne miselne poetike. Ritem krogov — in jasnost ter preciznost odnosov med geometrijskimi oblikami nasploh, poudarja metodo konstruktivne organizacije ploskve, ki je zajeta v utrjenih razmerjih in predvsem v preciziranju odnosov kontrastno obarvanih oblik. Vzporeden s tem je Gorinškov način obvladovanja slikovne površine, ki jo karakterizira virtuozna poslikava in nevtralni nanos barve, tako značilna za vse »geometriste« že od Mondriana dalje. V tej brezosebnosti se skrbno izogiba vsaki stratifikaciji pigmenta in razliki v teksturi posameznih polj obarvane ploskve. To je faktor, ko je Gorinšek našel možnosti, da svojemu integralnemu geometrizmu doda še eno funkcionalno dimenzijo jasnosti. A. Pavlovec Slovenska ustvarjalnost vTV nadaljevankah Kulturna skupnost Slovenije bo omogočila pri Viba filmu v letih od 1977 do 1980 več televizijskih nadaljevank za obogatitev kulturnega programa slovenske televizije. Po knjigi dr. Aleksandra Galeta — Petra »Partizanski zdravnik« bo posneta nadaljevanka »Manj strašna noč« v sedmih delih. Delo naj bi poudarilo izjemni prispevek in žrtve, ki jih je med NOB dala partizanska saniteta. Osnova televizijskemu dogajanju je poglavje iz knjige o tragediji na Ogencah. Tudi v sedmih epizodah je zasnovana nadaljevanka »Rodna letina«, obravnava pa prav tako vojno vendar na povsem nov, drugačen način. Vojna ni prikazana v konfliktu med okupatorjem in partizani, temveč se dogajanje zrcali skozi srce in dušo posameznika. V nadaljevanko so vključene še posamezne zgodbe iz Vipotnikove zbirke »Balada o kovačici«. Z nekaterih odrov slovenskih gledališč poznamo že »Glorijo«, ki bo sedaj doživela tudi svojo televizijsko izvedbo in sicer v treh epizodah. Nadaljevanka »Grmada« bo posneta v sedmih epizodah, v katerih se avtor Beno Zupančič vrača v vojni in povojni čas, ko se glavni junaki srečujejo z mnogimi odločilnimi precepi, kjer se spet oblikujejo njihovi značaji in se odloča njihova usoda. To je zgodba naše mladosti, mladosti naše družbe, gledana na novo z razdalje časa ob osvajajoči prepričljivosti misleca in ustvarjalca. Na malih zaslonih bo zaživela tudi Prešernova podoba in sicer naj bi v sedmih epizodah, ki imajo naslove po pesmih iz ustreznega obdobja, zaživel pred nami Prešeren, bogastvo njegovega opusa in njegovo značilno trpeče skustvo slovenskega kulturnega delavca. Avtor je Dimitrij Rupel. Na ekranizacijo čaka tudi Preži-hova »Požganica«, v kateri je avtor najbolj oživil koroško narodno stisko ob razpadu Avstroogrske do oktobra 1920. Gozdno gospodarstvo Bled, n.sol.o. TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delavnice, n.sub.o., Sp. Gorje — Spodnje Gorje 1 Delavski svet ponovno objavlja prosto delovno mesto vodje delavnic ■■■■"A* .( B . ji* 'uh Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati de naslednje pogoje: zahtevan poklic delovodja-mehanik s 3-letnimi delovnimi izkušnjami v avtomehanični delavnici. Poskusno delo traja 1 mesec. Kandidati naj prijavam priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Prijavo je treba poslati najkasneje v 8 dneh od dneva objave na naslov: GG Bled, n.sol.o., TOZD Gozdno aVtoprevozništvo in delavnice, n.sub.o., Sp. Gorje 1 — 64247 Zg. Gorje. Kandidati bodo pismeno obveščeni o sklepu o izbiri najkasneje v 30 dneh po pretečenem roku za prijave. 25 LET 1952\^| /1977 Central Kranj gostinsko in trgovsko podjetje n.sol.o. Kranj Maistrov trg 11 Ob praznovanju 25-letnice organiziramo nagradno prodajo v vseh naših obratih: TOZD Gostinstvo, hoteli, restavracije, gostilne TOZD Vino, skladišče in trgovine TOZD Delikatesa, trgovine Pri nakupu nad 250,00 din vam nudimo kupon za žrebanje. Žrebanje dobitkov bo 25. maja 1977, ob 16. uri v trgovini Delikatesa na Maistrovem trgu. Žrebanih bo 150 nagrad. Priporočamo se za nakup in obisk v vseh naših obratih DO Central Kranj, ob 25-letnici praznovanja. SOZD ALPETOUR Škofja Loka objavlja v šolskem letu 1977/78 naslednja prosta učna mesta: DOTROMET ŠKOFJA LOKA TOZD Mehanične delavnice Škofja Loka in Bled 15 učnih mest za poklic avtomehanik 1 učno mesto za poklic avtoličar 2 učni mesti za poklic avtoelektričar 2 učni mesti za poklic avtoklepar TOZD Remont Kranj 12 učnih mest za poklic avtomehanik 2 učni mesti za poklic avtoličar 2 učni mesti za poklic avtoelektričar 3 učna mesta za poklic avtoklepar 1 učno mesto za poklic avtotapetnik do creina kranj TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije Kranj 4 učna mesta za poklic ključavničar 3 učna mesta za poklic strugar TOZD Servis osebnih avtomobilov in mehanizacije Kranj 9 učnih mest za poklic avtomehanik do gostinstvo škofja loka TOZD Gostinstvo Kranj 4 učna mesta za poklic kuhar 3 učna mesta za poklic natakar TOZD Hoteli Škofja Loka 6 učnih mest za poklic kuhar 6 učnih mest za poklic natakar TOZD Hoteli Pokljuka 1 učno mesto za poklic kuhar 2 učni mesti za poklic natakar POGOJI ZA SPREJEM: — dokončana osnovna šola — starost do 18 let — zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica Vse podrobnejše informacije daje kadrovski oddelek v Škofji Loki in Kranju. Prijavijo se lahko tudi kandidati, ki bodo zaključili osnovno šolo v tem Šolskem letu. Interesenti morajo oddati prijave kadrovskemu oddelku najkasneje do 15. maja 1977. r •POPUST • DOSTA VA • KRED/T • stanovanjsko pohištvo domače in tuje proizvodnje, posteljni vložki, preproge, sveti/a in bela tehnika stalna razstava in prodaja sejemska hiša Kranj Vižmarje 86 j Načrti in veliko dela MAM Hi ■ ■ 4* ■v-w Odbor za medsebojna delovna razmerja Komunalnega podjetja Tržič, Pristava 80 objavlja delovno mesto vodje gradbene enote Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. višja izobrazha gradbene smeri, 5 let delovnih izkušenj od tega 3 leta na vodilnem delovnem mestu; 2. srednja strokovna izobrazba gradbene smeri, 5 let delovnih izkušenj od tega 3 leta na vodilnem delovnem mestu; 3. opravljen strokovni izpit s pooblastilom; 4. da je moralno-politično neoporečen, ter aktiven odnos do samoupravljanja. Kandidat naj pismeno vlogo z dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev, kratkim življenjepisom ter potrdilom o nekaznovanju pošlje na naslov: Komunalno podjetje Tržič, Pristava 80 — razpisna komisija za medsebojna delovna razmerja v 10 dneh po objavi. Gorenjska oblačila Kranj Delavski svet TOZD Konfekcija Kranj, Cesta JLA 24/a n. sol. o. razpisuje delovno mesto vodje TOZD Konfekcije Kranj Pogoji: — višja izobrazba tekstilne ali organizacijske smeri — vsaj pet let praktičnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična angažiranost Kandidati morajo poleg prošnje s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev ter družbenopolitične aktivnosti predložiti tudi potrdilo o nekaznovanju in dokaz, da niso v sodnem postopku. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objame. Kandidati bodo o izbiri obveščeni pismeno. Prijave pošljite na splošno-kadrovsko službo, Cesta J L A 24/a Kranj z oznako »za razpisno komisijo«, kjer kandidati dobijo tudi ostale informacije. Neodgovorno in objestno Razbijanje cestnih svetilk, uničevanje okrasnega grmičevja, odmetavanje papirja in drugih odpadkov na javnih mestih v Radovljici je nekaterim postalo že navada. Nič boljše spričevalo ne zaslužijo tudi nekateri objestni vozniki avtomobilov, ki se kot kaže »požvižgajo* na prometne znake v starem delu Radovljice, -kjer z brezobzirno vožnjo po ozkem prehodu ogrožajo pešce, ali parkirajo svoja vozila, kjer se jim pač zljubi. O tem so precej govorili na zadnjih uličnih sestankih socialistične zveze v Radovljici. Občani so upravičeno nezadovoljni in zahtevajo odločne ukrepe. Sicer pa se s temi težavami v krajevni skupnosti ukvarjajo že precej časa. Najbolj zgovoren o tem je podatek, da krajevna skupnost na leto poprečno porabi za vzdrževanje in obnavljanje javne razsvetljave od 65 do 75 milijonov starih dinarjev. Med najbolj izpostavljenimi cestnimi svetilkami so tiste na mostu čez Savo proti Lancovem. So namreč priljubljene tarče nočnih objestnežev. Podobno je tudi v naselju Predtrg, isto se dogaja z javno razsvetljavo na vogalu Kajuhove in Jelovške. Vsaka od teh luči pa stane poprečno 500 novih dinarjev. Za primer povejmo, da je krajevna skupnost konec marca naročila radovljiški enoti Elektro Žirovnica, da obnovi prek 20 svetilk. Ze po treh dneh je bilo celih le še 15. Ker pa se že več let dogaja, da so razbite vedno svetilke na istih krajih, v krajevni skupnosti sklepajo, da javna razsvetljava ni po volji tudi nekaterim krajanom. Kakorkoli že, v krajevni skupnosti so se odločili, da bodo z odločnimi ukrepi naredili red. Konec koncev ne gre le za objestnost in neodgovornost, marveč tudi za denar, ki ga je vsako leto treba odšteti za odpravljanje škode. Mar ne bi bilo bolje, da bi ga lahko namenili za hitrejši razvoj in lepši izgled kraja?! JR Bled — Svet krajevne skupnosti Bled je na zadnji seji sprejel nekaj pomembnih sklepov. Tako so na primer mesec april določili za mesec čiščenja in urejanja kraja. Imenovali so že komisije in štab za vodenje te akcije. Prebivalce bodo pozvali, naj ta mesec očistijo okolico, sestavili pa bodo tudi posebno delovno brigado, ki bo očistila večje površine, ki so družbena last. V brigadi bodo športniki, ribiči, lovci, mladinci osnovne šole in šolskega centra in drugi. Delavci komunalnega podjetja pa bodo poskrbeli za odvoz smeti. Posebna komisija bo potem pregledala okolico hiš in najbolj prizadevnim krajanom podelila priznanja. Posebej pa so opozorili tudi občinsko inšpekcijsko službo in krajevno skupnost Lesce, naj ustrezno ukrepata glede divjega smetišča pri križišču cest oziroma odcepu za Bled. 2e nekaj časa potekajo tudi dela pri poglabljanju struge potoka Rečica. Letos bodo strugo poglobili oziroma uredili do mostička na poti proti gostilni Šibenik, prihodnje leto pa še naprej. Na seji so ugotovili, da potekajo po programu tudi dela za izgradnjo mrliških vežic. Gradbeno podjetje Grad Bled je začelo ž deli. Letos bo Prireditve v jubilejnem letu Dovje-Mojstrana,— Tudi v krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana bodo vsem letošnjim prireditvam in proslavam dali slavnostni poudarek v okviru praznovanja 85. rojstnega dne tovariša Tita, 40-letnice njegovega prihoda na čelo KPJ in 40-letnice ustanovnega kongresa KPS. V ponedeljek, 4. aprila, se je v Mojstrani sestal koordinacijski odbor družbenopolitičnih organizacij in v osrednji točki obravnaval izvedbo prireditev in proslav v letu 1977. Prva letošnja pomembnejša prireditev v krajevni skupnosti bo sprejem štafete z vrha Triglava, ki bo 18. aprila prenočila v osnovni šoli Mojstrana, nato pa se bo priključila zvezni štafeti pred novo hladno valjamo na Beli. Naslednja prireditev bo na dan zmage 9. maja v kulturnem domu na Dovjem, z njo pa bodo zaobsegli praznovanje dneva OF, prvega maja in dneva zmage. Krajevna konferenca SZDL bo poskrbela, da bo program posameznih prireditev potekal usklajeno med krajevnimi organizacijami in društvi. Le-ta pa se morajo zavzeti tudi za čim večjo udeležbo krajanov na teh prireditvah. J.R. do končana tudi dela pri asfaltiranju ceste Bled-Podhom, urejen bo pločnik na Rečiški cesti in asfaltirani bosta Triglavska ter Črtomirova ulica. Odobrena je tudi lokacija za vzgojno varstveno ustanovo in potrjen idejni projekt. Naročen pa je tudi glavni načrt. Dela se bodo začela julija, stavba pa naj bi bila pod streho do konca leta. M. S. Praznovali bodo obletnico vstaje Bohinjska Bela — Na pobudo krajevne konference socialistične zveze je krajevna skupnost Boh. Bela sklenila, da bodo 20. aprila slavili krajevni praznik. Tega dne 1941. leta so se namreč pri hiši Matevža Volfa-Blaža na Slamnikih nad Boh. Belo sešli na posvetu komunisti jeseniškega in bohinjskega območja in se dogovorili o pripravah in organiziranju oborožene vstaje proti nacističnemu okupatorju. Za krajevni praznik, ki bo potekal v znamenju 40-letnice ustanovitve KPS, prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in njegovega 85. rojstnega dne, bodo pripravili vrsto prireditev. Uvod v prvo praznovanje krajevnega praznika bo v četrtek, 21. aprila, ko bo od 17. uri sektorska gasilska vaja domačih in blejskih gasilcev. 22. aprila ob 19.30 bo v kulturnem domu proslava s kulturnim programom. Razen članov dramske skupine DPD Svoboda Bohinjska Bela bodo nastopili tudi člani Komornega zbora A. T. Linhart Radovljica. Ob tej priliki pa bosta dobila priznanje krajevne skunosti Miha Burja z Boh. Bele in Alojz Razinger s Kuplje-nika. Osrednja slovesnost pa bo v soboto, 23. aprila, ob 10. uri na Slamnikih, kjer bo množično zborovanje krajanov Bohinjske Bele in udeležencev proslave iz drugih krajev in občin Gorenjske. Na prireditvenem prostoru pri hiši Matevža Volfa se bodo zbrale patrulje ZB NOV, JLA, teritorialnih enot in mladine. Patrulje bodo prispele po partizanskih poteh iz Bohinja, Ribnega, Bleda, Blejske Dobrave, z Jesenic in iz Gorij. V kulturnem programu bodo razen članov DPD Svoboda in komornega zbora A. T. Linhart iz Radovljice nastopili tudi člani godbe na pihala iz Gorij. Po svečanem zborovanju bo družabno srečanje. Na zborovanje vabijo vse udeležence NOB, aktiviste in druge občane in tudi izletnike, ki bi radi preživeli prosto soboto v lepem planinskem okolju. JR Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. Kranj, Primskovo — komunalna cona razpisuje prosto delovno mesto VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidat za to delovno mesto mora izpolnjevati naslednje razpisne pogoje: — da ima visoko šolsko izobrazbo pravne smeri — diplomirani pravnik in najmanj tri leta delovnih izkušenj, ter da je moralno in politično neoporečen oziroma — da ima višjo šolsko izobrazbo pravne smeri — pravnik ter najmanj pet let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih in da je moralno in politično neoporečen. