Poštnina plačana v gotovini e M) 8.5; kopje: Koren 24.13, Babič (obe M) 21.43; 4 X 100 m: Maribor 55.0, Kladivar 55.8. Skupno stanje točk: pri mladinkah — Maribor 10.229, Kladivar 8691. Jug SAMO INTERNO TEKMOVANJE LJUBLJANE Ljubljana, 20. maja. Zelo slabo vreme je danes preprečilo izvedbo tekmovanja drugega kola ekipnega prvenstva Jugoslavije za mladince in mladinke, ki bi moralo biti danes v Ljubljani. Obe tekmovanji bosta po vsej verjetnosti izvedeni med tednom. Včeraj popoldne pa je imel ŽAK Ljubljana interno tekmovanje, na katerem so bili doseženi naslednji rezultati — 200 m: Puc J. 23.0, Puc T. 24.0, 2000 m: Špacapan, 5:41.6, Peharc 5:43.4; daljina: Požun 6.49, Borštnar 6.32; disk: Kržišnik 37.49, Vovk 37.03. Srednješolsko prvenstvo Slovenije v atletiki Nad 160 dijakov na startu... Uspeh trboveljskih kegljačev Trbovlje, 20. maja. V dopoldanskem prijateljskem srečanju med kegljači Rudarja I. in članom hrvatske republiške lige Susedgrad v mednarodnem slogu so zmagali domači s 346:298. V tekmovanju med Rudarjem II. in Susedgradom v narodnem slogu pa so prav tako bili uspešni domači s 336:312 keglji. ZO VSO ko žogo Proletarec : ŽSD Celje 34:26 (16:9) LETO XII. Štev. 20 Stran 2 Ljubljana, 20. maja. Za zaključek spomladanskega dela tekmovanja v zvezni ženski ligi sta Olimpija im Ljubljana odigrali še svoji zadnji tekmi z Mladostjo. Včeraj je Mladost nastopila proti Ljubljani in brez večjih težav odpravila domačinke s 3:0. Olimpija : Mladost 5:2 (15:15, 10:15, 15:13, 6:15, 15:9) Že rezultat pove, da je bila to borba za vsako žogo. Olimpija je za- Zagorje, 20. maja. Dopoldanska prvenstvena košarkarska tekma III. kola republiške lige med Proletarcem in ŽSD Celje se je končala s prepričevalno zmago domačih 34:28. Domači so bili precej boljši, in se je pri njih najbolj odlikoval Herman. Bled : Bohinj 1:2 Usnjar : Vrhnika 3:0 Mladinci — Proletarec : Dobrna 5:2 (1:1) Pionirji — Usnjar : Sava (Tacen) 0:1 (0:0) »Partizan« (Sk. Loka) : Tržič 3:1 (0:1) Mladina — »Partizan« (Sk. Loka) : Tržič 4:0 Celje, 20. maja. Ob nenehnem deževju in na razmočenem terenu, so se danes pomerili med seboj zbrani atleti naših srednjih in strokovnih šol v ekipnem in poedinem prvenstvu Slovenije. Kljub kvalitetnim tekmovalcem vsem ekipam ni uspelo doseči večjega števila točk kot pa na zavednih tekmovanjih. Tekmovalci so dali od sebe vse in vztrajali, čeprav so bile vremenske razmere neugodne, ter skušali doseči čimbolj častne rezultate. Pri moških ekipah so za presenečenje poskrbeli mladinci Tehnične srednje šole iz Ljubljane, ki so vskočili kot scdraoplasirana ekipa v finale in zmagali. Se lepši uspeh pa so dosegle mlade Mariborčanke iz III. nižje gimnazije, ki so se pri tekmovanju žcnskili ekip najbolje odrezale. Organizacija tekmovanja je bila v izvedbi sodniškega zbora Kladivarja in aktiva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje v Celju. Skupno je nastopilo nad 160 tekmovalcev in tekmovalk. Rezultati — 100 m: Torkar (G. Koč) 11.7, Ponikvar (G. Kam) 11.9, Vidovič (ESS M) 12.0; višina: Potrč (G. N. M.) 165, Čihal (Gozd. Sr. š. Lj.) 165, Puci (TSS Lj) 160; 1000 m: Špan (G) Brežice 2:50.8, Bregar (G. Koč) 2:51.7, Ju-tršnik (Uč. M) 2:51.4; krogla: Vidovič (ESS M) 15.48, Čihal (Gozd. sr. š. L j) 14.52, Potrč (G. N. M.) 13.23; daljina: Torkar (G. Koč) 5.95, Ponikvar (G. Kam) 5.89, Rižnar (TSS Lj) 5.70; 4 X 100 m: TSS Lj. 48.4, Srednja tekstilna šola, Kranj 49.6, I. gimnazija, Celje 49.9; ekipni vrstni red: 1. Tehnična srednja šola, Ljubljana 6353, 2. Gimnazija, Novo mesto 5950, 3. I. gimnazija, Celje 5797, 4. Srednja tekstilna šola, Kranj 5495, 5. II. gimnazija, Celje 537,5 točk. Mladinke: 60 m: Unterreiter (V. g. M.) 8.6, Lubej (III. g. M) 8.7, Bitenc (II. g. C) 8.8; krogla: Košar (Uč. N. M.) 9.70, Ocvirk (I. g. C) 9.18, Matek (ESS C) 8.95; 500 m: Mizori (G. Kam) 1:26.2, Kovač (VIL g. Lj) 1:28.2, Lešnjak (III. g. M) 1:29.7; daljina: Unterreiter (V. g. M) 4.55, Rečnik (I. g. C) 4.47, Boldir-jev (ECŠ M) 4.46; višina: Kožar (Uč. N. M.) 135, Batič (I. g. C) 130, Pal (ES M) 125; 4 X 100 m: I. gimnazija, Celje 58.0, III. gin®* nazija, Maribor 58.2, II. gimnazija, Celje 58,6; ekipni vrstni red: 1. III. gimnazija Maribor 5822, 2. I. gimnazija Celje 5762, 3. ESS M*' ribor 5644, 4. TI. gimnazija Cel}e 5632, 5. Cin®' nazija Kamnik 5612, 6. ESS Celje 4892. Jug r, Aktualen in pereč problem v naših društvih Stalni refren: denar... Finančno stanje v osnovnih organizacijah je vedno bolj kritično — Kje je izhod iz zagate? Pred kratkim sem na cesti srečal ni. Vstopnine na tekmovanjih pred- Švici in Avstriji športna staiva,^ v Marega znanca, dolgoletnega šport- stavljajo sicer znatnejši viir dohod- Franciji lin vzhodnoevropskih drža-?ega funkcionarja, ki se že vrsto kov (to velja sicer le za nekatere vah izdatne podpore države itd.), tat ukvarja z eno najbolj ne-hvalež- panoge — nogomet, košarka, roko- Zadnje mesece so nekatere vzhodnih funkcij, namreč z gospodar- met), vendar pa zahtevajo gostova- nbevropske države obiskali naši etvom. Bil je nekam mračen in za- n ja v sklopu istih tekmovanj spet • funkcionarji, ki so nam povedali, •nišljen in komaj, da mi je odzdra- mnogo več izdatkov. Nekatera dru- da te države — kljub nizkemu stan-Vil. ’ štva si pomagajo iz stiske z raznimi dardu — izdatno podpirajo telesno- »Kaj pa je s teboj, da si takšen, bifeji, restavracijami in delavnica- vzgojno življenje, in to ne samo kot bi jedel samo kislo repo?