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev glede šolske izobrazbe in delovnih izkušenj ter potrdilo o nekaznovanju. Ponudbe je treba poslati v zaprtih kuvertah z oznako »Razpisni komisiji za vodja splošnega sektorja«. Rok za prijavo je 15 dni od dneva razpisa. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Komunalnega podjetja VODOVOD Kranj razpisuje , prosto delovno mesto finančnega knjigovodje Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sprejeui nadelo izpolnjevan še naslednje pogoje: - da ima srednjo šolo ekonomske smeri in tri leta prakse na enakem delovnem mestu. Prijave s kratkim opisom o dosedanjem delu pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Komunalno podjetje VODOVOD Kranj - Odbor za medsebojna razmerja. r Godešič — Nekateri fantje na Godešiču v zadnjem času uganjajo razne norčije. Pretekli torek se je, denimo, Godešičanom v zgodnjih jutranjih urah ponujal na avtobusni postaji tale prizor. Mladi nadebudneži, bili so menda frije, so na eno od čakalnic na avtobusni postaji spravili tole »prevozno sredstvo*, vhod v drugo na nasprotni strani ceste pa so zaprli s »kurnikom«, ki ga domačini uporabljajo za prevoz prašičev. Spraviti voziček na streho najbrž ni bilo ravno lahko in enostavno. Prav gotovo pa bi fantje, ki so sodelovali »v akciji«, svojo »odvečno energijo« lahko porabili kje drugje in bolj koristno. (■Jg) - Foto: F. Perdan Koncert v Stražišču V soboto, 16. aprila, ob 20. uri »o v osnovni Soli Lucijana Seljaka v Stražišču koncert Akademskega komornega zbora iz Kranja. Zbor bo pod vodstvom Pf°f- Matevža Fabijana pel narodne in umetne pesmi. TV nadaljevanka za otroke V ateljejih Viba filma se te dni končuje snemanje nove TV nadaljevanke Moj prijatelj Piki. Zgodbice za nadaljevanko, ki jo bodo otroci najbrž lahko gledali na TV ekranih Kožno v jeseni, je napisal Kajetan ovič. V sedmih zgodbicah mali junak, 6-letni fantič, medtem ko je sam doma, ko sta starša v službi in sestrica v šoli, oživlja vse, o čemer mu pripovedujejo sestrica in starši. Glavno vlogo igra Zvezdan Randje-lovič, šestletni Bežigrajčan, ostale vloge pa Polona Rajšter, Miha Baloh, Danilo Bezlaj in drugi. Nadaljevanko režira Marjan C iglic. Veličasten spomenik Matiji Gub-cu v Stubicah je delo akademika A. Augustinčiča. Za 27. april v Stubice Ze v torkovem GLASU smo opozorili na zanimiv izlet, ki smo ga skupaj z ALPETOUROM pripravili za 27. april. Gremo v Stubice. Odhod bo v sredo, 27. aprila, ob 6. uri zjutraj izpred hotela J-REINA v Kranju, v Čatežu homo imeli skupno malico, potem J* pa zapeljali do Stubic. Tu si bomo ogledali muzej kmečkih puntov v dvorcu Orsid, spomenik Matije Gubca in Gubčevo lipo. Kosili bomo v novem hotelu visoke B-kategorije Matija Gubec v Stubiških toplicah. Popoldne bo še ogled Titove rojstne hiše in Spominskega doma borcev in mladine v Kum-rovcu. Vračali se bomo skozi Podčetrtek in Celje ter prišli v Kranj okrog 22. ure. Izlet stane 330 din na osebo, v* ceno so vračunani prevoz z avtobusom, malica in kosilo ter vse Vstopnine za oglede. Prijave sprejemajo vse ALPE-r.OUROVE turistične poslovalnice na Gorenjskem — v Kranju v Hotelu CREINA (tel. 23- 883) ** pa tudi pri naših »malih oglasih«. .Da gresta pa dva naša naročja z nami brezplačno, verjetno *e veste. Kdo bo to, boste izvedeli v Petek, 22. aprila. Žbontarja v Trbojah o hokeju Trboje — Člani mladinske organizacije iz Trboj znajo pritegniti mladino iz domačega pa tudi okoliških krajev. Na mladinske plese, ki Jih prirejajo ob nedeljah, so že par-;rat povabili nekatere od najboljših športnikov z Gorenjske. V nedeljo, 17. aprila, ob 18. uri bosta prišla v goste Franci in Marjan Zbontar, člana hokejskega kluba Jesenice in državna reprezentanta. Obiskovalcem bosta odgovarjala na vprašanja o tem zanimivem športu. H. J. A OBVESTILO Cestno podjetje v Kranju obvešča, da bo cesta I /1 na Jesenicah zaprta za vsa vozila od 18. 4. do 22. 4. 1977 v dnevnem času od 6.30 do 18.00 in od 25. 4 1977 do 26.4.1977 od 6.30 do 18.00 ure. Obvoz za vsa vozila bo po obvoznici. Popolna zapora ceste je nujno potrebna zato, ker bo Cestno podjetje polagalo zgornji sloj asfalta. Koncert pri Sv, Duhu Sv. Duh- Člani kulturno umetniškega društva Sv. Duh bodo jutri slavili. Moški pevski zbor namreč slavi 30-letnico obstoja. V počastitev jubileja bodo prizadevni pevci jutri ob 20. uri v dvorani domačega kulturnega doma pripravili celovečerni koncert. Razdelili so ga na tri dele. Poimenovali pa so jih: »za pevski praznik«, »Titu za rojstni dan« ter »od okenca do okenca«. Program bo povezoval dramski igralec in napovedovalec RTV Ljubljana Jože Logar. Pokrovitelj prireditve je kolektiv Termike. -jg »Za vse generacije« V soboto, 16. 4. 1977, ob 19. uri bo ansambel DAR iz Šenčurja s premiero v kulturnem domu Šenčur začel svojo turnejo po Sloveniji. Koncerti, ki so namenjeni za stare in mlade, bodo tekli pod simboličnim naslovom »ZA VSE GENERACIJE«. Darovci so iz repertoarja svojih lastnih skladb izbrali samo najboljše in take, da bo program zadovoljil ljubitelje lahkotnejših popevk, kot tudi zagovornike pop in ročk glasbe. Program bo obogaten s poezijo šenčurskega literata Štefana Remi-ca, ki io bo izvajala recitatorka DPD »SVOBODA«, Slavica Celjer, začinjen pa bo tudi z iskrivim humorjem. Takoj naslednji dan, v nedeljo, 17. aprila se bo DAR predstavil v Naklem, v domu družbenih organizacij, v naslednjih tednih pa se bodo nastopi razširili po vsej Gorenjski in nato širši Sloveniji. J. Kuhar Gibanje — potreba vseh V človeku se združujejo in povezujejo številna gibanja: od gibanja udov do zapletenega možganskega gibanja, na katerem temelji vsa zavestna dejavnost. Med nižjimi in višjimi oblikami gibanja je medsebojna odvisnost in povezanost, kar pomeni, da brez mišične dejavnosti ni miselne. Vedeti moramo, da se ista kri pretaka po nogah in glavi. Današnji način življenja, v bolj ali manj utesnjenih prostorih zapečka, naslonjača in televizijskega zaslona, pušča na ljudeh določene kvarne posledice. Gre za slabitev kondicije, postopno privajanje na ležernost, udobje in na druge »civilizirane« navade, ki človeku razjedajo naravno trdoživost, zmanjšujejo odpornost posameznika in obrambno moč naroda. Splošna ljudska zmogljivost je pomembna sestavina v primerih vseljudskega odpora. Prav naravno zdavnaj dano trdoživost moramo trajno krepiti, te ne moremo kupiti, pridobiti jo moramo z zavestnim naporom, z gibanjem, utrjevanjem in nenehnim obnavljanjem življenjske moči. Pradavna sla po gibanju je posebno očitna v otroštvu in v mladosti. Zdravi otroci so gibalno skorajda neugnani. Njihova gibljivost se kaže v izraziti lakoti po gibanju, v njenih številnih odtenkih in potrebah. Gibanje pospešuje organsko dozorevanje in osebnostni razvoj. Gibalne potrebe so nekaj podobnega kot potrebe po hrani, vitaminih, svežem zraku in pijači. Gibalne potrebe se iz ene aktivnosti preusmerijo k drugi. Te ustrezajo načinu dela, starosti, poklicu, spolu pa tudi značaju. Otroci čutijo več potrebe po teku in živahnih gibalnih igrah, starejši si žele izletov, potovanj, planinarje-nja ipd. Danes nam za pridobivanje gmotnih dobrin in za obstoj ni potrebno več toliko napora. Mnogi postajajo prezgodaj počasni, okorni in gibalno zanemarjeni in se kakor sence brez posebnega življenjskega žara pomikajo skozi življenje. Izogibajo se napora in kmalu čutijo odpor do gibanja. Gibljejo se samo toliko, kar se morajo. Pripognejo se le tedaj, kadar se obuvajo ali umivajo, pa še taka in druga vsakdanja opravila bi najraje opravili v najbolj ugodnem položaju. Kadar se gibalno zanemarimo, slabi želja po gibanju. Organizem je zelo prilagodljiv. Prilagaja se načinu dela in življenja, vendar je prilagodljivost ob prehranjevalnem presežku in gibalnem primanjkljaju taka, ki ni človeku preveč v prid. Predvsem se zmanjšuje njegova storilnost, kar povzroča še druge nevšečnosti. Zaradi gibalnega primanjkljaja postaja organizem z leti še bolj občutljiv. Starejši ljudje, pa tudi ljudje srednjih let, se hitreje utrudijo in se ob neznant-nem naporu zasopejo. Njim je zmerna mišična dejavnost še bolj potrebna. Človekove gibalne navade se ravnajo po letnih časih. Zima nas sili v zaprte in tople prostore, pomlad pa v naravo. Toda mnogi so zgubili stik z njo, nič več jim ni treba delati na poljih, niti grabiti stelje, travnikov in pašnikov. Zemlja jih ne priganja k delu, da bi se znojili in z znojem izločali po zimi pridobljeno odvečno maščobo. K gibalni aktivnosti jih kliče notranji glas — občutek življenjske vesti. Jože A ž man UMRLI SO V KRANJU Pavšič Anton, roj. 191.'5, Hrovat Janez, roj. 1910, Radii" Janez, roj. 1912. Knific Kratic, roj. 1940, Mernik Pratit', roj. 1901, Krek Mirko. roj. 1910 V TRŽIČU Hvalica Slavko, roj. 1926, Polajnar Alojzij, roj. 1922 • - kino Kranj CENTER 15. aprila franc. barv. PODIVJANA OVCA ob 16., 18. in 20. uri 16. aprila franc. barv. PODIVJANA OVCA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. vesterna NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU ob 22. uri 17. aprila amer. barv. risanka TOM IN JERRY - VEČNA TEKMECA ob 10. uri, franc. barv. PODIVJANA OVCA ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. komed. AVANTURE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV - 2. del ob 21. uri 18. aprila amer. barv. vestem NEKOĆ NA DIVJEM ZAHODU ob 16. in 19. uri 19. aprila amer. barv. vestem NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU ob 16. in 19. uri 20. aprila amer. barv. vestem NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU ob 16. uri. 21. aprila amer.-ital. barv. komed. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 16. aprila angl. barv. vestem ENOOKI CHARLEY ob 10. uri, amer. barv. vestem RDEČI OBLAK NAD RIATOM ob 16. uri, ital. barv. erot. VONJ PO ŽENSKI ob 18. in 20. uri 17. aprila amer. barv. risanka TOM IN JERRY - VEČNA TEKMECA ob 14. uri, amer. barv. SREČNA POTEPUHINJA (ni primeren za otroke) ob 16. uri, ital. barv. erot. VONJ PO ŽENSKI ob 18. uri, premiera angl. barv. filma ZBIRALKA ALG ob 20. uri 18. aprila angl. barv. ZBIRALKA ALG ob 16., 18. in 20. uri 19. aprila angl. barv. ZBIRALKA ALG ob 16., 18. in 20. uri 20. aprila premiera amer. filma CHARLIE CHAPLIN - KRATKI FILMI ob 16., 18. in 20. uri l 21. aprila amer. film CHARLIE CHAPLIN -KRATKI FILMI ob 16., 18. in 20. uri Tržič 15. aprila amer. barv. krim. ŠERIF IZ DRŽAVE TENNESSEE ob 18. in 20. uri 16. aprila amer. barv. risanka TOM IN JERRY - VEČNA TEKMECA ob 16. uri, amer. barv. krim. ŠERIF IZ DRŽAVE TENNESSEE ob 18. in 20. uri 17. aprila ital. barv. komed. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 15., 17. in 19. uri 18. aprila ital. barv. komed. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 18. uri, premiera ital. barv. erot. VONJ PO ŽENSKI ob 20. uri 19. aprila amer. barv. vestem RDEČI OBLAK NAD RIATOM ob 18. in 20. uri ^ 21. aprila japon. barv. krim. GOLGO 13 ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 16. aprila amer. barv. risanka MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 16. uri, japon. barv. krim. KOBRA ob 18. in 20. uri, premiera angl. barv. filma ZBIRALKA ALG ob 22. uri 17. aprila premiera amer. filma CHARLIE CHAPLIN - KRATKI FILMI ob 15. uri, japon. barv. krim. KOBRA'ob 17. in 19. uri, premiera angl. barv. vestrna ENOOKI CHAR-LEY ob 21. uri 18. aprila japon. barv. krim. GOLGO 13 ob 18. in 20. uri 19. aprila japon. barv. krim. GOLGO 13 ob 18 uri 20. aprila angl. barv. vestern ENOOKI CHARLEY ob 18 in 20. uri 21. aprila angl. barv. vestern ENOOKI CHARLEY ob 18. in 20. uri Skofja Loka SORA 15. aprila špan. barv. pust. TARZAN IN ČRNI PANTER ob 18. in 20. uri 16. aprila amer. barv. krim. DESET SEKUND ZA BEG ob 18. in 20. uri 17. aprila amer. barv. krim. DESET SEKUND ZA BEG ob 18. in 20. uri 19. aprila ital. barv. krim. MOŽ Z ULICE IZVAJA^PRAVJCO ob 20. uri *20. aprila "ital."barv. krim. MOŽ Z ULICE IZVAJA PRAVICO ob 18. in 20. uri 21. aprila slov. barv. drama VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 15. aprila amer. barv. krim. DESET SEKUND ZA BEG ob 20. uri 16. aprila amer. barv. krim. GANGSTER LEPKE ob 20. uri 17. aprila špan. barv. pust. TARZAN IN ČRNI PANTER ob 17. in 20. uri 20. aprila amer. barv. pust. NEUSTRAŠNI WALDO PEPPER ob 20. uri Jesenice RADIO 15. aprila amer. barv. vohunski MOŽ IZ AVSTRALIJE ob 17. in 19. uri , 16. aprila amer. barv. pust. UMAZANA MARY IN NORI LARRY ob 17. in 19. uri 17. aprila amer. barv. pust. UMAZANA MARY IN NORI LARRY ob 17. in 19. uri 18. aprila amer. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE SREČNE LADY ob 17. in 19. uri 19. aprila amer. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE SREČNE LADY ob 17. in 19. uri 20. aprila amer.-ital. barv. pust. GUSARJI Z ZELENEGA OTOKA ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 15. aprila amer. barv. krim. DILLINGER ob 18. in 20. uri 16. aprila amer. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE SREČNE LADY ob 18. in 20. uri 17. aprila amer. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE SREČNE LADY ob 18. in 20. uri 18. aprila amer. barv. pust. UMAZANA MARY IN NORI LARRY ob 18. in 20.'uri 19. aprila amer. barv. pust. UMAZANA M AR Y IN NORI LARRY ob 18. in 20. uri 21. aprila amer. barv. vohun. MOŽ IZ AVSTRALIJE ob 18. in 20. uri Dovje-Mojstrana 16. aprila amer. barv. vestem POMAGAJTE ŠERIFU ob 19. uri 17. aprila hongk. barv pust. NEPREMAGLJIVI BOKSAR ob 19. uri Kranjska gora 16. aprila hongk. barv. pust. NEPREMAGLJIVI BOKSAR ob 20. uri 17. aprila amer. barv. družb, drama JEKLENA PTICA ob 20. uri 20. aprila amer. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE SREČNE LADY ob 20. uri Radovljica 15. aprila amer. barv. LJUBEZENSKA ZGODBA (GABLE IN LOMBARD) ob 20. uri 16. aprila hongk. barv. ČUDEŽNI KARATE ob 18. in 20. uri 17. aprila amer. barv. risanka MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 10. uri, 17. aprila amer. barv. risanka MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 10. uri, slov. barv. VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER ob 16., 18. in 20. uri (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) 18. aprila amer. barv. LJUBEZENSKA ZGODBA (GABLE IN LOMBARD) ob 20. uri 19. aprila hongk. barv. ČUDEŽNI KARATE ob 20. uri 20. aprila amer. barv. LJUBEZENSKA ZGODBA (GABLE IN LOMBARD) ob 20. uri 21. aprila ital. barv. LJUBEZEN POMENI LJUBOSUMJE ob 20. uri Bled 15. aprila franc. barv. NASLEDNIK ob 20. uri 16. aprila slov. barv. VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER ob 16., 18. in 20. uri (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) 18. aprila hongk. barv. ČUDEŽNI KARATE ob 20. uri 19. aprila amer. barv. LJUBEZENSKA ZGODBA (GABLE IN LOMBARD) ob 20. uri 20. aprila hongk. barv. ČUDEŽNI KARATE ob 20. uri 21. aprila amer. barv. LJUBEZENSKA ZGODBA (GABLE IN LOMBARD) ob 20. uri POROČILI SO SE V TRŽIČU Stojanič Perica in Počuč Koviljka TRZNI PREGLED JESENICE Solata 18,60 din, špinača 13,35 din, cvetača 16,60 din, korenček 9,60 din, česen 42 din, čebula 15,16 din, fižol 26,30 din, pesa 5,25 din, kumare 21,45 din, paradižnik 42,80 din, paprika 54,80 din, slive 35 din, jabolka 8 do 9,70 din, hruške 8,90 din, pomaranče 10,90 do 11,80 din, limone 14,50 do 15)66 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,47 din, surovo maslo 79 din, smetana 34,56 din, skuta 21,80 din, sladko zelje 6,10 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 136 din, jajčka 1,50do 1,80din, krompir 5 din, ohrovt 8,20 din KRANJ Solata 10 do 15 din, špinača 20 din, cvetača 14 din. korenček 10 do 14 din, česen 28 do 36 din, čebula 12 do 14 din, fižol 28 do 30 din, pesa 8 do 10 din, slive 30 din, jabolka 7 do 8 din, hruške 8,80 din, med 50 din, žganje 60 din, motovileč 24 din, čebulček 40 din, pomaranče 11,50 din, limone 15,80 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 do 8 din. kasa 15 din, surovo maslo 58 do <;o din, smetana 28 do 30 din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 7 do 8 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, klobase 30 din, orehi 130 din, jajčka 1,80 do 2 din, krompir 3 do 4 din. TRŽIČ Solata 25 do 30 din, špinača 25 din, cvetača 25 din, korenček 12 din, česen 40 din, čebula 15 din, pesa 10 din, kumare 35 din, paradižnik 50 din, paprika 50 din, slive 30 din, jabolka 10 do 12 din, hruške 20 din, grozdje 18 din, banane 12 din, pomaranče 14 din, limone 20 din, ajdova moka 17 din 1, koruzna moka 8 din 1, kaša 20 din 1, surovo maslo 80 din, smetana 7 din mer. skuta 24 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 10 din, kisla repa 10 din, orehi 120 do 130 din, jajčka 1,70 do 1,80 din, krompir 8 din loterija Z o v> -X 30 570 05750 78450 57020 1 71781 86571 26171 003131 407101 52 772 162 4482 43922 05542 40602 14162 549412 274662 317932 406422 03 63 33 553 94793 75713 89643 44373 88308 01363 314403 C ■e •5 1 § • 35 • J! "••* TU • ■H I ZKSOCMUNO MEDICINO N HIGIENO ZKGORENJSKO Hujšanje je lahko tudi uničevanje zdravja Nekajkrat na leto, navadno je to pred poletjem, skušamo po vsej sili shujšati: počnemo vse mogoče in posegamo po najbolj nemogočih receptih za hujšanje. Žal je malo receptov, ki jih naše revije objavljajo, nenevarnih. Še bolj pa so dvomljivi recepti, ki krožijo med ljudmi in jih pripisujejo raznim uglednim ustanovam. Normalen človek, brez kakega posebnega obolenja naj bi izgubljal na teži po. temle geslu: Jej polovico manj, pij polovico manj. Hrana pa naj bo pestra, razen tega pa se priporoča še nekaj fizičnega dela ali pa ukvarjanje s športom. Vsaka pretiravanja v hrani, posebno občasne »požrtije« so zdravju hudo nevarne. Takšne pojedine, pa čeprav so morda redke in vmes stra- Za malo večje deklice so zelo primerna krilca s podaljšanim život-kom spredaj in zadaj ter na naramnice: lahko so ukrojena iz pralnega bombažnega blaga v karirastem ali črtastem vzorcu. damo ali zmerno jemo, vodijo v debelost. Zgodi pa se tudi, da takšnim pojedinam sledi obolelost, ki se, če ni pravočasne pomoči, konča tudi s smrtjo. Prav tako pa tudi nenadna, zelo drastična hujšanja škodijo zdravju. Posledice se kažejo v porušenju telesnega in duševnega zdravja. Takšno obnašanje kaže tudi na nezrelo osebnost, ki misli, da se lahko življenjski režim brez škode spreminja, kot bi menjavali obleke. Za puber-tetnika zaradi njegove mladosti in večje prilagodljivosti pretirano hranjenje nima večjih posledic za zdravje, prav tako včasih tudi hudo stradanje. Starejšim pa so takšna nihanja v prehranjevanju bolj nevarna, saj z leti organi kažejo različne stopnje okvar. Za odrasle je primeren le zmeren način življenja: red v prehrani, red med obroki, enakomerna obremenitev telesa, red v počitku, predvsem pa vzdržnost pri užitkih kot so kajenje, alkoholne ali brezalkoholne pijače, priboljški med obroki kot so bonboni, razne pijače, piškoti, slani lešniki itd. dr. Ana Kraker-Starman Šolska ura Imeli smo biologijo. Bilo je pred zaključkom polletja. Učiteljica je stopila v razred in sedla za mizo. »Danes bom pa spraševala,« je rekla in odprla redovalnico. Vsi smo se prestrašili in začeli listati po knjigah. Odprla sem jo tudi jaz. Ze /es teden je nisem pogledala. Prestrašeni smo opazovali, na kateri trani se bo odprla redovalnica. )dprla se je na sredi in čutila sem, la bom vprašana. Spraševanje se je odvijalo precej nitro. »Koliko je ura?« me je vprašala Mirjana. »Še deset minut manjka,« sem nervozno odgovorila. Mirjana je kmalu prišla na vrsto. Za njo pa je učiteljica rekla: »Taler, ti boš pa povedala nekaj o razvoju konja!« »Še ena minuta,« je pošep-nila Mirjana. V tistem trenutku je pozvonilo. Vesela sem šla iz razreda, saj me je rešil zvonec. Sklenila pa sem, da ne bom nikoli več prišla v šolo neopravljena. Mira Taler, 8. b r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Občinska pionirska foto razstava 1977 Kaj mi pomeni lik komunista? V četrtek, 7. aprila, je bila v avli osnovne šole v Žirovnici odprta občinska pionirska foto razstava. Na razpis je prispelo 153 fotografij in fotogramov. Žirija je izbrala 121 fotografij 33 avtorjev. Sodelovali so učenci z vseh osnovnih šol jeseniške občine. Ob otvoritvi razstave je zapel mešani pevski zbor osnovne šole Žirovnica, uvodne besede pa je podala mentorica foto krožka Gabrijela Petak. Nato je predsednik foto kluba Andrej Prešeren podelil priznanja in nagrade. Med krožki je bil najboljši foto krožek osnovne šole Prežihov Vo-ranc Jesenice, druga je bila Mojstrana, tretja pa Kranjska gora. Med posamezniki je prvo mesto zasedel Klemen Cebulj — OŠ Tone Čufar Jesenice, drueo mesto Mitia Polka - OŠ Prežihov Voranc, tretje Jože Kramar — OŠ Mojstrana, če-trto^»Slavko Pretnar — Kranjska gora in peto mesto Tilen Vister — OŠ Prežihov Voranc. Razstava je izvrstno pripravljena. Dokazuje, da so naši pionirji-foto-grafi včasih že pravi umetniki v iskanju motivov in tudi tehnično so ne- katere fotografije res dovršene. Razstava bo odprta do 15. aprila. Jasmina Smole, osn. šola Žirovnica Lik komunista mi pomeni vzor človeka, ki mora, če se le da, ustrezati željam ljudstva. Imeti mora vse vrline značaja kot so odločnost, poštenost, resnicoljubnost, iskrenost. Kot vzornika komunistov si lahko predstavimo dolgoletnega borca za pravičnost in prijatelj- Zelena straža .•vL RAZRED — Leon Lazar, 6. b r. osnovne šole Simona Jenka v Kranju Sem članica »zelene straže« na naši šoli. Ustanovili smo jo v okviru jugoslovanskih pionirskih iger, ki letos potekajo pod geslom Narava —zdravje —lepota. Naša naloga je, da skrbimo za čistoćo in urejenost okolice; v soli, na šolskem dvorišču, na vrtu, v gozdu, na izletih in drugod. Odločili pa smo se, da bomo skrbeli tudi za urejenost učilnic. Pri razredni uri smo se dogovorili, kako bomo skrbeli za učilnice. Dolgo smo premišljevali in tehtali predloge. Končno smo se odločili, da bomo učilnice okrasili s cvetjem. Na sestanku »zelene straže« smo Lažno pismo »Bilo je pozimi leta 1943,« mi je nekoč pripovedoval oče. »Skozi vas je tekla telefonska žica. Naša hiša stoji na samem pred vasjo, mimo katere vodi telefonska napeljava. Ker pa je tisto zimo močno snežilo, so morali partizani otresati žico, da se od teže snega ne bi pretrgala. Tako sta nekega dne moj brat in nek partizan otresala žico. Ravno tedaj pa so iz vasi »prilezli« trije tanki. Velik strah ju je premotil šele, ko sta zaslišala ropot. Partizan je bliskovito skočil čez potok in stekel v gozd. Brat je pritekel v hišo in sedel na peč. Nemci so vdrli v hišo in jo preiskali, a o partizanu niti sledu. Prepričeval sem jih, da je bil le moj brat, a nemški oficir je zaklical: ,To je otrok!' Nato so nas bose nagnali iz hiše. Postavili smo se v vrsto. Nemci so nas nameravali ustreliti, hišo pa požgati. Ker pa sem takrat hodil v nemško šolo, sem jim v nemščini rekel, da nismo partizani, ampak Nemci. Za dokaz sem jim pokazal pismo, ki pa je bilo lažno. Nemci so odšli. Se isti večer so k nam prišli partizani.« Danica Eržen, 6. b r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas dobili »v oskrbo« učilnico slovenskega jezika 1, ker naša razredničarka poučuje slovenski jezik. Prvi ponedeljek po sestanku smo že prinesli cvetje. Rediteljici sta priskrbeli šopek in vazo, trije drugi učenci pa smo prinesli lončnice. Razred je bil na mah bolj svež in domač. Drugi dan smo nabrali se dva šopka rož in ju postavili na omaro. Sklenili smo, da bomo vsak teden prinašali sveže šopke. Dve sošolki sta prinesli še dve lončnici. Vak dan jih pridno zalivamo. Tudi fantje so obljubili, da bodo prinesli nekaj cvetlic. Nekaterim se to zdi neumno, ampak upam, da bodo kljub temu dali svoj prispevek k lepi urejenosti učilnic. Razred bi radi de bolj popestrili. Na panoju bi lahko objavljali najboljše spise. Na stene bi obešali likovne izdelke, ki jih napravimo pri likovnem pouku. Reditelja naj bi vsak odmor pobrisala tablo in pripravila kredo za naslednjo uro. Po tleh ne bi smelo biti smeti, saj te sodijo v koš. Nekateri učenci imajo zelo grdo navado, da žvečijo žvečilne gumije. Kadar so vprašani, jih prilepijo pod klop ali na stol. Žvečenje žvečilnih gumijev je v šoli prepovedano. Zgleda, da je prepoved naletela na gluha ušesa. »Zelena straža« pa organizira tudi akcije za čiščenje okolice šole. Enkrat na teden primemo za metle, lopate in grabijo ter čistimo. Vsak dan po pouku pa se zberemo na naši »parceli« in odstranimo večje smeti. Največ smeti je pred vhodom v šolo. Tam je tudi edini koš. Sklenili smo, da bomo v okolici šole postavili več košev. Upam, da bo potem manj smeti po tleh in več v koših. Lea Ferjan, 7. a r. osn. šole Josipa Plemlja, Bled Opazoval sem muflone Nekega dne sem po atovem naročilu sekal grme. Zaslišal sem šum v gozdu. Pogledal sem navzgor. Videl sem 15 muflonov. Skril sem se za bukev. Bili so zelo lepi. Imeli so ukrivljene roge. Visoki so bili približno en meter. Imeli so živahne oči. Opazili so me. Bil sem žalosten, ker sem jih prepodil s paše. Janez Pintar, 3. r. osn. šole Staneta Žagarja, Dražgoše stvo med našimi narodi in manjšinami — tovariša Tita. Letos mineva 40 let, odkar je prišel na čelo komunistične partije Jugoslavije. Tovariš Tito je preprost človek. Njegova beseda umirja, njegov nasvet je pristen, človeški, topel. Njegova kritika je poučna, nikoli se nikogar in ničesar ne boji. To ni le pogum revolucionarja, ampak se pogumno drži marksističnega nauka, pri tem pa najde najboljše in najpravičnejše rešitve. Ko govorimo o revolucionarju partije, govorimo vselej o Titovem delu, govorimo o komunistu, ki ima vedno polno idej in naukov. Zato je potrebno, da bomo delo in življenje Tita, pa ne samo Tita, ampak delo vsakega naprednega komunista, dobro poznali in spoštovali. Le tako bomo tudi mi ostali pri vrelcu idej in načrtov za boljšo prihodnost. Andreja Pokorn, 8. d r. osn. šole Petra Kavčiča, Skofja Loka Pripravljamo se na proslavo 18. aprila bomo na naši šoli počastili tri pomembne jubileje. Na proslavo ob 85-letnici Titovega rojstva, 40-letnici njegovega prihoda na čelo ZKJ in 40-letnici ustanovitve KPS se pripravljamo pevci in recitatorji. Pevci se učimo devet pesmi na temo partizanskega boja. Na proslavi