« mi, vendar je to pravzaprav ne- vrhunski šport, ampak tudi množič- V odgovor je samo jezno zamah- kakšna »črna dejavnosti, ki tudi te no telesno kulturo. Tudi nam ne gre Oil z rolco. No, ipočasi pa se je le pereče problematike ne more rešiti, za to, da bi država podpirala le ,Nekoliko »odtajal« in kmalu sva Drugi vir so podpore podjetij, peščico vrhunskih rekorderjev, če- Ta vir je bil doslej najbolj izdaten prav tudi te dejavnosti ne gre za-in so posamezna podjetja podpirala metavati. Gre za to, da bo celotno društva v obliki različnih dotacij, naše telesnovzgojno življenje v vseh reklam, z materialom itd. Tretji vir društvih imelo najosnovnejše mož- ,__________0_ pa so podnore oblastnih organov, nosti nadaljnjega razmaha. Ne sme- ti, na vseh koncih in krajih. Nima- predvsem občin im okrajev. Vendar mo nikoli pozabiti, da bo ta dejav-m0 toliko denarja, da bi lahko je tudi ta podpora zelo skromna — nost pripomogla k izboljšanju ljud-sodelovali z atletsko ekipo na tek- v nekaterih krajih sicer nekoliko skega zdravja (saj poznamo poraz-ttiah v Celju, ki smo jih sprejeli večja, drugod pa zato skoraj mini- ne statistike o zdravju naše mladi-v zveznem koledarju. Nimamo niti malna ali pa sploh nič. Upoštevati ne v šolah), k dvigu delovne storil-toli-ko denarja, da bj naše državne je namreč treba, d.a so takšnih pod- nosti in obrambne sposobnosti, manj feprezeintamte opremili s sprinterica- por deležne vse tel-esnovzgojne or-t6i, nimamo...« ganiizaoije — torej šport, -Parti- Pogovor se je razvijal še naprej, zan«, strelstvo, planinstvo, taborni-toda ne vem, če ima še kaj pomena, ki itd. — in se sredstva zato tako ga navajamo, kajti skoraj vse se razdrobijo, da dobi vsaka orga.niza-je vrtelo okoli besede — nimamo. cija le prav majhen delček, ta takšne pogovore hi lahko slišali Kako bo letos? __........................ ali v kateremkoli društvu. Zato pu- Sedaj pa poglejmo, kaj jc mogoče svoja mnenja in možnosti za izhod stimo našega trbogega gospodarja in letos — ko se je situacija glede iz sedanjih zagat. raje naštejmo nekaj dejstev o tej financ močno zaostrila — pričako-Pfoblemaitiki, ki postaja bolj in bblj vati od omenjenih virov, poglejmo, Pereča, tako da bo tu kakršnokoli kaj bi lahko organizacije še same zbrale in koliko pomoči lahko pričakujejo od drugod. Najprej so lastni viri. Naše mnenje je. da bi lahko v posameznih društvih nekoliko zvišali članarino, zlasti v tistih, kjer je članarina že Višja šola za telesno vzgojo v.as t<&£č... Na Taboru v Ljubljani; kjer ima švoj sedež Višja šola za telesno vzgojo LRS, je zadnje dni zelo ži- teljice izpopolnile program z vajami na gredeh ter ritmičnim plesom, ki močno posega iz telovadbe v pravo umetniško smer. Za zaključek so prireditelji pripravili še eno zanimivost, to je sočasne preskoke 40 slušateljev preko 4 švedskih pe- valmo. Gojenci zavoda se s profe- skrinj_ g tem želijo pokazati sorjj vred trud,jo, da bi se ob kon- strostJ -n Uiporabn,ost te,ga orodja v cu šolskega leta predstavili občin- golski telesP; vzgoji. tala sredi živahnega im zanimivega Pogovora. »Vidiš, kaj ne bom slabe volje. Naša blagajna je čisto prazna. Pa kaj, ko bi bila samo prazna! Dolgo- bo nezgod po podjetjih in industriji itd. . Mnenja smo, da bo-do morali naši forumi ta vprašanja načeti z vso resnost jo. O teh problemih se bomo še večkrat oglasili, apeliramo pa tudi na vse tiste funkcionarje, v stvu s svojim delom, ki je plod rednega študija v šoli. Letos je tri leta, odkar so vstopili v to šolo prvi kandidati. Po treh letih dela bodo že jeseni pomagali v šolah in telesnovzgojnih organizacijah, prej pa bodo priredili zaključno akademijo. Ta akademija naj dokaže vse sposobnosti slušateljev in njihovih vzgojiteljev. Kdor se želi o tem prepričati, naj se potrudi v sredo 24. maja ob 17.30 uri na Tabor, kjer bodo gojenci pokazali dobro pripravljen spored. V odlomkih iz vadbene ure bodo predvajane vaje telesne vzdržljivosti, skupinske vaje in uporaba orodja kot ovire. V vajah na krogih, bradlji, drogu bodo spretnejši telovadci pokazali., kako se izživljajo v lepem gibanju, torej pravo estetiko in umetnost. Raznoterosti bodo zbrane v razne vaje spretnosti, ravnotežja in moči, ™ izvajali pa jih bodo ženske in moški. Pri skoku v višino bo prikazana najprej osnovna šola skoka, nato pa bodo nastopajoči tekmovali, kdo bo Pri sestavi sporeda so sodelovali vsi predavatelji, ki z gojenci redno vadijo raznovrstne telesne vaje. Potrudili so se, da bo spored čim bolj pester in za vsakogar privlačen. OInažaIšEBS društvih, ki so s temi vprašanji se- v;gjy skočil. Tudi tek bo na spore-znanjeni, da se oglasijo m povedo j__ ■— ■ i « —• - 1 • — du in sicer tek čez ovire, od iger pa košarka, medtem ko bodo sluša- »Lahko mi verjameš, da mi bo jadrovina na drugem mestu po-trebnejša.. .« ‘zdravilo« nadvse nujno potrebno. 200.000 din na mesec Večini javnosti danes najbrže ni znano, koliko denarja porabijo danes večja društva samo za najosnovnejšo eksistenco. Vzemimo kar za Primer Odred, ki ga med športnimi društvi prištevamo Po številu klubov in članstva ter kvaliteti med ‘vodilno oetvoriico« (Branilk, Ljubljana, Odred, Maribor). Odred pozabi na mesec samo za svojo osnov- Ofastc na tcedinfru 1/ 4- i ta.k nizka. Predvsem bi morala društva svojo članarino pobrati 100 %, kar je danes velika redkost. S tem sicer društva ne bi rešila niti desetine situacije, vendar bi vsaj 100 % izpolnila svojo dolžnost. Glede dohodkov od vstopnine na prireditvah smo mnenja, da bi m ci- no eksistenco nad 200.000 dinarjev, rala največji delež (vsaj 80 do 90 %) V te stroške so vključeni izdatki obdržati društva, kar se danes ne Za najemnino lokala, plača in so- dogaja (na nekaterih prireditvah Cialno zavarovanje tehničnega se- obdržijo društva ile 50 % i.n še manj), kretarja, honorarji trenerjev in ad- Vsa sredstva, ki so namenjena viš-tninistraoija. Kje pa so potem še jim organom in forumom naj bi izdatki za opremo vrhunskih tek- prispevala država. Višanje samih movalcev, za potovanja, za nabavo vstopnin ne bi 1'ekvi.zitov in e v <1 n 1. gradnje. Morda bi s tem dosegli ravno obratno bo kdo na to pripomnil, naj bi tre- še manjši obisk gledalcev in s tem Derske im administrativne posle še mani dohodkov (približno isti upravljali odborniki brezplačno, učinek, kot ga je dosegel ljubljan-Vendar se nam zdi, da bi bilo ski tramvaj). takšno gledanje zelo »idealistično«, Drugi vir so podpore podjetij, ki saj vemo da imajo plačane admini- pa so danes praktično skoraj odst ra tivne ’ moči vse večje osnovne padle. Marsikatera podjetja bi sicer organizacije, tako športna, kakor še vedno lahko tako ali drugače tudi partizanska društva, dočim tre- podpirala telesnovzgojno dejavnost, nerje honorirajo ne samo po ostalih vendar jim predpisi to docela one-republikali ampak tudi v inozem- mogočajo. S tem so društva lzgu-stvu, kjer so življenjski pogoji bila svojega dosedanjega glavnega boljši kakor pri nas. Po vsem tem »mecena«. 6e seveda ne smemo čuditi,- da je Preostane le še^ tretji vir — pod-tani imel Odred več milijonov dol- pora oblasti, o čemer pa smo že Sov in je šele pravcata »živčna preje govorili. Ta vsota, če upošteva m pan ja« tik pred skupščino (na- varno, da je doslej izdatna pomoč hiranje najrazličnejših podpor) podjetij že praktično odpadla, pa zmanjšala ta dolg na dober mili- je danes seveda mnogo prenizka, ion. Večkrat se pripeti, da i tre- Precej bi bilo sicer pomagamo, ce nerjj i tehnični sekretar po več me- bi vse občine prevzele v upravo in secev ne dobijo svojih rednih pre- vzdrževanje vse telesnovzgojno ob-iemkov, ker... enostavno ni de- j ek te in naprave. Vendar kolikor narja. Ekipe ki potujejo na prven- nam je znano, so to storile Je redke Stva, "včasih še dan pred odhodom občine in v večini krajev se vedno ne vedo, ali bodo odpotovali ali ne, ta izdatek hudo brefnenj društva in ker... ni denarja. Večkrat si mora klube, ta ali oni klub izposoditi denar Reda se IZ OMZACII tefem Naši vrhunski orodni telovadci phA& miikionC naio#anU di;li, Večinj sicer primanjkuje težjih odskokov, kar pa smo nadoknadili z nekoliko težjimi začetki in sestavami. Kriza in preporod Razumljivo je, da tako naporen trening nismo mogli vzdržati vsak dan im smo nekje na sredi prišli v krizo. Poskušali smo posamezne prvine, o celih vajah ni bilo niti govora. Naš vodnik Jurman je postal hudo zaskrbl jen. Za to je predlagal, da se iz telovadnice preselimo na letno telovadišče. Takoj ko smo se pojavil« na telovadišču, se je okoli nas zbralo nad 100 gledalcev, predvsem nežni spol. In glej, kot da bj sc zgodil čudež, kakor da bi dobili injekcijo dopinga. Počutili« smo se kol prerojeni, cele vaje smo delali kakor avtomati. Tovarišu Jurmanu je šlo na smeh. No, pa naj še kdo reče, da je trening za zaprtimi vrati koristen! Kaj pravi inž. Ivančevič Našega vodnika ing. Ivainčev.iča sem vprašal, če bo naša vrsta boljša ali slaibša kakor prvič, ko smo se s Cehi pomerili v Beogradu. Dejal je tole. »Na to vprašanje je težko odgovoriti. Cehi nam niso enakovredni nasprotniki. V naši vrsti sta zav. Posebno pozornost polagamo na dva tekmovalca, ki prvič nastopata »z o ui »c „„„„ ___ doskok. v reprezentanci, a polovico stare reprezentanci na skupnem treningu Krogi so eno naših na j slabših oro- repreze.ntance.se nahaja v vojski, v Somboru. Stanujemo v hotelu dlJ- Caklec je sicer popravil vajo, Tudi nase priprave niso bi.le tako V letošnjem olimpijskem letu se bodo tudi naši najboljši telovadci na orodju pripravljali za vrsto težkih mednarodnih nastopov. Pred kratkim je billa v Zagrebu tekma Sofija : Zagreb, vendar sla bik to pravzaprav reprezentanci obeh držav, bilo pametno, ker Včeraj in danes je bilo v Pragi povratno srečanje med našo reprezentanco in CSR, 4. in 5. avgusta se bodo naši tekmovalci v Beogradu spoprijeli s Poljaki, povratno srečan je" pa bo 20, oktobra