jih bomo zapeli ob spremljavi vojaškega ansambla SMB iz Kranja. Pesmi bodo povezovali recitatorji. Na proslavi bo sodelovalo veliko učencev naše šole od tretjega razreda naprej. Recitatorjev je štirinajst, pri pevskem zboru pa sodeluje 120 učencev. Vaje imamo dvakrat na teden. Recitatorji jih imajo večkrat tudi zjutraj pred poukom. Vsi upamo, da se bomo dobro naučili in uspešno opravili naše delo. Bojana Hališnik, 6. c r. OŠ heroja Bračiča, Tržič Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE 1 2 3 ' 4 5 6 7 8 9 > 10 11 12 13 »4 15 16 ■ r 18 j ■ 19 20 m 22 ■ 23 24 " ■ 1 1 28 29 ■ 36 31 ■ 32 33 ■ ■ 36 37 38 39 40 ■ 42 ■ 44 45 46 1 48 ■ so ■ r 52 ■ 53 54 55 56 57 58 59 Vodoravno: 1. okrasni obroček na prstu, 7. vsestranski flamski slikar, najpomembnejši predstavnik flamskega baroka, Peter Paul, 13. preročišče, Prerokovanje, 14. ljubezensko pesništvo, ljubezensko in spolno izživljanje, 16. ime ameriškega filmskega igralca Hunterja, tudi kratica za tabela, 17. pisec agitk, agitacijsko propagandnih iger, 19. geometrijski pojem, prostor med dvema stikajočima se stenama, 20. moralna struktura, nravstvena usmerjenost, 22. letalo, 23. streha nad odprtim ognjiščem, 24. manjša tekoča voda, ki teče po potočini, 26. italijanski kraj med Pescaro in Teramom, 27. država v jugozahodni Aziji z glavnim mestom Bagdadom, 28. industrijsko in trgovsko mesto v severozahodni Siriji, 30. odmev, 32. avtomobilska oznaka za Sarajevo, 33 Danilo Merlak, 35. večja ptica pevka, carar, 37. reka na jugu Anglije, ki se izliva v La Manche, 39. zgornja okončina, 41. grška boginja, zaščitnica zakonske zveze, Zevsova sestra in žena, 43. z vrsto dreves obrobljena cesta, 46. Lavoisierovo ime za dušik, 47. severnoalbanski kraj jugozahodno od Prokletij, 49. verski poglavar muslimanov, predstojnik imamata, 50. slovenski zgodovinar, dobitnik Valvazorjeve nagrade 1971., Josip, 51. lahko poletno obuvalo, 53. če, 54. Aravalske go.e v indijski državi Radžastan, 56. hladen, suh, padajoč veter v južni Franciji, 58. ruski narodni ples s cepetanjem, 59. srbski pripovednik, avtor satire »Pop Čira in pop Spira«, Stevan. Navpično: 1. staro mesto v srednji Italiji z galerijo slik, 2. tlaka, davek v delu, 3. avtomobilska oznaka za Skopje, 4. tuje žensko ime, Teodora, 5. preprosta vodna rastlina, 6. zorano polje, 7. največji dosežek v kaki panogi, največji uspeh na kakem področju, 8. v starogrški mitologiji modrica zvezdo-slovja, 9. iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem, 10. latinski Ve?mk m> 11- nikalnica, krepitev zanikanja, 12. grški kipar s Parosa, najslavnejši svojega časa, 13. prazen, omlačen snop, 15. napad, naskok, 18. glavno niesto Crne gore, 21. ljudsko ime za vojaka, 23. nikdar, 25. skala, čer, 29. izraz hvale, 31. ime slovenske pevke popevk Sršenove, 33. gledališka igra resnega značaja, poslopje, kjer igrajo drame in druge igre, 34. avstrijski skladatelj, eden največjih svetovnih glasbenih ustvarjalcev, VVolfgang Amadeus, 36. njiva z zeljem, 38. morda, 40. hrvaški pisatelj filmane drame »Svojega telesa gospodar«, Slavko, 42. drugi predsednik ZDA, ki je sklenil mir z Anglijo, Rohn, 44. odličen slovenski slikar, grafik Božidar, 45. eden od molov, 48. prvotni prebivalec na naših tleh, Ilirec, 51. kratica za Socialistično avtonomno pokrajino, 52, tuja kratica za vzhod-jugovzhod, East-South-East, 55. avtomobilska oznaka za Venezio, 57. Tomo Martelanc. ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Se o kmetu Osnovno pravilo o gibanju kmeta določa, oa »e premika le za eno polje naprej, in sicer premočrtno ter pri jemanju poševno. Ko prispe kmet do konca svoje poti, se pretvori v eno od figur, damo, trdnjavo, lovca ali skakača. Poleg tega pa pozna kmet fte eno posebnost, ki jo označijo EN PASSANT (izg. en Pasan) jemanje ali jemanje MIMOGREDE, i o pravilo je tudi sicer v nasprotju s splošnim pravilom jemanja, ki pravi, da vzeto "guro odstranimo s šahovnice, na njeno mesto pa postavimo svojo, ki jemlje. V položaju na diagramu 24 a lahko stopi črni kmet Z IZHODIŠČNEGA položaja ZA DVE POLJI naprej, da bo VŠTRIC z belim (Diagram 24 b). Sedaj beli kmet vzame po pravilu en passant tako, da črnega kmeta odstranimo z deske, beli pa se premakne POŠEVNO naprej, kot pri običajnem jemanju. Igrano potezo zapišemo cbf'. e. p. Možnost jemanja po pravilu en passant je treba izkoristiti TAKOJ, seveda, če je smotrno. Diagram 24 a DiagMm 25 prikazuje dva primera, na katerih lahko prikažemo jemanje en passant. Zadnja poteza črnega pri primeru na levi strani je bila b7 — b5, s katero je omogočil naslednji sklep igre: 1. ab6:+ e. p. Kb7 2. Sa5 mat Pri primeru na desni strani je beli odigral potezo f2— f4, prepričan, da črni ne more ubraniti vseh groženj. Pozabil pa je na en passant! Sedaj sledi: « . 1. ... efil: + e. p. 2. Khl Dg2mat dr. S. Kavdek Popravek Rešitev nagradne križanke z dne 8. aprila: 1. sovrag, 7. Moskva, 13. sožitje, 15. Solaris, 16. slika, 17. kol, 19. graja, 20. rig, 21. lesnika, 24. Sam, 25. tar, 27. Liana, 28. Ank, 29. lizol, 31. Apolo, 33. siga, 34. S, 35. Dido, 37. Kecal, 38. met, 40. plast, 42. ave, 43. ekonomi, 46. Rea, 47. JE, 48. apel, 49. Sora, 51. BB, 52. frakelj, 54. Italija, 56. antika, 57. očanec. Izžrebani reševalci: prejeli smo 92 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) Janez Že/lina, 64000 Kranj, Struževo 47 d; 2. nagrado (60 din) Pavlina Ro-tovnik, 64202 Naklo 121; 3. nagrado (50 din) Jelka Suchv, 64000 Kranj, Titov trg 5/1. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 19. aprila na naslov: GlasKranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din. bed Ui "Kram 25 V prejšnjem poglavju se je pripetila neljuba dvojna pomota na diagramu 23. Odveč je kmet na polju d2 ih v izrezanem kotičku mora biti na polju b6 bela dama in ne kralj. Ker gre v obeh primerih za bistveno spremembo položaja na šahovnici vljudno prosimo bralce za opravičilo. °ma. Nikakor pa pesem ni hotela nikoli biti dognana pesnitev, umetnina. Popevke imajo svojo zakonitost, ki jim ni mar kako estetizi-ranje, kaka logika ali celo pomembno sporočilo. Popevke so muhe enodnevnice — vzlete in umro. Le redkim je dano daljše življenje. No, te murke iz Drage še vedno cveto, še se lepo sliši pesem, ki opeva zeleno dolino, s krvjo prepojeno ... Leseno obeležje v Dragi, eden od najlepših, najnaravnejših partizanskih spomenikov pri nas. Postavljeno je v čast padlemu borcu Štefanu Ermanu (7. novembra 1944). RADIO 16 4.30 8.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.25 15.30 15.45 16.00 17.05 17.45 19.35 19.45 20.00 21.15 21.30 23.05 0.30 1.03 2.03 3.03 4.03 SOBOTA Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik M ladina poje Kdaj, kam, kako in po Čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti: Enološka sredstva za nego vina Veseli domači napevi Priporočajo vam Iz dela Glasbene mladine Slovenije S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo S knjižnega trga Vrtiljak V nove zarje Prenos proslave iz Trbovelj Lahko noč, otroci M inute z ... Spoznavajmo svet in domovino Za prijetno razvedrilo Oddaja za nase izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev Vas k ost Ljubezenski spev — odlomki iz simfonije Turangalila Glasbena skrinja S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek - M.Savič: Bolgarska baraka 16.15 Majhni zabavni ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 S pevcem ... 17.50 Svet in mi 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke glasbe 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Stereofonski operni koncert 20.35 Romantična zborovska 21.00 Vidiki sodobne umetnosti 21.15 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije TELEVIZIJA 16 SOBOTA TV Ljubljana 8.00 Colargol 8.15 K. Grabeljšek: Moje akcije 8.30 O mucku, ki ni znal mijavkati 8.45 P. Zidar: Utonilo je sonce, nadaljevanje in konec 9.15 Narava Japonske — barvni film 9.45 Prva pomoč 10.05 Dvoje pogumnih 10.30 P. Heriat: Boussardelovi, barvna nadaljevanka 15.40 Nogomet — Dinamo: Sarajevo — prenos 17.30 Obzornik 17.40 Slavnostna akademija ob 40-letnici ustanovnega kongresa KPS, prenos iz Trbovelj 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Šanson po naše: Atomski vek 20.25 Moda za vas 20.35 Baxter, angleški barvni film 22.25 TV dnevnik 22.40 625 23.20 Nogomet - Romunija : .Španija, posnetek iz Bukarešte Oddajniki II. TV mreže 17.30 Jenny - serijski film 18.25 Nogomet - Romunija: Španija — posnetek 20.00 Feljton 20 35 Koreografije G. Balanchinea 21 30 24 ur 22.00 Ljudje iz kolone 22.35 Kronika Sterijinega pozorja TVZ 10.00 15.40 17 30 17 35 17.45 18.15 19.30 20.00 20.30 22.20 22;» agreb TV v šoli (Bgd, Zg, Sa) N ogomet Dinamo: Sarajevo — prenos Poročila TV koledar Od vsakega jutra raste dan Zgodovinska noč na Čebinah — oddaja TV Ljubljana TV dnevnik Variacije - humor, oddaja Y o jim bo — celovečerni film TV dnevnik Zabavno glasbena oddaja.'Zabava vas Nancv VVilson NEDELJA 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke: Zgodba o starinski uri 8.42 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Karavana melodij 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 40 let po Čebinah - posebna oddaja 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Radijska igra — C. Kosmač — M. Mejak: Balada o trobenti in oblaku 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Glasbena tribuna mladih 23.05 Literarni nokturno — Oculi: Prostitutka 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Glasba za violino . in klavir 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Če še ne spite 2.03 Blues v pozni noči 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 V svetu glasbe P. I.Čajkovskega 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.33 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Z lahko glasbo po svetu 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Iskanja in dognanja 19.20 Igramo, kar ste izbrali 23.00 Dve sonati 23.55 Iz slovenske poezije 18 PONEDELJEK 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Izberite pesmico 9.40 Ved:-'; melodije 10.00 Prenos slovesne seje CK ZKS ob 40-letnici 17 NEDELJA TV Ljubljana 8.20 Poročila 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Čez tri gore — Slovenski oktet poje narodne 8.55 625 9.35 H de Balzac: BliSČ in beda kurtizan. barvna nadaljevanka 10.35 Raziskovalci, barvna serija 11.30 Kmetijska oddaja — prenos z Belja 12.30 Poročila 12.35 Kronika Sterijinega pozorja, posnetek 14.55 Pisani svet 15.40 Okrogli svet 15.55 Moda za vas 16.05 Poročila 16.10 Košarka - Partizan : Beko — prenos 17.45 Risanka 17.55 Ikarus - vzhodnonemški barvni film 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.00 F. Žižek: Gustav, barvna nadaljevanka »Ipavci« 21.15 Travnik, barvna serija »Popotovanje« 21.40 TV dnevnik 21.55 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže 15.10 Nedeljsko popoldne 1930 TV dnevnik 20.00 Koncert na štirih celinah 20.55 24 ur 21.15 Klovni, italijanski celovečerni film 23.15 Kronika Sterijinega pozorja TV Zagreb 9.50 10.00 10.30 11.00 11.30 13.45 14.25 15.10 19.30 20.05 21.05 21.35 21.55 18 Poročila Otroški spored Pan Tau — serijski film Narodna glasba Kmetijska oddaja Gledalci in TV Veliki detektivi — serijski film Nedeljsko popoldne TV dnevnik Zasužnjenci - T V nadaljevanka Potopis TV dnevnik Športni pregled PONEDELJEK TV Ljubljana 8.10 TVvšoli: Miška in svinčnik, Polivinilklorid, Vreme, Makedonščina (Zgb) 9.30 T V v šoli: Za najmlajše. 