v Varšavi. Za vse te tekme se naši reprezentant je pripravljajo že več tednov, najprej so bili v Zagrebu, potem pa v Somboru. Naš. znani tekmovalec Urbane Marino nam je na našo prošnjo poslal s treninga v Somboru pismo, ki bo nedvomno marsikoga zanimalo. Piše Urbanc Marino Urbanc Marino izvaja stojo na bradlji Dobro razpoloženje »Že 8 dni se nahaja naša državna Morda bi k vsemu temu lahko do- L, , , V j i Vsat- a kot ekipa smo še vedno zelo šibki. intenzivne, ker imamo malo mož- ,11 rtn tli ce orffailiznciie lahko - ’ . ' 1 - Vsem se nrim.fi.n ikn i*. moči V vari. noči: -/n nn.cfn.Ti na o,l i m rvi a rili Ma- se zabava kakor ve in zna. Kušar in Sabo imata .»pevske vaje«, Jur- lo "»d privatnikov!!), da se lahko dali. da bi se organizacije lahko Udeleži tega ali onega prvenstva, borile ne samo za zvečanje dohod-Arbitračne tožbe so v društvu vsak- kov, ampak tudi za znižanje svojih ttanja stvar itd. itd. . , izdatkov. Ta trditev °.ne ® Ijata poljubne vaje, drugi si zopet Tako nekakšna je situacija P.n prav gotovo drži. Po našem mnenju lajšajo čas s kartami. Tako je pri Odredu, verjetno pa tudi pr,i drugih h, brez »škode za ki a naig ,vedro razpoloženje vse dopoil- društvih ni dosti bolje, ce ne se zlcn, razmah se vedno lahko uki d,ie. Popoldne ob štirih pa se prične slabše. Zadnjič smo porocah, da so ndi. oziroma način np trenin„ jn traja do sedme ure zve- Utorali nogometaši Orimpije sami katerih tekmovanj (n. _ p . ,«er Trening vodita ing. Ivančevič zbrati denar za sodnika. Zagorski rokometna moška m zenska b^a, (kli'ga v ša]f nazivamo »faraon«) ter ‘Proletarec« je še pred nedavnim zvej.na zenska odbojkarska l.Ba itdd Jurman Erviin. Z obcma .se dobro ]mel v društveni blagajni denarja 6 čemer bi tnd. P«1””11* razumemo in sta nam več kot pri- s*Taii-r,**% tsg ”te s a ni iateu i*««*. «•««•»” ~ - zgodibe deloma sami nabavljati.. Vsem še primanjkuje moči. V vaji, s katero bj lahko uspešno konkurirali na- mednarodnih tekmah, morajo danes biti razpore s predn-ože-njem, razpore v stoji, vzvlekj iz ra-zovke spredaj, odkolebi iiz stoje v stojo iitd. Takšnih prvin pa še nihče od nas ne obvlada. Jurjevič ima razmeroma precej težko vajo, za katero lahko prejme 9.50 točke, toda to še ne zadostuje za plasma med najboljše. Drugi dan so na sporedu ostale nosti za nastop na olimpiadi. Nasprotno pa imajo Čehi natančen program za letošnjo sezono in so v najboljši formi. Nedavno .so porazili Švicarje, bivše svetovne prvake, kar kaže. da se Čehi pripravljajo za osvojitev zlatih olimpijskih kolajn.« Na vprašanje, kaj misli o formi našiih posameznikov in kdo se lahko plasira med Čehe, je dejal: »O skupnem plasmaju je težko dati prognozo, v posameznih disciplin alti pa se svoje; toda " lažje je tri discipline. P»rterna telovadba je lahko borili s Čehi. To velja zlasti za Jurjeviča na bradlji ter gotovo ena najboljših disciplin. Tu , morali 'tekmovalci vsaj ‘»Fant! 80 ”aJi pravi mojstri, Caklec ^MeeaV Ga^rv parterju." Sabo ^ g0 finMčni vM «:::::,? Aaksm SO linancm J H ... C nn . ^Po navadi pričnemo s pre- S>ba pa tud, obvladata lepo g.banje, prvo troj.ico. No, misljim, da 60 naši društev Če b, nekako strm:h vse ilave:de- y^k mora napraviti po- kar je danes osnovni pogoj za uspeli faD,tje s(>1Mn<> pripravljeni, vendar P . . Vakšne ne uS»tovrtve. lahko trdimo, a kUSn,; skok nato pa še dva za oce- v tf‘J Danes parterna telo- m>ora jav,no,S;t upoštevati, da se bo- Poglejmo sedaj najprej, kakšne sicer društva mogla se precej na- ®kusm sk , n t pa 6imboij vadba m samo akrobacija ab tezne m<> z naSprotni;kom, ki je da- ?» pravzaprav možnosti m viri, iz pravib za zmizanje svojih stroškov no. lo delamo o „ • vaje. Dober partern« telovadec mora rosen favorit za olimpijske .ko- katerih lahko črpajo sredstva nase oziroma za zvišanje _dohodkov iz "atr^,niinig Vsak opravi biti popolnoma razgiban, biti mora lajne in nevaren nasprotnik celo izredno elastičen in tudi primerno R J in j- 20 do 30 preskokov, nas »faraon« Ci|m mu ma,njka eno ali Rusoln m Je-Poucem, 9snovne organizacije. predvsem t n i li virov. Takoj ob tein pa^ mo- t na in tudi partizanska društva, ramo seveda odločno poudariti, da Kot vemo, so viri trojni: 1. lastni vs- „krepi> ki l)i jih storila dru- nohodki, 2. pomoč podjetij, 3. pod- gjva> nikakor ne hi rešili nastaja- pore oblasti. Poglejmo sedaj, kaj i.n jočega položaja, ki je iz dneva v foliko si lahko društva obetajo in dan l)(>lj in bolj kritičen, saj so ▼ . . , , . koliko lahko v praksi dobijo iz pre- nekaterih društvih že razpravljali jc plovni s , P J6 omenjenih virov. o razpustitvi svoje organizacije. Tu krosih še primanjkuje moči Lastni dohodki so, kot vsi verno, bo (reba na jtd izhod iz zagate, pa . . ... ... T zares minimalni (članarina, dohodki naj br> takšen ali drugačen. Če po- Na bradlji je nekoliko lažje, tu °d vstopnine in dohodki od event. gledamo po svetni, bomo videli, da je že ipotrebna^moc in tudi koncu gospodarske vsak preskok kritično oceni in mooari v.mimu Prejšnjo nedeljo je bila dokončno kega takoj opozori na napake, drugo, ne more sestavit, dobre vaje. našaJdr'žavna reprezen- Nnnre.Iek na konin tanca, ki jo sestavljajo: Caklec, [Napredek na konju Jurjevič. Ga.gič, Urbanc, Koprivšek, Na konju z ročaji, ki je bil n-eikoč Sabo, Čerevicki, Kuša.r ter Marhu-eno naših najslabšiih orodij, smo lino kot rez-eirva.« leipo napredovali. Naša vr.st.a je zelo _____________________________________ homogena, in če ne 'bo kaikšnih težjih »kilksov«, lahko dosežemo preko Pa vsakega . . Na>ša vrsta ima precej raznolike preskoke. Dva skačeta premet, štir-i- _i---.• -i--,- sklonko. dejavnosti). Članarina ima}p povsod bolj'ali manj izdatne cija. a kljub telhu delamo cele vaje 90 % dosegljivih točk Drog je že mmerov zelo nizka in vi,„\ ki športu omogočajo normalen po dva do trikrat. Nato pa sledi od nekdaj eno naših najboljši i Je v večini primerov zelo nizka in ki športu omogočajo normalen uruštvu praktično ničesar ne pome- razvoj (na primer v Italiji, Nemčiji »piljenje« posameznih prvin in ve- orodij, zato smo ga tudi največ va- Vprašanje kvalitete in cen smučarske opreme Ali so res podjetja vsega kriva? V proizvodnji primanjkuje sposobnega kadra — V trgovino več strokovnjakov za nabavo kvalitetnega blaga — Naše organizacije morajo podjetjem nuditi več konkretne pomoči . ........ , , je visoko kvalificiranega kadra, ki ga ne morejo čez noč ustvarili. Zla- V torek popoldne je Trgovinska bi rekli, da je biiilo doslej vse pre-zbornica Slovenije sklicala na pobu- malo koordinacije in tesnega stika si‘ Pa bo takšen kader potreben trgo-do Smučarske zveze Slovenije sesta- med proizvodnimi podjetji, trgovino vini. nek, na katerem naj bi se navzoči in strokovnjaki v posameznih orga- F bodočnosti pa se poraja nov pro-pogovorili o vprašanjih kvalitete in nizacijah. Če bi bila ta koordinacija blem oziroma nova težava, ki jo je cen športnih izdelkov — predvsem dobra, bi se verjetno izognili marši- nakazal tov. Finžgar. Z novimi pred-smučarske opreme. Na sestanku, ki kateri težavi. Nekateri so bili tudi Pisi morajo podjetja vse devize od-ga je v imenu T rgovinske zbornice mnenja, in to najbrže povsem upr a- dati skupnosti, za ose potrebe po otvoril tovariš Milan Fajdiga, so bili vičeno, da se nekaterih izdelkov pri takšnem blagu, ki ga moramo še navzoči zastopniki oseh naših pod- nas ne izplača delati doma in bi jih nujno uvažati, pa bodo odslej kom-jetij (»ELAN«, Plamen, Planica-šport bilo pametneje uvažati (n. pr. tiste petentni le centralni zvezni forumi, in iSlovenijašporU) in predstavniki rekvizite, ki jih na leto pohabimo Konkretno: brez uvoza lakov, vija-Smučarske zveze Slovenije. Po otoo- komaj kakšnih 100 do 300 komadov), boo za robnike in še nekaterih izdel-ritoenili besedah tov. Fajdige je pred- Popolnoma pa se strinjamo z be- boo ne bomo mogli izdelovati kaj stavnik Smučarske zveze Slovenije sedami direktorja tovarne »ELAN*, P'id a smuči, saj teh izdelkov naša tov. Jeločnik nanizal nekaj ugotovi- tov. Finžgarja, ki je poudaril, naj industrija še nima tako kvalitetnih ten d pomanjkljivostih naše smučar- trgovska podjetja dosledno zavra- kakor inozemstvo. Tovarna »Elan* ske opreme, ki jih je SZS zbrala v čajo vse nekvalitetno blago in ga je 7am izvozila blaga za približno posebni anketi po smučarskih' dru- pošljejo tovarnam nazaj. Če bodo že -'00.000 dolarjev in bi po starih pred-štvih. Nato pa so se oglasili še pred- proizvodna podjetja uvedla strogo pisih z lahkoto nabavila ose to, kar stavniki vseh podjetij in povedali kontrolo nad izdelki, ki gredo v pro- smo Preie našteli. Vprašanje pa je svoja mnenja o fem ali onem vpra- dajo in če bo tudi trgovska mreža sedaj, če bodo zvezni forumi injeli šanju. prevzemala samo prvovrstno blago, za potrebe smučarskega športa, ki je Kaj nam je pravzaprav pokazal potem bodo hitro izginili vsi očitki n Sloveniji najbolj razširjen, dovolj ta sestanek, za kaj pravzaprav greP o nekvalitetnih izdelkih. Glede zni- razumevanjaP Tu bodo morali naši Če bi nekako strnili vse ugotovitve zarija cen pa bo težko kaj več doseči, republiški forumi — predvsem Sport-in vsa izvajanja, ki smo jih slišali na dokler ne bo postala proizvodnja v na zveza Slovenije, Smučarska zoe-tem sestanku, bi lahko rekli, da naših podjetjih modernejša (mehani- za Slovenije, Zveza »Partizan* itd. — očitki o slabi kvaliteti in visokih zaciia in tekoči trak). Znano je. da nuditi našim podjetjem največ jo po-cenali. ki lete na naša proizvodna nekatera podjetja prodajajo doloce- moc, podporo in razumevanje, kajti podjetja, niso tako težki in da so se ne artikle pod 'lastno produkcijsko °d razvoja in razmaha naših podje-podjetja morala boriti z velikanski- ceno (n. pr. telovadno orodje) in kri- tij za športno proizvodnjo bo v ve mi 'težavami, čestokrat popolnoma ifi° nastalo izgubo pri drugih, ne ~ J liki meri odvisen tudi nadaljnji raz- osamljena. da so prišla do sedanjih športnih izdelkih. Seveda pa našim cnii ose naše telesne kulture, uspehov. Res je sicer, da bo treba še Podjetjem, kakor povsod, primanjku- Prešeren Igor popraviti to ali ono stvar, vendar so to v bistvu malenkosti, ki jih ver- —---------------------------------------- jel no ne bo težko odpraviti. Tako smo slišali, da »Elanove* lepljene tekaške smuči niso bile vse enako kvalitetne in da so bile palice za splošno smučanje prekratke. »Planica-šport* je slabo lakiral smuči (domači laki niso kvalitetni in v mokrem snegu ne držijo), pa tudi krp-Ijice iz polivinila se vri nizkih temperaturah zaradi krhkosti rade trgajo. Tovarna »Plamen« bo morala nekoliko korigirati »Lato* streme in vezi »Kandahar*, pa tudi smučarski čevlji, ki jih dela tovarna »Alpinat, bi morali biti lažji in ožji. Vendar, kot že rečeno, so to hibe, ki iih ne bo tako težko odpraviti. Lahko pa KDO SO OLIMPIJSKI FAVORITI . 