11.30 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.25 1935 19.45 20.00 20.10 22.20 23.05 23.15 ustanovnega kongresa KPS Za vsakogar nekaj Revijski orkestri Kmetijski nasveti: Nova kompleksna gnojila Pihalne godbe Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravjajo Glasbeni intermezzo Naši znanstveniki pred mikrofonom Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz tuje glasbene folklore Zvočni signali Lahko noč, otroci Minute z ansamblom ... Kulturni globus Predstavljamo vam opero Elizabeta G. Rossinija Popevke z jugoslovanskih studiev Literarni nokturno Za ljubitelje jazza Drugi program Ponedeljek na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Ponedeljkov križem kraž Glasbena medigra Na izvirih ljudskega glasbenega ustvarjanja Melodije iz naših studiev Z vami in za vas Kulturni mozaik Jazz na II. programu Za mladi svet Godala v ritmu Glasbeni cocktail Lahka glasba slovenskih avtorjev Minute za kulturo 8.00 13.00 13.33 13.55 14.00 14.20 14.33 16.00 16.05 16.40 17.40 18.00 18.40 18.55 Tretji program 19.05 Snidenje s komornim zborom RTV Ljubljana 19.40 Znani skladatelji - sloviti izvajalci 20.15 Ekonomska politika 20.35 Franz Schubert: Rozamunda — scenska glasba, D. 797 21.00 Lirika skozi čas: Renesansa 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.10 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za Metalurgija (Sa) 10.05 TVvšoli: Srbohrvaščina, Delta Neretve 14.10 TVvšoli - ponovitev (Zgb) 16.20 Kronika Sterijinega pozorja 17.10 Vrtec na obisku: Pastirica Mica 17.20 Narava Japonske — barvna serija 17.50 Obzornik 18.05 Urejena od glave do pete, barvna serija »Osebna nega« 18.15 Poslovanje bank, I. del 18.30 Dogovorili smo se — aktualna oddaja 18.45 Mladi za mlade: Mladinski ekran 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 B.Stankovič: Jovča, barvna drama TV Beograd 21.10 Kulturne diagonale 21.55 Mozaik kratkega Filma: »Igra s puščicami«, »Adam« — barvna filma 22.10 TV dnevnik Oddajniki II.'TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroški spored: Ne skrbite, tukaj smo mi! 18.00 Živel je car - lutke 18.15 Nove knjige 18.45 Mladi za mlade: Mladinski ekran 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja: Indirekt 20.30 Aktualnosti 21.00 Dnevna kronika 21.10 Zmešnjava v Salihetiju, gruzinski film TV Zagreb do 20.00 isto kot na odd. II TV mreže 20.00 S. Fetahagie: Vsi moji prijatelji, TV drama 21.05 Panorama 21.50 Kruh. sol in srce — dokumentarni film 22.05 TV dnevnik TV Ljubljana 8.00 TVvšoli: Kmečki upor leta 1573, SFRJ po drugi svetovni vojni, Geometrija, Nemščina, T V vrtec. Na travniku 10.00 Tv v Soli: Jeklo, Risanka, Glasbeni pouk 14.00 TV v Soli -ponovitev 15.30 Šolska T V: Zgodovinska noč na Čebinah 17.00 Kužkov praznik -oddaja iz cikla »V 930 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 1330 14.05 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 20.30 21.30 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 srednjo stopnjo — R. VVagner: Tannhauser Iz glasbenih šol Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti: Vpliv selekcije čebel na ekonomiko čebelarjenja Po domače Priporočajo vam V korak z mladimi Glasbeni intermezzo Svet tehnike: Sledenje podzemeljskih voda Vrtiljak Studio ob 17.00 Obiski naših solistov Lahko noč, otroci Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — E. Josephsson: Potepanje Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokturno - R.Sloboda: Nostalgija Popevke se vrstijo Dixieland parada Popevke za vse Koncert po polnoči Vaš gost Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Proza v gospodarsko strokovnih in drugih praktičnih spisih 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 M oderni odmevi 16.40 Zvočni portreti 17.40 Z ansamblom Tone Janša 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 G. Bizet: odlomki iz opere C armen 20.00 Znanost in družba 20.15 Vsa zemlja bo z nami zapela 20.35 Novi posnetki Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana 21.00 Dvignjena zavesa znamenju dvojčkov« 17.20 Pan Tau - serijski barvni film 17.50 Obzornik 18.05 Moji gosti in jaz: Arsen Dedič 18.40 TV trimski test 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Oči kritike 20.45 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba, barvna nadaljevanka 2135 Glasbeni magazin 22.30 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Skrivnosti globin — serijski film 18.15 Dokumentarni film tuje proizvodnje 18.45 Glasbeni solisti 19.30 TV dnevnik 20.00 Za slikami - finska TV drama 21.30 24 ur 21.50 Živim tako sam -zabavno glasbena oddaja 22.20 Znanost 23.05 Kronika Sterijinega pozorja TV Zagreb 15.30 TVvšoli - nadaljevanje od 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Požari, naša skupna nevarnost 21.15 Borili so se za domovino — I. del sovjetskega filma 2235 TV dnevnik 20 TV Ljubljana 8.10 TV v šoli: Elektronika, Krajina in prostor, Slovnica 9 00 T V v Soli: Kocka, kocka, Zaklad v močvirju (Bgd) 14.10 TV v Soli - ponovitev 16.55 Ukročeno oko, barvna serija 17.25 Jugoplastika: Bosna, prenos (Zgb/Lj) v odmoru Obzornik 19.00 K. GrabeljSek: Moje akcije, 19.15 Barvna risanka 1930 T V dnevnik 20.00 Film tedn .: F kot Fairbanks, francoski barvni film 21.50 TV dnevnik 21.20 Budimpeštanski glasbeni večeri 22.25 Znana dela v orkestrskih preoblekah 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Za mlade radovedneže 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po svetu glasbe 12.10 Lahka glasba za opoldne 12.30 Kmetijski nasveti: Varstvo vinske trte pred prš i ca m i 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 1430 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma — L. Kraigher Pisma I. Cankarju 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočna deska 18.30 Zapojmo pesem borb in zmag 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom SilvaŠtingla 20.00 K oncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno — R.Lušac: Vlažna Panonija 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Drobne glasbene umetnine 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči in Soslušajte ote v ritmu 2.30 Glasba za godala 3.03 Vaš gost 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo — R. VVagner: Tannhauser 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 22.05 Včeraj, danes, jutri: Francija, barvna oddaja iz cikla »Evropa v naših rokah« Oddajniki II. TV mreže 17.00 TV dnevnik 17.15 TV koledar 17.25 Košarka - Jugoplastika : Bosna — prenos 19.00 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Športna sreda 22.00 TV dnevnik T V Zagreb isto kot na odd. II. T V mreže 21 ČETRTEK TV Ljubljana 8.00 TV v šoli: Avstralija Odisej, Računalništvo 9.00 TV v Soli: Francoščina 9.30 TVvšoli: Reportaža, Risanka 14.20 Šolska T V: Zgodovinska noč na Čebinah 15.40 Nogomet - Rijeka: Sloboda - prenos 17.30 Obzornik 17.45 Naš Tito, dokumentarni film 18.40 A.Ingolič: Mladost na stopnicah, barvna nadaljevanka 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Variacije - humoristična serija 20.35 Izziv kulturi, prenos iz Nove Gorice 22.15 Kino-oko: Pogovor 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Sodobna vokalna glasbena ustvarjalnost slovenskih skladateljev 1930 Dva koncerta za fagot 20.00 Zunanjepolitični feljton 20.15 Janez Matičič: Sinteze za violino in klavir 20.35 Iz manj znane operne literature 21.30 Sodobni literarni Kortret: Sibreh Polet azgledi po sodobni glasbi 23.15 Franz Schubert: Kvintet v A-duru »O postrvi« 23.55 Iz slovenske poezije Eden boljših filmov letošnjega Festa je F KOT FAIRBANKS. Maurice Dugoivson, režiser mlajše generacije, je ustvaril svojevrstno delo o mladem intelektualcu, kemijskem inženirju, ki po odsluženju vojaškega roka ne najde zaposlitve. 21 430 8.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 1530 15.45 16..00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.00 21.40 22.20 23.00 23.30 0.05 ČETRTEK Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo: Proza v gospodarsko strokovnih in drugih praktičnih spisih Slovenski mali vokalni ansambli Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti: Melioracijske možnosti na Primorskem Od vasi do vasi Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Enajsta šola Glasbeni intermezzo Jezikovni pogovori Vrtiljak Studio'ob 17.00 Iz domačega opernega arhiva Lahko noč, otroci Minute z ansamblom AtiSoss Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Ob 100-let niči rojstva Loj za Kraigherja Lepe melodije Minute z Antonom in Aleksandrom Lajovicem V gosteh pri tujih radijskih postajah Tatjana G ros — naš nocojšnji gost Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Iz komorno glasbene literature 2.03 Vaš gost 3.03 Jazz s plošč 330 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 1333 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 1835 Minute za kulturo Tretji program 19.05 19.55 20.00 20.35 20.45 21.00 22.15 23.35 23.55 Večerni concertino Vprašanja telesne kulture Iz oper Belcanta Car 1M. von Weber: Čarostrelec — uvertura Kultura danes Javni koncerti Iz velikih dni, ko seje rojevala svoboda Jean Sibelius: Tapiola - simfonična pesnitev, op. 112 Iz slovenske poezije 430 8.08 9.05 930 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 13 50 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo: Kaj je našel Šarek Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti Kdaj, kam, kako in po čem PoTalijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti: Donosnost stročnic za zrnje Pihalne godbe vam igrajo Priporočajo vam ("Movek in 7dravje 14.05 Glasbena pravljica: Zgodba o slončku 1430 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Mesta prijatelji 1935 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka 20.00 Stop pops 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Ples do enih 1.03 Instrumentalni operni odlomki 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri jazza: Buddy Rich ;i.3U rtevija popevK 3.03 Dve simfonični pesnitvi 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Kaj ja našel Šarek 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 1835 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra — V. Kocjančič: Slovo umetnika Petra 19.55 Utrinki iz jugoslovanske glasbene umetnosti 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz opusa Leoša Janačka 23.15 Iz slovenske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije po končani nadaljevanj ki »Poti in stranpoti« 23.30 Poročila Oddajniki II. TV mreže 1735 T V koledar 17.45 Tehtnica - otroška oddaja 18.15 Naše naravno okolje — izobraževalna odd. 18.45 Peščena ura — TV kviz 19.15 Vreme in počitek 1930 TV dnevnik 20.00 Siva obala - TV nadaljevanka 20.50 Dunaj: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — Kanada : ZDA pribl. ob 2230 Kronika Sterijinega pozorja TV Zagreb 15.20 15.40 1735 17.45 18.15 18.45 19.30 20.00 21.05 21.15 22.15 23.30 TV dnevnik Nogomet — Rijeka: Sloboda — prenos TV koledar Tehtnica — otroška oddaja Naše naravno okolje — izobr. oddaja Peščena ura — TV kviz T V dnevnik Okrogla miza Kino-oko: uvodna beseda A.Marodič: Poti in stranpoti, nadaljevanka Kino-oko: Pogovor po končani nadalj. -Poti in stranpoti TV dnevnik T V Ljubljana 8.10 10.00 14.10 17.05 17.20 17.50 18.05 18.45 19.15 19.30 19 55 20.05 20.55 TV v šoli: Geometrija, Praprotnice, Slovenščina, Ruščina, TV vrtec, Dnevnik 10 TV v šoli - Angleščina, Zgodovina TV v Soli - ponovitev Križem kražem Morda vas zanima: Jože Snoj — stric Pipa Obzornik Jugoslovanska folklora: Plesi in Ciesmi Istre zbira študija in poklica: Pred odločitvijo Barvna risanka TVdnevnik Tedenski notranjepolitični komentar P. Heriat. Boussardelovi, barv. nadaljevanka Razgledi: Pot KPJ - I del ta teden na TV Sobota V filmu BAXTER se je režiser Lionel Jeffries vešče izognil pastem sentimentalizrna in vzbujanju pomilovanja, čeprav bi film po vsebini to lahko bil. Gre za zelo kompleksen lik mladeniča Baxterja in njegove dušev-noati, čigar svet je svet tihega upora. Baxter je sin ločenih staršev. Mati, s katero seje iz Amerike preselil v London, se ni dosti brigala zanj. Zato se v novem okolju ne znajde, težko pa vzpostavi tudi stik z ljudmi. — V glavnih vlogah so nastopili znani igralci: Scott Jacby, Patricia Neal, Jean-Pierre Cassel, Britt Eakland in drugi. Nedelja Tudi v vzhodnonemškem filmu IKARUS je glavni junak, devetletni Mathias, sin ločenih staršev. Živi pri materi, vendar je njegov idol oče, ki pa ima druge skrbi; ustvarja novo družino. Film ne idealizira »srečnega družinskega življenja«. Dejstva pokaže takšna kot nemalokrat tudi so, največkrat pa so žrtve prav otroci. Mathias sicer ni žrtev, vendar se bo moral prilagoditi življenjskim dejstvom. Ponedeljek Ob stoletnici rojstva srbskega realista Bore Stanko-viča je beograjska televizija posnela dramo JOVČA. Čeprav je delo manj znano, je tema značilna za Stan-kovića: strastna, nenavadna ljubezen, tokrat ljubezen očeta do hčere. Pretirana, celo egoistična očetovska ljubezen pa ne prinese sreče nikomur. Vaška je najlepša in najbogatejša, kljub temu pa preživlja mladost v samoti, saj ni zeta, ki bi bil dovolj dober zanjo. V vlogi Jovče je nastopil Ljuba Tadič, Vaško pa je zaigrala debitantka Slobodanka Markovič. Četrtek Dokumentarni film NAS TITO začenja cikel filmov, v katerem bomo ob 85-letnici Tita in 40-letnici njegovega vodstva ZK predstavili vrsto del o Titu, o naši revoluciji in o ZK. Petek Izobraževalna redakcija TV Ljubljana nadaljuje 8 poklicnim usmerjanjem mladih. V šestih oddajah IZBIRA STUDIJA IN POKLICA se bodo mladi spoznali s študijem in poklici strojnika, kemika, monta-nista, fizika ter z vojaškim poklicem. V prvi oddaji Pred odločitvijo bomo spremljali razvoj in trenutno stanje poklicnega usmerjanja pri nas. O potrebnosti te dejavnosti nihče ne dvomi. Napačne poklicne odločitve so zelo pogost vzrok neuspehov v šoli, kar je tudi znak, da je poklicno usmerjanje pri nas še premalo učinkovito. Letošnje leto poteka v znamenju pomembnih obletnic dogodkov, ki so postali temeljni mejniki celotnega razvoja jugoslovanske družbe. Eden od takih mejnikov je nedvomno prihod tovariša Tita na vodstvo partije. Prikazati najbolj odločilne trenutke v večdesetletnem delovanju in boju komunistične partije Jugoslavije od trenutka, ko je tovariš Tito prevzel njeno vodstvo, pa do današnjih dni, je namen posebne oddaje POT KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE. Avtor oddaje je Drago Košmrlj. J 2130 U lice San Francisca - serijski barvni film 22.20 TVdnevnik 22.35 Hokej - Švedska : Kanada Oddajniki II. TV mreže 17.15 TVdnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Modri plaSček - otroška oddaja 18.15 Družbena tema 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 1930 TVdnevnik 20 00 Studio 3 21.15 Dnevna kronika 21.30 Koncert okteta Gallus 22.00 Kronika Sterijinega pozorja TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd II. TV mreže 19.30 TVdnevnik 20.00 Veseli Vojvodinci - glasbena oddaja 21.05 Prizori iz zakonskega življenja, TV nadaljevanka 22.10 Danci v svetu — dok. oddaja 22.35 TVdnevnik IZREDNA PRILOŽNOST RAZPRODAJA PROIZVODOV OPUŠČENIH PROGRAMOV POHIŠTVA OD21. MARCA D031. APRILA1977 ODMEV/ IZ TAŠKENTA m SPALNICE REGALI GOSTINSKA OPREMA PISARNIŠKO POHIŠTVO OTROŠKO POHIŠTVO SEDEŽNE GARNITURE KOMADNO POHIŠTVO L._________._._A SALON POHIŠTVA KRANJ PRIMSKOVO ODPRTO od 7. do 19 ur« sobota od 7. do 13. ura Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 8. do 1 7. aprila _.