9y9 Takšna je štafetna palica LR Slovenije, ki jo bo v petek, 25. t. m. izročil maršalu Titu v Beogradu zadnji tekač slovenske štafete, Bižal Saša, načelnik partizanskega društva iz Kočevja Sami sebe po glavi... Pred kratkim je naša država na račun reparacij dobila iz Madžarske 2000 parov drsalk. Poznavalci vedo povedati, da je bila kvaliteta teh drsalk zelo slaba, toda ker smo jih dobili prav poceni (par za 1 dolar), bi si človek zaradi tega ne delal problemov in marsikateri kupec bi rad segel po teh drsalkah, če bi jih dobil za ceno 800 ali 900 dinarjev. Toda drsalke so bile v Beogradu prodane na licitaciji in neko podjetje je ceno temu malovrednemu blagu prignalo na... 2.800 din! človek se pri tem samo še vpraša, ali s takšnim početjem ne tolčemo sami sebe po glavi? Vse kaže, da nekatera podjetja zelo malo mislijo na potrošnikov žep in so docela brezdušni do tistih, ki bodo morali odšteti tri tisočake ali pa šč več, če bodo hoteli svojemu otroku podariti — slabe drsalke. Prav malo je verjetno, da bo olimpijskemu zmagovalcu v teku na 800 m Malu Whiitfieldu, ki si je priborili zlato medaljo, tako v Londonu kot v Helsinkih, uspelo doseči še tretjo zmago. Mož sicer še ni odnehal in se bo potegoval za uvrstitev v olimpijsko moštvo ZDA, toda že ta naloga bi znala bili zanj pretežka. Pojavilo se je veliko število mlajših tekačev, ki kar na tekočem traku dosegajo rezultate pod 1:50.0. Tek na 800 m se bo v Melbournu razvil predvsem v borbo med Ameriko in Evropo. Evropski tekači, na čelu z Belgijcem Moensom in Norvežanom Boy.seinom, ki sta lani končno le premagala »nepremagljivi c Harbiigov rekord, bodo - imeli hudo borbo z novim rodom ameriških tekočeiv. ki bodo poskušali nadaljevati tradicije Woodruffa, Whit-fielda in drugih. V teku na 800 m je zato zelo težko govorit; o enem favoritu, saj so tekmovalci med seboj tako izenačeni, da lahko zmaga tudi oni. ki je bil la n j morda šele deseti ali dvajset; na svetu. Naj navedemo samo to, da je lani nič manj kot 31 atletov teklo na 800 m čase boljše od 1:50.0! Olimpijskega zmagovalca pa bomo verjetno le našli med naslednjimi: Sowel (1:47.61. Stanlev (1:47.6), Moens (1:45.7). Boy-sen (1:45.9), Hewso-n (1:48.6), N-ielsen 11:47.5) in Sandoval (1:49.0). Eno na j večjih presenečenj olimpijskih iger 1952 je bila zmaga luksemburškega atleta Barih el a v teku na 1500 m. Gledalci na obmoljskem stadionu v Melbournu najbrž ne bodo imeli priložnosti prisostvovati podobnemu presenečenju, toda ne morda zato. ker bi lahko že danes rekli: »Ta al; oni atlet bo odnesel zlato medaljo.« Kandidatov za to medaljo je namreč, podobno kot r -teku na 800m. zopet lepo število, toda to so sam; znani atleti in v ta krog se verjetno ne bo mogel zopet pritihotapiti kak mali Luksembur- žan ali kdo drugi. Danes je na svetu vsaj 10 tekačev, ki lahko na tihem računajo, da bodo po teku na 1500 m stopili na oder za zmagovalce. To so Madžari Tabori (3:40.8), Rozsavolgy-i (3:41.2), morda tudi 1 ha ros (3:40.8) — če bo na tej progi sploh nastopil — dalje Anglež Hew-son (3:43.2) Danec Nielsen (3:40.8), Čeli Jungwi,rt (3:43.8), Poljak dr. Le-wandowsk,i (3:43.4), kak Amerika-nec in morda kol največji favoriti še domačini Lhola .. kemične industrije v Rušah ren lažnjivec... v mesto vsi tisti, ki so bili na tej kovinskem Tekerišu na Ceru. Med tekmi. Dotlej pa so mnogi Beograj- m n en ja, čeprav jim mnogo njihovih želja nisem izipoilmil. To pa mnogokrat ni bilo odvisno od mene. NEKULTURNO KRIČANJE? Na tekmi med Jugoslavijo in Anglijo leta 1954 v Beogradu sem prišel v precejšnjo stisko, ko je Mitič Organizirala tekmovanje industrij škili šol v odbojki. Tekem so se udeležile številne šole, in sicer IKŠ Pri Tovarni avtomobilov v Mariboru, elektrogospodarska šola iz Maribora, 2IŠ Maribor, steklarska šola - iz Rogaške Slatine in domačini. Lep dosegel gol. Gledalci, Pokal je osvojilo moštvo Elcktro- pred menoj v loži Sosipodarske šole j z Maribora, ki je konca, tako da našem P na v nic vi-Pokazalo najlepšo igro. Po dobro del, kaj se dogaja na igrišču. Nisem Pripravljenem turnirju je večina mogel ugotoviti, kdo je rta 1 gol Mrazila željo, naj bi se slična tek- ki so sedeli so sikooili po- ali ga je sodnik priznal ali ne — skratka ničesar. Zato sem dolgo, bolj kot običajno vpil: »Gcoool, goool, goool...« Hkrati sem se prerival z rokami in celo s pestmi tolkel po onih, ki so mi zastirali pogled. Kaj se pa dogaja okrog mene, nisem govoril. Zaradi tega mo.jetga ».gooo.l«, je i_________________________________j beograjski »jež« objavil karikaturo, v kateri je Ljubljana porazila Olim- nekli poslušalec pa je pisal na Radio Pijo s 6-4:61 (32:30). Zanimanje za Beograd takole: tekmo je bilo res veliko, saj se je »Ali veste, da vais poslušajo tudi na igrišču zbralo nad 500 gledalcev, v inozemstvu? Kaj neki bodo mi- rovanja še večkrat ponovila. Ing. Soršak Viktor 500 gledalcev v Postojni Prejšnjo nedeljo je bila v Postoj-ui propagandna košarkarska tekma, Od leve proli desni: Radivoje Markovič, madžarski nogometaš Ferencz Puskas, na skrajni desni pa je Szepesi, slavni radijski reporter iz Budimpešte pa je presenetil Ljutomerčan Pevec. Rezultati — moštva: 1. Grmoščica 5.063 kegljev. 2. Triglav 4959, 3. Branik 4946, 4. »22. december« (Zgb) 4934, 5. Bratstvo (Zgb) 4908, 6. Rad-nički (Bgd), 7. Split, 8. Medvedgrad (Zgb), 9. Gradis (Lj), 10. Partizan (Rgd), 11. Jesenice. 16. Ljubljana, posamezniki: 1. Debeljak (Tr) 907, 2. Smoljanovič (Grmoščica) 877, 3. Juričevič (Zen) 873, 4. Dobrilovič (Trnje Zgb). 872, 5. Martelanc (Tr) 871, 6. Oršulič (Sar) 867, 7. Kombol (Polet-Zgb) 863, 8. Graba nič (Teksti-lue - Var) 861, 9. Ambrožič (Tr) 861, 10. Pevec fLjut.) 858 itd. T. B. 3. junija mednarodna dirka V nedeljo, dne 3. junija, bo kolesarski klub Odred organiziral na svoji standardni progi Ljubljana — Postojna — Razdrto — Ajdovščina — Col — Črni vrli —Logatec—Ljubljana svojo vsakoletno člansko dirko. Ta prireditev bo še bolj zanimiva, ker so organizatorji povabili k sodelovanju tudi italijanske dirkače. Kolesarski klub »Stella Venettn« iz Trevisa bo nastopil na tej dirki s 5 kolesarji, razen njih pa seveda tudi številni znani jugoslovanski dirkači. Tesei in Padretti sta okobal na svoji »svinji« odplula Proti zapreki, ki sta jo morala’ pognati v zrak. Costa se Je tačas na drugi »svinji« odpravil proti podmorniškemu oporišču. , V tem sc je Giobbe na svojem hitrem čolnu na čelu ortnaciji- površinskih torpod približeval mostu. Ko mu je Pnšel v dogled, sc je ustavil, zbral okoli sobe svoje ovčice la pilotom pokazal most, ki se je temno risal na že rož- natem nebu. Začelo se je čakanje. Osem čolnov z ugaslimi motori, osem burno bijočih src, pripravljenih, da se počeno onstran zapreke, temne sence v noči, z očmi uprtimi v most, pod katerim bodo morali prodreti v luko, napetih ušes čaka, da začuje eksplozijo Teseievega naboja, ki bo zanje znamenje za naskok. Čas je tekel. Na vzhodu je tema že začela bledeti: še malo in odkrili jih bodo. Mladeniči so stali okoli svojega poveljnika in čakali odločilnega povelja. \ Giobbe že nekaj časa ni govoril. Tiho je preudarjal. Odločiti se je moral: vsaka minuta, ki je minila, bi utegnila postati usodna za uspeli podviga in življenje njegovih fantov. Če požene eksplozijske čolniče v nedotaknjeno mrežo, bo eksplozija ubila Tesia in Pedrettija, ki sta verjetno v bližini pod vodo. Če še počaka, tvega propad misije zaradi bližajočega dneva. V daljavi so zadoneli kristalno čisti udarci u.re. Ta znak življenja je Giobba strgal iz zamišljenosti. »Carabelli!« je tiho poklical. »Tukaj,« je odgovoril glas. »Poženi v zrak oviro, ostali na pot, ko bom ukazal. Šli bomo skozi odprtino, kakor bomo mogli, takoj nato pa v napad. Ne iščite posebnih ciljev in pomnite: če bo treba, se morate vsi žrtvovati, da enemu uspe priti v luko. Naprej 1« Carabelli je zmigal z rameni in truščem« odbrzel. Ta, ki je plul na površini, ni vedel, kaj sc je dogajalo pod morjem. Komaj nekaj metrov od Carabelli jevega čolna sta hitela Tesei in Pedreti. V daljavi sta cula bučanje vijakov. So mar to hitri čolni ali kak angleški rušilec, ki se vrača v luko? Tesei se je zmrdnil v temačni vodi. »Svinja« je še vedno drvela in mreža je bila šc nekaj metrov daleč. Častnik se je obrnil k svojemu spremljevalcu Pedretiju in mu pomigal, češ. reši so! A bilo je že prepozno. V skokii je bil Tesei na torpedov! k-onici. Začutil je. kako se je mreža podrgnila ob njegovem kombinezonu. Z roko je tipal po težki eksplozivni konici, otipal ročico in jo sunkovito obrnil na 0. Prav takrat je tudi Carabelli zadel na oviro... Dvojna eksplozija, velikanski steber vode in most se je zrušil v morje: jeklene grede so povsem zaprle prehod. Istočasno s truščem podirajočih se ruševin se je z vseh strani oglasilo lajanje strojnic. Nešteti žarometi so pometali morje in iskali napadalce. Glej tam! V mrzli luči žarometov je drvelo šest malih čolnov proti mostu. Oslepljeni niso mogli videti, da prehod zapirajo skrivenčene razbitine železne konstrukcije. Drugega za drugim so ustavili rafali strojnic s tisočerimi izstrelki, ki so se z vseli strani vsipali nanje. V kratkem je vse potihnilo, trušču eksplo zij in strelov je sledila tragična tišina. Na morju ni bilo nobenega gibanja več ... Tudi v podmorniškem oporišču so na dani preplah zlahka ujeli Costo in njegovega spremljevalca, njuna »svinja« pa je utonila. Danilo se je, napada je bilo konec... Poveljnik Giorgini je še isti dan prejel dolg telegram, ki je našteval izgube. Z roko si je šel počasi preko čela. Veterani so izginili. Tesei, zanosni prostovoljec, ta, ki ni imel nikdar