____ j Graditelji! Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n.sol.o. TOZD Opekarne Kranj b.o., Na Skali 5 predn osti NORMA stropa so: Vam nudi na enem mestu komplet asortiman opečnih in betonskih izdelkov, NORMA montažni strop in dimnik TO-MC-DI Posebno vas opozarjamo na: — dimnifiki in fasadni zidak — betonske zidake za temelje — NORMA montažni strop — dimnik TO-MO-DI s Samotno cevjo — opečne streSnike — vogelnike in dimne tuljave — oatale opečne izdelke ~ Je montažen, čas gradnje minimalen; ** je lahek in enostaven za montažo; J« v modularnih merah; ~ Je kakovosten in cenen; — dobra toplotna in zvočna izolacija; "* spodnja površina stropa je v celoti opečna. Vsi navedeni izdelki imajo predpisane ateste. Prodajno mesto in informacije: p TOZD Opekarne Kranj, b.o., Na Skali 5, tel. 22-763 in 22-764 želji kupca dostavimo vse izdelke z naSim prevozom. Obiščite nas na XVI. MEDNARODNEM Kmetijskem in gozdarskem sej-mu od 8. do 17. aprila 1977. E t r i g I a v TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Modne, elegantne in praktične ženske obleke za spomlad dobite v prodajalni Triglav konfekcije Kranj Prva služba Tako se je glasil ukaz z najvišjega mesta. Naša uprava ga je morala posredovati svojim podružnicam v Turkestanu, moja naloga pa je bila, da sem ga na kamnu razmnožil, potem pa odposlal. Marca in aprila sem se polagoma pripravljal na odhod domov. Tri brate sem imel v ujetništvu: Joža v Povolžju, na kmetih nekje blizu Caricina, poznejšega Stalingrada, sedanjega Volgograda, Janeza v Harkovu, v čevljarski delavnici, Petra pa v Jekaterinoslavu, sedanjem Dnjepropetrovsku. Obvestil sem jih, kaj nameravam in jim naročil, naj me čakajo, da pridem do njih, da potem vsi skupaj odrinemo domov. O kresi se dan obesi, so mi pisali. To pa je zadnji rok, da prideš do nas. Če te ne bo, gremo brez tebe na pot. Zatorej, bratec, se potrudi in pohiti, da bo naša vrnitev v Hudo grapo pod Dobro goro po štirih letih tem bolj presenetljiva. Pred majem me uprava ni bila voljna odpustiti iz službe. Moral sem poprej dobiti naslednika in ga dodobra naučiti litografskeg? dela. Seveda sem ga moral najprej poiskati v taborišču in mu zagotoviti primeren delež buharskega blaga, zakaj zapackanega litograf-skega posla ni bil nobeden pripravljen opravljati v svoji, čeprav že močno ponošeni obleki. Do začetka maja sem vse to opravil. Po prvomajskih praznikih sem se pa poslovil od tovarišev in uprave ter odrinil z Urde. S trojko sem se odpeljal na kolodvor, kupil karto 2. razreda do Samare, sedaj Kujbišev, 2200 km daleč, prekipevajoč od radosti in zanosa, trdno prepričan, da je mojega ujetništva konec in da se nikoli več ne vrnem v Taškent. Kako sem se motil! Človek obrača, bog pa obrne, pravi pregovor. Na moji poti v domovino je bil tisti zli bog Dutov, ataman orenburških koza-kov, ki je prav tiste dni nekje pred Orenburgom zaprl boljševikom pot iz Turkestana v Evropo. S tem se je začela tudi v srednji Aziji državljanska vojna, ki je trajala tri leta in je med množico drugih tudi mene vpregla v svoj stroj. Kako, bo govora v naslednjih poglavjih. Carski rublji Danes tukaj, jutri tam, drugi kraji, druga mesta, če mi všeč ni, pa drugam urno me popelje cesta. (Andrej Praprotnik) Cesta me je peljala največkrat v Zakaspij, na tako imenovano as-habadsko fronto. Tam so se bile boljševiške čete s carskimi oficirji in Angleži, ki so le-te podpirali z vsem, kar je za bojevanje potrebno. Stali so namreč s svojimi četami čisto blizu v Perziji in čakali samo ugodne prilike, da planejo čez mejo in Sovjetom tudi na tem koncu zaprejo izhod iz srednje Azije v evropsko Rusijo, tako kot so ga jim zaprli kozaki tri mesece prej pred Orenburgom. Ugodna prilika se je kmalu našla. Sredi poletja osemnajstega leta so carski oficirji v Ashabadu na mitingu ubili boljševiškega komisarja Poltorackega in nekaj njegovih sodelavcev. V zmedi, ki je nastala, so se polastili dela mesta in obvestili Angleže o tem ter jih poklicali na pomoč. Angleži so nemudoma udarili čez mejo na več krajih ter prevzeli vodstvo bojevanja v svoje roke. Dva njihova generala Denstervil in Maleson sta v kratkem času zavzela vso tedanjo za-kaspijsko oblast, od Kaspijskega morja do Amu Darje. Sovjeti niso bili pripravljeni na tako bliskovit udarec pa tudi vojaštva niso imeli v Zakaspiju toliko, da bi se Angležem mogli uspešno postaviti po robu. Večino razpoložljivih čet so namreč potrebovali za boje s kozaki na tako imenovani aktjubinski fronti pred Orenburgom. Spričo tega jim je uspelo obdržati v svojih rokah samo mesto Čardžuj na levem bregu reke Amu Darje. Od tu so potem začeli napadati sovražnika in ga v hudih bojih potiskati proti Ashabadu, glavnemu mestu dežele. Preden pa so ga docela premagali in prisilili na umik čez morje nazaj v Perzijo je minilo malone dve leti. V začetku pomladi dvajsetega leta šele smo šli zadnjikrat po ranjence tjakaj, prav v Krasnovodsk ob Kaspijskem jezeru. Dva sanitetna vlaka sta izmenoma odvažala ranjence in bolnike s fronte na zdravljenje v Taškent. Ko je eden, napolnjen z ranjenci, zapuščal fronto, je drugi odrinil iz Taškenta na pot. Sredi poti nekje sta se srečavala. Tako je bilo tudi v začetku oktobra omenjenega leta, ko je sanitetni vlak št. 2, na katerem sem služil, odhajal četrtič na fronto. Na dan odhoda so vlak že zjutraj potisnili na slepi tir v privozu. To pa zato, da smo imeli lažje opravilo s prenašanjem raznega blaga, pripeljanega iz mesta do ramp. Razmeroma največ skrbi in dela sta tisti dan imela oba skladiščnika, eden za živila, drugi za bolniško perilo, posteljnino in ostalo robo, potrebno za oskrbovanje ranjencev med prevozom. Naš vlak tedaj še ni imel svoje pralnice, zato smo umazano bolniško perilo in posteljnino oddajali v eno ali drugo pralnico v mestu. To je bila moja skrb in moja naloga. Opravljal sem namreč službo skladiščnika, ki so mu Rusi rekli »kaptenarmus«. Imel je svoj vagon, velik pulman, predelan za potrebe skladišča omenjene vrste. Vagon je imel na bočnih vratih velik rdeč križ, pod njim pa napis »Čeihgauz«. Kdor količkaj nemško razume, bo lahko pogo- dil, da je to po rusko prikrojeni nemški Zeughaus. Omenjam to zato, ker je najbrž prav ta »Čeihgauz« privabil tisti dan — okrog poldneva je bilo — dve ženski v bližino mojega skladišča, ko sem po končanem delu v njem stopil ven in začel zapirati široka bočna vrata. Nenadoma za-slišim za svojim hrbtom neznan pogrkujoč glas: »Zdravstvu j te, mladi človek, zdravstvujte!« Ozrem se, da vidim, kdo me pozdravlja. Neznani glas pa je že nadaljeval s svojo pogrkujočo govorico: »Je to tisti sanitetni vlak, ki danes zvečer odhaja v Zakaspij?« To je pomenilo, da ženski že nekaj vesta o našem vlaku, zato mi ni kazalo prikrivati njegovega odhoda. Pritrdil sem in dejal, da odhajamo zvečer ob sedmih, hkrati pa sem si pozorneje ogledal neznanki. Ena je bila stara, druga mlada. Starejši sem prisodil nekaj čez petdeset, mlajši pa več kot polovico manj. Starejša je bila precej debelušna, temne polti, črnih las, črnih prodornih oči in malce vzbočenega nosu. Oblečena je bila lepo, skoraj izborno, toda ne po ruski noši. Če poudarim, da je bila njena govorica pogrkujoča, podobna govorici naših Kroparjev ali Korošcev, mislim, da sem bil upravičen podvomiti o njenem ruskem poreklu. — In sem si dejal: Če ni Judinja, bo Grkinja, če pa to ne, utegne biti Armenka. Pripadnice vseh teh narodnosti so bile že tedaj zastopane v mnogoje-zičnem Taškentu. — Pa bodi tako ali ne, bolj kot njena narodnostna pripadnost, me je trenutno zanimalo vprašanje, kako naj tituliram to žensko? »Gospa«, bi ne bilo v skladu z zahtevo revolucionarnega časa, čeprav bi ji ta naziv povsem pripadal in bi se ji najbolje prilegel. Reči ji tovariš, se mi je pa — po pravici povedano — naravnost upiralo. Sicer pa tudi ona meni ni rekla tovariš, temveč mladi človek, kar v resnici tudi sem, saj imam šele 25 let. In ta mladi človek se je rešil zadrege, ko je vprašal. »Kaj pa želite zvedeti o našem vlaku, spoštovana državljanka?« In spoštovana državljanka neruske narodnosti je povedala, kaj želi. »Vi ste kaptenarmus na tem vlaku, kajne, in inozemec, če se ne motim,« je začela zgovorno in fa-miliarno odkrivati svojo zadevo. »Zatorej bi vas medve s hčerko Moniko nekaj prav lepo prosili.« Kdor prosi, zlata usta nosi, pomislim, to pa tembolj, če prosi Judinja, kaj šele Grkinja ali celo Armenka ... In ne vem, po kakšni logični zaporednosti sem se pri tem hipoma spomnil svojega razrednika v gimnaziji, ki je ob neki priliki pripadnike omenjenih treh narodnosti takole ocenil: »En Jud je za tri Kranjce, en Grk za tri Jude, en A-rmenec pa za tri Grke. Kar se pretkanosti in zvitosti v poslovanju tiče«, je še dodal. Franc Valjavec Rižarna — a — Bol junec (Nadaljevanje s prejšnje št) Poudariti je treba, da manjšina ne goji kulturnega življenja le zaradi veselja do glasbe in drugih umetnosti. Predvsem ga povezuje s svojo osnovno problematiko. Tako je v načinu tega boja zdaj opazna sprememba. Dolga leta je šlo predvsem za sodelovanje in povezovanje z matičnim narodom. Vse bolj se zavedajo, da bo to treba razširiti na enakopravno izmenjavo z italijanskimi zbori. Še bolj pa poudarjajo prepričanje, naj bi čedalje manj gospodarskega ali vsaj kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo šlo mimo manjšine. Prosvetno društvo Valentin Vodnik ima razen dvoranice tudi manjšo galerijo. V njej si je moč ogledati, kako so nekdaj stiskali olje. Trenutno pa je gostila tudi likovno razstavo slikarjev Vladimirja Klanj-ščka in Hijacinta Jussa. Po kosilu v slovenski gostilni in kratkem oddihu je bila najprej na vrsti kratka komemoracija pri spomeniku 208 padlim, ki ga je leta 1975 postavila občina. Velik, a preprost spomenik ponazarja odpor proti fašizmu, vojno in osvoboditev. Nekatere seveda moti in so ga dvakrat že oskrunili, a resnice ne morejo spremeniti, le še potrjujejo jo. Na tej komemoraciji se je zbor srečal s pevci iz Bilčovsa na Koroškem, ki so bili ta dan prav tako povabljeni na Tržaško. Vsi skupaj so potem odšli v bližnji Boljunec, kjer je bil koncert in prijateljsko srečanje. Najprej so si ogledali novo gledališče, ki pomeni izredno pridobitev za uresničevanje ciljev domačega društva France Prešeren in vseh sosednjih. Dom z velikim napisom Gledališče Franceta Prešerna domačini s ponosom razkazujejo. Veljal je okrog 350 milijonov lir, največ zaslug za zgraditev pa ima občina z županom Edvinom Švabom na čelu. V dvojezičnem glasilu so zapisali: »Tudi ti zidovi so zrasli iz temeljev bitke za ohranitev, za očuvanje izročil naših pradedov.« Gledališče ima glavno dvorano, oder, stranske odre in prostore, kinokabino, dve garderobi, društvene prostore in avlo, prirejeno za prirejanje likovnih razstav. Nabavili bodo še filmsko platno, koncertni klavir, reflektorje, aparature za simultano prevajanje itd. Prepričani so, da bo dom postal center kulturnega, političnega, gospodarskega, upravnega, zabavnega in družabnega življenja ožje in širše skupnosti. V njem naj bi gradili nov svet, v »občinskem merilu svet enakopravnosti delavnih in angažiranih državljanov slovenskega in italijanskega jezika, svet bratstva, medsebojnega spoznavanja, sodelovanja in enotnosti.« Pri vsem tem se seveda opirajo na upe ob osimskem sporazumu. Skupni koncert je bil v polni dvorani, ki je bila od otvoritve 19. decembra lani le eno nedeljo brez kulturne prireditve. V pozdrav je zapel domači mešani zbor, potem so nastopili Korošci, najprej z moškim in nato Še z mešanim zborom. V obeh prevladujejo mladi, kar je še posebej razveseljivo. Druga polovica koncerta pa je pripadla moškemu zboru KUD Stane Žagar iz Krope. Večino svojega sporeda je posvetil Slovencem v Italiji in Posočju. Zato je pel pesmi skladateljev, ki so izšli od tam, ali pa priredbe tamkajšnjih ljudskih pesmi. Kot je v navadi, so se sodelujoči v lep spomin, čeprav skromno, obdarovali in izrazili veliko zadovoljstvo, da je srečanje še bolj utrdilo medsebojno bratsko vez Slovencev iz treh držav. Naj bo mimogrede omenjeno, da je bila za eno prvih takih prireditev in srečanj pobuda prav iz Krope, kjer so ob 75-letnici tovarne Plamen po zamisli moškega zbora priredili srečanje zborov iz Doline, Radiš in Krope. To je bil začetek sodelovanja koroških in tržaških Slovencev. Kaj vse to pomeni za oboje, pri nas premalo poznamo. Pogovori po takšnih srečanjih vedno izpričujejo potrebo in željo po še širšem poznavanju in sodelovanju, po bolj pogostih obiskih — ne le kulturnih, marveč tudi političnih in gospodarskih. Prvi skromni korak k temu je predstavljala tudi tokratna razširjena ekipa iz Krope. GE VAS DOM 77 festivalna dvorana bled KAJ BO LETOS V GORJAH Z RIBEZOM? Letošnji marčni dnevi so bili nadpoprečno topli. Sadje je že skoraj ozelenelo, črni ribez, ki ga je na gorjanskem območju dovolj, pa sploh. Kaže pa, da bo pozeba vse uničila. — J. Ambrožič SLAVNOSTNA AKADEMIJA NA JAVORNIKU JAVORNIK — Društvo invalidov Jesenice bo v soboto, 16. aprila, ob 16. uri priredilo v kulturnem domu Julke Pibernik na Javorniku slavnostno akademijo v počastitev mednarodnega dneva invalidov. Prireditev bo potekala pod geslom »Mislimo na prizadete — gradimo brez ovir« in v okviru proslav 85. rojstnega dne tovariša Tita in 40. obletnice njegovega prihoda na čelo KPJ ter 40. obletnice ustanovnega sestanka KPS. Za kulturni program bodo poskrbeli člani Zveze kulturno-prosvetnih organizacij občine Jesenice. Sodelovali bodo: KUD Jeklar, folklorna skupina Jaka Rabič iz Mojstrane in recitatorji osnovne iole in posebne osnovne ftole z Jesenic. Na slavnostni akademiji bodo razvili tudi društveni prapor, katerega pokrovitelj je Komunalno podjetje Kovinar Jesenice. H. J. NAJPREJ CESTA NA SVETJE V programu komunalnih del na področju krajevne skupnosti Medvode v letošnjem letu je na prvem mestu ureditev ceste za dvosmerni promet Medvode — Svetje. Utrditev brezine, znižanje nivoja ceste in asfaltiranje bo veljalo 2,5 milijona dinarjev, ki jih bo prispeval občinski sklad za ceste. Uredili bodo javno razsvetljavo v Preski, Vasah, Goričanah, Rakovniku in Zgornji Senici, uredili obračališče avtobusa mestnega prometa v novem stanovanjskem naselju, utrdili cesto Preska — Seničica ter nadaljevali z deli na cesti Seničica — Golo brdo. V programu je tudi razširitev pokopališča v Preski. -fr DVE DRAMSKI PREDSTAVI SELCA - Člani osnovne organizacije ZSMS iz Sele v Selski dolini bodo jutri ob 20. uri v dvorani domačega kulturnega doma uprizorili dramsko delo »Peg, srček moj«. Znano angleško dramo bodo na domačih odrskih deskah ponovili tudi v nedeljo, 17. aprila, ob 15. uri. Igralci, kar štirinajst jih sodeluje pri uprizoritvi, so se na premiero pripravili izredno skrbo in zavzeto. Kasneje bodo z znanim in priljubljenim delom gostovali tudi po nekaterih drugih krajih. -jg BREZ OTROŠKIH IGRIŠČ Na področju krajevne skupnosti Medvode živi nad 650 predšolskih otrok, ki pa nimajo na voljo niti enega urejenega otroškega igrišča. Vse kaže, da bodo temu kmalu naredili konec, saj načrtujejo izgradnjo novega otroškega igrišča v podaljšku nogometnega igrišča ob reki Sori. Igrišče na površini okoli 300 kvadratnih metrov bodo opremili s preprostimi igrali, uporabljali pa ga bodo predvsem varovanci medvoške vzgojnovar-stvene ustanove. Načrtujejo tudi ureditev otroških igrišč v Sori in v Preski. -fr UČENCI OŠ KOROŠKA BELA ZA LEPŠE OKOLJE KOROŠKA BELA — Člani osnovne organizacije ZSMS na osnovni šoli Koroška Bela so se uspešno vključili v akcije čiščenja okolja. Pred nedavnim so na Koroški Beli izvedli očiščevalno akcijo, v kateri je sodelovalo več kot 70 učencev šole. Pripravljajo še dve podobni akciji. V drugi nameravajo očistiti Javornik, tretja pa bo zajemala celotno območje krajevne skupnosti Javornik - Koroška Bela. J. R. OČIŠČEVALNE AKCIJE PIONIRJEV JESENICE - Tudi letos se bodo vse osnovne šole jeseniške občine ter poklicna šola ŽIC na Jesenicah v sodelovanju s Turističnim društvom Jesenice in komunalnim podjetjem Kovinar vključile v očiščevalne akcije. Učenci osnovne šole so na Koroški Beli že očistili nekatere predele, ob koncu aprila pa bodo z akcijami nadaljevali in očistili vse področje krajevne skupnosti. Akcijo organizira Turistično društvo Jesenice, ki se z njo vključuje v vseslovensko akcijo Izbiramo najlepše urejen kraj v letu 1977, ki sta jo spodbudila Turistična zveza Slovenije in Zveza hortikulturnih organizacij Slovenije. Akcija jeseniških učencev ima predvsem vzgojni namen. B. B. CESTA OD ZALOGA DO CERKLJANSKE DOBRAVE ČAKA NA ASFALT CERKLJANSKA DOBRAVA - Končno se bodo tudi vaščani Cerkljanske Dobrave znebili nadležnega prahu na cesti. Z referendumom so se namreč že pred časom odločili za samoprispevek k asfaltiranju ceste Zalog —Cerkljanska Dobrava. Poleg tega so organizirali tudi par veselic, katerih dohodek so namenil i za asfalt. Cestišče so vaščani pred kratkim že utrdili, sedaj pa čaka le še na asfaltno prevleko. Kranjsko Cestno podjetje jo bo položilo že v tem mesecu. H. J. Pomlad je prinesla nove modne tendence, ki bodo popestrile marsikatero garderobo. Pred nakupom lahkih oblačil ne pozabite obiskati Modno hišo v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Smederevu, ki je za novo sezono pripravila zelo pester asortiment ženske, moške in otroške konfekcije, modnih pletenin, metrskega blaga, galanterijskih artiklov ter aktualnih modnih dodatkov. II modna hiša Ker želi Modna hiša zadovoljiti vsem okusom in željam, boste našli v njenih prodajnih enotah modele za vse starosti in postave. Za visoko kvaliteto materialov in modne kroje so poskrbele naše renomirane proizvajalke oblačilnih strok, ki so članice OPZ Modna hiša Ljubljana. na i Če ] 5 Ki nJi »i 2 i Ja ] Rc po 1 e 1 (gr N( PC Ije POSEBNA PONUDBA MOŠKIH SRAJC KRANJ v teh dneh v omejenih količinah v prodajalni GORENJC, Kranj — Prešernova 11 Štafeta mladosti po Savi Začetek nove sezone brodarjev Kranj — V prostorih delavskega doma v Kranju so se v torek, 1. aprila, zbrali člani brodarskega društva Kranj. Sicer plodnega sestanka, ki bi moral biti pravzaprav redna letna skupščina omenjenega društva, sta se udeležila tudi predstavnika občinske zveze organizacij za tehnično kulturo Kranj Marjan Jerala in Alojz Zibert. Zal je bil zaradi odsotnosti nekaterih članov sestav nadzornega odbora nepopoln. Seveda z ozirom na to okoliščino ni bilo mogoče brez pridržkov izvoliti novega vodstva oz. razdolžiti tistih članov, ki so v minulem mandatu pokazali, da se je bd Kranj po nekaj letih mrtvila le otreslo »zaspanosti«. SEJEMSKI POPUST, DOSTAVA NA DOM IN MONTAŽA, SOLIDNA POSTREŽBA Uspeh društva v preteklem letu se, ob dokajšnjem razumevanju delovnih organizacij in skupnosti teH seveda izredni zavzetosti vseh čla nov, kaže predvsem v tem, da so brO' darji uspeli pridobiti tisti tako pomemben »predpogoj« za uspešn«**« delovanje kakršnegakoli društvi j nasploh — skromen prostor in nekaj ^ rekvizitov. Pri oživljanju dejavnost'p0 jim je bila v precejšnjo spodbud"^ tudi lanska, uspešno organiziran' prireditev (spusta po Savi se je ud? ] ležilo preko 50 tekmovalcev iz razltfp0 nih slovenskih klubov). Poleg neka j terih, posebnih nalog, sta omemb5a ditvi, ki presegata okvire le občii^ skega oz. republiškega prostora in ^ bosta obe na sporedu že prihodn/J'^ mesec: , 1 11. maja ob 10. uri bo iz MoJ 1 strane startala rečna štafet^* mladosti po Savi. Kranjski brjb* darji kot prvi nosilci jo bodo pr| j peljali do Kranja, jo tu predaj veslačem Rašice, le-ti jo bodo i*'ta] ročili Ljubljančanom, Hrastu/ čani pa popeljali v sosednji Hrvatsko, od koder bo nadalje vala svojo vodno pot vse &( Beograda. 21. maja bo v počastitev dneV mladosti (kot tudi ostalih jubil* jev Tita in partije) na osem kil" metrov dolgi progi od Radovlji^ do Podnarta republiško kajak*] sko prvenstvo v spustu. Predvj dena udeležba tekmovalcev, £ bodo priSli tudi iz drugih reptil lik, bo blizu dve sto. Brodarsfc' društvo Kranj pri tem tekmoV*j nju nastopa kot organizator, pa odveč omeniti, da za pom" pri izvedbi še vedno išče prime* nega pokrovitelja. G. B m mali oglasi • mali oglasi l>rodam .Zaradi selitve prodam barvni TE-LEVIZ0R GORENJE. Grohan, Go-^"jesavska 24, tel. 26-604, po 15. uri 2585 Novo strešno opeko TRAJANKA, frshtno sive barve, 1700 kosov, u8odno prodam. Dostava brezplač-J\.a- Gmajnica 30/D, Komenda, Kamnik 2586 Pod nujno, poceni prodam malo ffbljene BOBNE - 300 din. Frenk Ubulj, Adergas 27, Cerklje 2587 . Prodam KRAVO za v skrinjo, ima litrov mleka in semenski beli *«0MPIR. Višelnica 15 nad Zgornjimi Gorjami 2588 K Prodam dobro ohranjeno KOSILICO BCS diesel 8 KM, komplet * vozičkom in brusilnim aparatom. Jalen, Huje 23, Kranj 2589 j^rpdam italijansko dolgo POROČNO OBLEKO št. 40. Ponudbe P°d »2345« 2590 ..Prodam 100 LAT za streho. Vog-'Jej5 2591 Prodam suh LES za hišni stol r\x KOLO znamke elita special za f.°NY KOLO. Orehar Peter, Predos-'Je 4, Kranj 2593 Pjodam zgodnji semenski krompir »aski in semenski igor. Velesovo 6 2594 I KŽK Kranj TOZD Kmetijstvo prodaja po ugodni ceni nadeloviščih CERKLJE in v HRAST JU kvalitetno silažo. Nakup možen vsak dan od 6. do 9. ure. Informacije tudi po telefonu: Cerklje 42-011 in Hrastje 41-002. «1 ijv Pr°dam tr» simentalce, enega BI-[jKA eno leto starega, dve TELIČKI „Po 6 mesecev stari — dobrega porekla. Sp. Lipnica 36, Radovljica > n 2595 ((t> Prodam KOSILNICO Olvmpia. ^ohče 23, Begunje 2596 I Prodam dve KRAVI s teletom ali j,Pred telitvijo. Selo 32 2597 (l ,Pr°dam BARAKO, primerno za I «end. Brezar, 1. avgusta 5, sobota nedelja od 8. do 12. ure. 2598 tej^odam lepe 7 tednov stare PUJSKE. Cadež, Trnje 12, Škofja Loka i p 2599. ^Ham belo dolgo POROČNO /JBLEKO št. 40. Telefon 064-60-819 t D 2600 jL Poceni prodam dva mladiča -l£emški OVČAR, stara dva meseca. ji^uralt.Sp. Gorje 104 2601 Djsj/^odam dobro ohranjeno SPAL- i0, Jenko Stefi> Gorica 13, Radovljica 2602 *R\r\rodam dolgo belo OBLEKO za „ letno deklico. Križaj, Naklo 9 9 o 2603 Prodam KRAVO, ki bo konec KISa, prvič telila- Iskra Marija, Be-^gMa 31, Lesce 2604 VVr°dam SENO. Žitko Marija, rrS°Je64 2447 •*ir o am imenski KROMPIR de-7 J' • vas 48> Šenčur 2605 If^am nov betonski MEŠALEC, frPEn 8n°Ja- registriran MO- kiSnnJ^i na *ri prestave, prevoženih l^Okrn, večjo količino suhih BU-ln 300 kv- m GOZDA. Jama 35, * & 2606 ;<8t?VT0R za 4 osebe in 150 kosov X ne °Preke TRAJANKA, rjave J arve- Lebar, Britof 72, K ran j 2607 iL Prodam NJIVO v Podnartu v iz-■**Stl okr°g 800 kv- m. F. Zvab, Cesta palcev 19, Jesenice (Koroška Bela) « 2734 PuH.* CP Glas, Kranj, Ulica Mose tiaV$a L 8**vek: OP Gorenjski r]?, Kranj, tiak: Združeno podjetje tiVi «* pravica, Ljubljana, Kopi-.^Jeva 2. - Naslov uredništva in ,w»va Usta: Kranj, Mote Pijadeja m,*" Tekoči račun pri SDK v Kralj? »tevilka S1500-601-12&94 - Te-iu..*?i: glavni urednik, odgovorni IU„*lk in uprava 23-341, urednico 81-836, novinarji 21-860, malo-injni in naročniški oddelek tot)*}- - Naročnina: letna 200 din, 1 >čh\ VinkoJanša, Ambrož Teran, Ivo Konc, Jože Zaletel V Škofji Loki so 29. marca odprli šolo za poslovodne kadre, ki deluje v prostorih hotela Tran-sturLst kot samostojna enota gospodarske zbornice Slovenije. Njen osnovni namen je funkcionalno izobraževanje poslovodnih delavcev naših organizacij združenega dela. Na osnovi programa, ki ga potrjuje Programski svet pri Gospodarski zbornici, organizira izvajanje posebnih seminarjev, ki naj našim vodilnim delavcem dopolnjujejo in osvežujejo znanje, ki so ga pridobili v rednih šolah oziroma potrdijo preskušena spoznanja: zato bodo pripravili začetne ali A seminarje, poglobljene ali B seminarje in dopolnilne ali C seminarje. Prva skupina je že predelala celotni program A seminarja, druga skupina pa je začela v sredo popoldne. Tri slušatelje med njimi smo vprašali, zakaj so se odločili za vpis v poslovodsko šolo. Jože Rofman, inženir tekstilne konfekcije, direktor TOZD Zvezda, Tekstilni center Kranj: »Razumljivo je, da v današnjem času, ob izredno hitrem dograjevanju našega družbenoekonomskega sistema, zlasti pa ob sprejemanju novega zakona o združenem delu in vseh drugih samoupravnih aktov, potrebujemo dodatno znanje. Hkrati pa je potrebno, da vse kar načrtujemo v podjetju, preverjamo in iščemo tudi boljše rešitve. Vse to pa zajema program seminarja, ki bo trajal 14 delovnih dni. Za zaključek pa bomo slušatelji pisali seminarsko nalogo,« Miha Rauter, pravnik direktor KOGP Kranj: »Za poslovodsko šolo sem se odločil, da bi lahko teoretična spoznanja o našem družbenoekonomskem sistemu predvsem pa o novem zakonu o združenem delu preverjal in primerjal z načeli in izhodišči uveljavljanja teh dokumentov v naši delovni organizaciji. Odločil pa sem se tudi zato, da osvežim v šoli pridobljeno znanje. Ker je program šole zelo obširen, sem prepričan, da bodo ti moji cilji uspešno izpolnjeni in, da mi bo pridobljeno znanje koristilo pri uspešnem vodenju naše organizacije združenega dela.« Jože Mencinger, organizator dela, direktor TOZD -damska oblačila Vezenine Bled: »Šolsko znanje je zelo ozko in dostikrat tudi zastarelo, posebno če upoštevamo spremembe, ki sta jih prinesla nova ustava in zakon o združenem delu. Zato je funkcionalno izobraževanje zelo dobrodošlo in potrebno pri delu uspešnega vodilnega delavca. Zelo dobro je tudi to, da bomo lahko v šoli preverjali, če smo se v TOZD pravilno odločali ali ne. Iz naše delovne organizacije bomo šli v poslovodsko šolo vsi vodilni delavci; zdaj v začetku pa vsi poslovodni organi. Za nas je poglobitev znanja še toliko bolj potrebna, ker se bomo na novo samoupravno organizirali. Zdaj smo imeli dve temeljni organizaciji združenega dela, potem jih bo pa šest.« L. Bogataj Štafeta na Gorenjske le dni po svetu VEC PROSTIH DELOVNIH MEST Število nezaposlenih v Zvezni republiki Nemčiji se je marca zmanjšalo za 10,7 odstotka v primerjavi a februarjem. Skupna atopnja nezaposlenosti se je tako v preteklem mesecu zmanjšala na 4 odstotke aktivnega prebivalstva proti 5,3 odatotka mesec dni prej in 5,2 odstotka v preteklem letu. NOV KULTURNI SPOMENIK V mehiških gozdovih, v bližini meje z Gvatemalo, so odkrili ostanke veličastnega svetišča Majev z izredno ohranjenim vhodom, nad katerim je narisana velikanska kača z velikimi zobmi in ogromnih oči. Mehiški antropologi menijo, da je to svetišče eno največjih, ki so jih kdaj našli. Menijo, da je bilo nekdaj rezidenca visokega duhovnika. Na stopnišču poslopja so še sedaj vidne barve, ki so nekdaj krasile ta pomemben kulturni spomenik. SE VEC TURISTOV Več kot zadovoljni s 4,200.000 tujih turistov, ki so lani obiskali Grčijo in so v tej deželi pustili nad 800 milijonov dolarjev, turistični načrtovalci tudi za letos pričakujejo dober obisk. V Grčiji so na turizem začeli gledati kot na gospodarsko vejo, v katero je treba veliko investirati, da bi bili dohodki v prihodnosti še večji in še bolj zanesljivi. KAVA SE DRAŽJA Potrebe svetovnega trga po kavi v letu 1978 bodo zadovoljili izključno iz nove letine, saj bodo zaloge te surovine že letos izčrpane. To je izjavil predsednik brazilskega inštituta za kavo. Kolikor pa bi zaradi slabih vremenskih razmer ali drugih dejavnikov bil pridelek manjši od načrtovanega, bodo cene kave na svetovnem trgu še višje kot so letos. Ze drugo leto bo namreč nastopila »nova era« v pridelovanju kave. .Svet bo prvič odvisen samo od nove letine, kajti zalog ne bo. EKSPLOZIJA V TOVARNI OROŽJA V eni od tovarn orožja v okolici Avigno-na v Franciji ae je pripetila v torek eksplozija, v kateri ata izgubila življenje dva delavca, enajst pa jih je bilo ranjenih. Zaradi eksplozije so se razbila stekla na bližnji •oli, pri čemer je bilo več učencev ranjenih. BOMBI V PARIZU V torek je v zgradbi združenja francosko-sov-jetskega prijateljstva v Parizu eksplodirala bomba, ki je povzročila precejšnjo gmotno škodo. Policija je dobila sporočilo, da je to akcijo izvršila »fronta za osvoboditev baltiških dežel«. Druga bomba je eksplodirala v pariški knjigarni Globe. ZAPORA ZA IZVOZ MASLA V SZ Izvršna komisija EGS je drugič v zadnjih dveh mesecih preprečila izvoz masla v Sovjetsko zvezo. Prvič je šlo za 36.000 ton masla, ki naj bi ga francoske firme izvozile v ZSSR, zdaj pa so zaprta vrata za zahod-nonemške trgovce. Na prvi pogled je stališče izvršne komisije nelogično, saj imajo na zalogi približno 220.000 ton masla. Maslo EGS pa je precej dražje kot maslo iz drugih držav in bi zato takšen izvoz terjal precejšnje subvencije. Doslej so subvencionirali porabo masla samo v EGS, ne pa tudi izven nje. STAVKA NA LONDONSKEM LETALIŠČU Na londonskem letališču so v torek stavkali uslužbenci letalske družbe British Air Ways. Tako so bili vsi poleti te družbe odpovedani. Po sestanku predstavnikov 400 zaposlenih na letališču v dnevni izmeni in po posvetovanju z nočno izmeno so se odločili za enodnevno stavko, da bi tako dosegli zvišanje plač. VEČ PREBIVALCEV V SAN MARINU Kot. kažejo zadnji podatki o prebivalstvu, ae je število prebivalstva v republiki San Marino lani povečalo za 379 ljudi. Sedaj ima ta žepna državica 20.339 prebivalcev. DRAŽJI BRITANSKI AVTOMOBILI V-.e vodilne avtomobilske družbe v Veliki Britaniji bodo do konca tega meseca podražile svoje izdelke. Cene se bodo zvišale za sedem odstotkov. Zadnjič so se avtomobili v Veliki Bntanij' podražili pred tremi meseci, predvideno podražitev pa pripisujejo večjim proizvodnim stroškom, zlasti zaradi višjih cen reprodukcijskega materiala. LADIJSKI PRIPOR Sovjetsko ribiško ladjo, ki so jo zaplenile ameriške obalne oblasti, ker je zaplula v tako imenovano ekonomsko cono ZDA, ki sega 200 milj od obale, so v začetku tedna v spremstvu ladij obalne straže ZDA privedli v bostonsko pristanišče. Ladjo so po nalogu predsednika Carterja postavili pod nadzorstvo. Na ladji je 93 mornarjev, ki morajo ostati v priporu, dokler se zadeva ne razčisti. To pa se lahko zavleče nekaj mesecev. Otrok utonil v potoku V torek, 12. aprila, popoldne je v Grahovšah pri Tržiču padla v potok Lomščico še ne dveletna Irma Logar iz Bistrice pri Tržiču, ki sta jo varovala stara starša. Hiša stoji neposredno ob potoku, kjer se je otrok igral. Irma je nenadoma zašla v vodo in utonila. Takoj ko je otrok izginil« so ga iskali v potoku, vendar s., ga nekaj nižje potegnili i/, vode že mrtvega V ponedeljek bomo na Gorenjskem pozdravili štafeto mladosti, ki bo do tedaj prepotovala že velik del Srbije, Hrvatske, BiH, Crne gore in Slovenije. Iz rok ljubljanskih mladincev jo bodo popoldne sprejeli mladi iz Kranja in jo ponesli do Trga revolucije v Kranju, kjer bo osrednja proslava ob sprejemu štafete v kranjski občini. Kulturni program bodo pripravili pevski zbori OŠ Simon Jenko in France Prešeren, kranjska pihalna godba, recitatorji in folklorna skupina OŠ Preddvor. Po osrednji proslavi bodo štafetno palico odnesli do garni-zije Stane Žagar, kjer bo imela krajši postanek. Prav tako bo imela krajši postanek pri OŠ na Kokrici in v Naklem. V Pristavi bodo kranjski mladinci izročili štafetno palico tržiškim. Predaja bo ob 19.15. Potem bodo štafeto prenesli do paviljona NOB, kjer bo osrednja slovesnost. Na prireditveni prostor bo štafeto prinesel naš najboljši smučar Bojan Križaj. Kulturni program pa bodo pripravili učenci tržiških osnovnih šol in člani mladinskega gledališča iz Tržiča. Potem bo štafeta potovala po avto-cesti do Radovljice. Radovljiški mladinci jo bodo sprejeli po podvozu na magistralni cesti ob 19.55. Pred nesreče Neprevidno čez cesto V ponedeljek, 11. aprila, nekaj po 14. uri se je na regionalni cesti v vasi Polje pripetila prometna nezgoda. Roman Tancar (roj. 1965) i/. Polja je izstopil na avtobusni postaji pred gostiščem Pristavec in nato izza avtobusa prišel na cesto in jo prečkal, ne da bi se prej prepričal, če je cesta prosta. Vtem je pripeljal mimo po skrajni desni strani voznik osebnega avtomobila Franc Podlip-nik (roj. 1946) s Savice; voznik je sicer zaviral, ko je opazil dečka, vendar ni mogel pravočasno ustaviti, tako da ga je zadel z zunanjim ogledalom. Roman je padel in si zlomil nogo. Oba držala volan V ponedeljek, 11. aprila, okoli 9. ure dopoldne je voznik osebnega avtomobila Stanislav Frantar (roj. 1942) z Zg. Jezerskega vozil od Kranja proti Naklemu tako vinjen, da mu je pri šofiranju moral pomagati sopotnik. Mušič Šefket je nekaj časa pomagal držati volan, nato pa sta videla, da takšna vožnja ne vodi nikamor in sta se odločila, da avtomobil zapelje h kraju: Mušič je zato vključil desni smerni kazalec, vozniku Frantarju pa je noga tako močno pritisnila na zavoro, da je avtomobil obstal. Ker se je za njegovim avtomobilom nabrala kolona vozil, vozniki pa seveda niso pričakovali, da bo avto nenadoma obstal na cesti, in niso mogli pravočasno ustaviti, tako da so se zaradi tega naleteli štirje avtomobili. V nesreči je bil lažje ranjen le voznik Frantar, na cesti pa je ostalo precej zvite pločevine, na njej pa škode za 43.000 din. Srečanje v ovinku V torek, 12. aprila, ob 20.30 se je na cesti tretjega reda v Ribnem pri Bledu pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Janez Lipičnik (roj. 1955) z Rib-nega je peljal proti Ribnem: v ovinku je opazil, da mu vozi nasproti voznik motornega kolesa Mirko Vrevc (roj. 1959) z Bleda in sicer brez prižganih luči. Pri srečanju sta se voznika oplazila, tako da je voznik Vrevc s sopotnico Lidijo Sod-ja padel. Sodjeva si je pri tem zlomila nogo. Nezgoda pri prehitevanju Na cesti med Kranjem in Brnikom se je v torek, 12. aprila, ob 20.30 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stane Rant (roj. 1957) iz Kranja je v bližini odcepa za Šenčur prehiteval osebni avtomobil Aleksandra Remica (roj'. 1954) iz Kranja, pri tem pa je iz neznanega razloga prehitro zapeljal nazaj na svoj vozni pas, da je trčil v levo prednjo stran Remičevega avtomobila. Le-tega je zaneslo v desno s ceste, kjer je nekaj časa vozil po obvozni poti, nato pa trčil v kup gramoza in se prevrnil na streho. Voznik Remic in oba sopotnika so bili pri tem laže ranjeni, škode na vozilih pa je za 40.000 din. L. M. hotelom Grajski dvor pripravljajo svečan sprejem s kulturnim programom. Potem bodo štafetno palico ponesli proti Lescam. Pred osnovno šolo v tem kraju bo krajši postanek, osrednja občinska prireditev ob sprejemu štafete pa bo v Begunjah, kjer bo štafeta tudi prenočila in sicer v muzeju talcev. Naslednji dan ob 7. uri bodo štafeto v Begunjah sprejeli mladinci z jeseniške občine, ki jo bodo prek Rodin, Smokuča in B rožnice peljali do Žirovnice, kjer bo pred osnovno šolo krajši kulturni program, ki ga bodo pripravili učenci osnovne šole. Potem jo bodo spet peljali z avtomobili do upokojenskega doma na Selu in do Koroške Bele. Od tu pa bodo štafetno palico spet nosili. Ponesli jo bodo skozi hladno valjamo in pred valjamo bo potem osrednja občinska slovesnost. Kulturni program bodo pripravili pihalni orkester jeseniških železarjev, srednješolski pevski zbor Blaž Arnič, recitatorji amaterskega gledališča Tone Čufar in dramskega odseka DP Svoboda Javornik-KoroŠka Bela. Izpred hladne valjarne bodo štafetno palico ponesli proti Poljanam, kjer jo bodo ponovno sprejeli radovljiški mladinci, ki jo bodo ponesli čez Gorje in Rečico na Bled, od tu na Bohinjsko Belo, kjer bo imela postanek v vojašnici, v Bohinjski Bistrici pa bodo štafeto sprejeli delovni ljudje in občani, mladina, pionirji in vojaki. Potem bo štafeta potovala prek Petrovega brda dalje po Sloveniji. Štafeto mladosti bodo po renjskem nosili vojaki, ml delavci, dijaki, študenti in učenj ci, mladi kmetje, brigadirji, mladi prostovolci partizanskih enot in člani AMD. Poleg osrednje, pa bodo v tel dneh po Gorenjskem potovaK tudi lokalne štafete. S StoržiČj bo krenila storžiška štafeta, ki )\ bodo nosili taborniki odreda Sej verne meje, alpinisti, mladina ij Loma in vojaki karavle Srečk* Perhavca. Druga bo krenila i Ljubelja, ki jo bodo nosili vojak karavle Kokrškega odreda, ml« di delavci in mladinci iz Podiju belja, učenci osnovne šole H< roja Grajzerja in mladinci iz K' Ravne. Obe štafeti se bosta prc paviljonom NOB v Tržiču pi družili zvezni štafeti. V Radovljici se bosta zvezi štafeti pridružili jelovška in pil ninska štafeta. Prva bo krenil 18. aprila dopoldne z Vodišk planine, druga pa iz Prešernov koče na Stolu. Na Jesenicah pa se bo zvezn priključila triglavska štafeta, k jo bodo v ponedeljek ponesli plfl ninci in alpinisti s Triglava d< osnovne šole Mojstrana, kjer b prenočila. V torek zjutraj se b triglavska štafeta priključil zvezni pred hladno valjamo m Beli. Lokalni štafeti pripravljaj1 tudi škofjeloški mladinci. Pote vali bosta po Poljanski in Selšk dolini in se združili v Škofji Loki kjer bo osrednja občinska slo vesnost. Potem se bosta štafet priključili zvezni štafeti. L. Bogataj Arheološko izkopavanje v Kranju se nadaljuje Bogata zapuščina j Langobardov in Slovanov Kranj — Pod vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja in arheologov Andreja Valiča in Milana Sagadina ter ob pomoči študentov arheologije, zgodovine in biologije ter antropologinje Tatjane To-mazo-Ravnikove se v Kranju ob železniški postaji, kjer bo zgrajeno novo križišče pri Iskri, nadaljujejo arheološka izkopavanja. Na prostoru, kjer je bilo do 17. stoletja staro šmartinsko pokopališče in na katerega so pokopavali z levega brega Save, od Ovsiš do Podreče, so našli že skoraj 2(K) skeletov. Njihova lega kaže, da so bili izredno gosto pokopani, kar je značilno za stare Slovane. Med njimi je večje število otrok, starih okrog 12 let. Arheologi menijo, ca je morala v srednjem veku razsrjati epidemija ali kakšna druga bolozen, ki jih otroci, še posebno pa tisti, ki so živeli v slabih razmerah, niso mogli prenesti. Da je zemljišče ob železniški postaji v Kranju arheološko zanimivo in da utegne skrivati številne zanimivosti, so arheologi že predvidevali. Njihove sodbe je potrdila najdba nagrobnika iz 2. stoletja našega štetja, ki je bil najverjetneje vzidan v tedanji cerkvi. Nagrobnik so zaščitili in ga prepeljali v ljubljanski Narodni muzej ter s tem obogatili izkopanine iz rimskega časa. Pred dnevi pa so našli zidano grobnico, ki najverjetneje izvira iz konca 4. stoletja ali prve polovice petega stoletja. To je bil čas preseljevanja narodov. Razen grobnice je zemlja razkrila tudi številne druge najdbe iz časa Langobardov. Se posebno so pomembni zlatnik iz tega časa, štirje pozlačeni srebrniki iz 17. stoletja in devet sre- brnikov, ki jih je imel pokojnik R sebi. Arheologi so iz zemlje izbrsk* tudi langobardsko sponko in neW železnih nožev. Dragocena je tuj najdba mozaičnega tlaka, kar d slutiti, da zemljišče skriva še ostaljj ke stare cerkve iz petega ali šesterj stoletja. Mozaični kamen so namlj pri gradnji cerkva uporabljali le tem obdobju. Kljub slabemu vremenu arheol1 ška izkopavanja v Kranju ugodf napredujejo. Arheologom z razuiti1 vanjem pomaga tudi Cestno podj« je iz Kranja, saj bi bila velika škod če bi take dragocenosti pri gradi1 križišča uničili! J J. Košnjek Zaprta cesta skozi Jesenice Jesenice — Od ponedeljka, 1' aprila, do petka, 22. aprila, bodo H novi cesti skozi Jesenice, od križih na Beli do Lasana polagali asfalt, ponedeljek, 25. aprila, in v torel 26. aprila, bodo dokončno uredili ' odsek od jeseniške železarne d doma TVD Partizan na Jesenicat V tem času bo cesta zaprta za v< promet — od 6.30 zjutraj do 18. u' zvečer — promet pa bodo preusm| rili na obvozno cesto skozi Trebd Promet po cesti v Rovte in po Tort šičevi cesti bo urejen s semafor je*1 D. S. Rimska zidana grobnica, ki so jo našli v Kranju. Sezidana je bila kol* četrtega ali najkasneje v prvi polovici petega stoletja. - Foto: F. Perd6 9999999999999999999