sreče, a je kljub temu vztrajal, je žrtvoval svoje življenje, da bi spremenil tek usode. Sedaj je počival na dnu morja. Častno je končal, si je mislil Giorgini. Nebo nad Malto je bilo sivo... Tri dni je bil otok zavit v umetno meglo. Ko je veter razpihal težke kolobarje tega zastora in so nad angleškim otokom italijanska letala znova lahko opravljala izvidniške polete, so v vili zvedeli, da ni bil noben objekt zadet. Poveljnik Giorgini je sklical vse preostale pilote v oporišču. Stoječ sredi salona, ki mu je služil zn pisarno, je videl, kako so drug za drugim vstopali: De Le Ponne, Visin-Lini, Vesco, Catalano, Feltrinelli in toliko drugih. Da, to je bilo res enotno in močno moštvo navzlic izgubam, ki so mu rdečile vrste. »Tesnia ne bo več nazaj,« je spregovori'] poveljnik. »Costa je verjetno v ujetništvu. Do La Pennc bo dvema najstarejšima izmed vas odkazal sobi, ki sta sedaj nro ‘i. V dokaz spoštovanja izginulih se bo »Deseti -oddelek specialnih napadalnih strojev« odslej imenoval »Oddelek Te-scio Tesei«. Prihodnje pogloivjc: MAŠČEVANJE V GIBRALTARJU. Nj /K /W I Z N ■ ■ i= N ■ S P^ieiava aiefeeča © slovenskem namlsmem tenisu lahko res govorimo o krizi slovenskega namiznega tenisa! (Nadaljevanje im konec) Vendar pa dolžnost v služili ali šoli ni edini razlog, da igralci po določeni starosti odpadajo. V urejenih razmerah nemara to niti ne bi bilo potrebno. Hujši razlog predstavlja kaos v organizaciji našega namiznega tenisa. Zlasti v Ljubljani in Mariboru so razmere izredno slabe, saj klubi nastajajo in izginjajo, spreminjajo imena in obseg (in podpornike!), dobivajo prostore za trening in jih čez noč izgubljajo iitd. Marsikateri igralec, k| bi kljub vestnemu opravljanju svoje osnovne dolžnosti, bodisi v šoli, bodisi v službi, še vseeno našel dovolj časa Piše dr. ing. Strojnik Aleš in volje za sistematičen trening, če bi le okoliščine bile kolikor toliko znosne, mora obupati, ko vidi v kakšnih razmerah naj bi se izpopolnjeval. Danes se v našem glavnem mestu edinole ŽNTK Ljubljana lahko pohvali, da že nekaj let nudi igralcem stalno možnost sistematičnega treninga in rezultati se seveda že kažejo. Prav pri klubih, ki imajo možnost za neprekinjeno delo, pa opazimo, da velik del igralcev ne ve, da ima vsakdo poleg roke, ki drži lopar, še druge dele telesa, ki jih je tudi mogoče koristno uporabiti pri namiznem tenisu. Zdi se, da na primer šele v novejšem času posvečajo nekaj več pozornosti igri nog — glede na njihovo važnost, pa slej ko prej premalo. Na uporabo glave pa naš povprečni igralec odločno premalo misli. Obiskovalec teh tekmovanj vidi včasih naravnost groteskne prizore, ko veterani, ki že več let niso trenirali, zmagujejo nad »obetajočimi« odlično treniranimi in odpornimi igralci, ki bi jih kljub manjkajočim izkušnjam dejansko morali pregaziti. In pri tem imajo ti mlajši igralci za seboj že desetine turnirjev in tekmovanj in jih ni mogoče več imeti za začetnike! Kako naj si n. pr. razlagamo, da dr. Lazar osvoji na Jesenicah prvenstvo Slovenije bree posebnih težav po 12 letih, odkar je nehal sistematično trenirati!? Če že rabimo besedo »kriza«, potem lahko v Sloveniji govorimo le o krizj inteligentne igre. Brezglava igra ob sicer lepo izdelanih udarcih je prav karakteristična za večino tekmovanj, ki sem jih gledal v poslednjih letih v Ljubljani. Zavedam se seveda, da je posploševanje nevarno. Vsak pojav ima svoje izjeme. Tudi nočem reči, da igrajo pri nas namizni tenis samo neinteligentni ljudje. Nasprotno, zdi se mi, da krivdo nosi v veliki meri napačni način treninga. Trening obstaja v veliki večini primerov iz brezdušnega »nabijanja« enega ali obeh igralcev. Malo ali nič ne vidiš niti najbolj elementarnega treninga kratkih in dolgih pasov, kombinacij, driivesov s kratkimi žogami, prehodov iz obrambe v napad in obratno, nreciznega postavljanja žog itd. itd. In vendar so to šele osnove! Danes, ko imamo Harangozovo knjigo »Stoni tenis«, se to sliši naravnost neverjetno! Trening, kot ga opazujemo danes pri nas, daje igralcu vsaj deloma tehnično znanje udarcev, ne uvaja oa ga v taktiko in strategijo iffr.6-igralec se na taktiko im strategijo uriva ja šele na tekmovanju - namesto, da bi ju takrat že uporabljal. Posebno vlogo igra pri tem trener. Daši je na eni strani navzočnost dobrega trenerja izredno koristna za igralce, saj mu v nekaj urah popravi napake, ki bi jih igralec sam odpravil morda šele po mesecih ali letih nepotrebnih iskanj in so tudi trenerjeva navodila pred igro lahiko prav koristma,, pa vendar ne smemo pozabiti, da igralec namiznega tenisa ni metalec diska aji dvigalec uteži. Tema dvema im še mnogim drugim športnikom lahko trener že na treningu vbije v glavo vse, kar je potrebno za pravilno delo. Namizni tenis pa . je tipično individualna igra. Tu igra oseba proti osebi, vedno drugi temperamenti si stoji nasproti, vedno drugi logi, vedno druge taktike. Trener daje lahko samo splošni pouk ne more pa igralca naučiti vseh fines igranja proti vsakemu nasprotniku. Tu se mora razvijati im tel ek t igralca povsem individualno. Zato pa potrebujemo čiimveč tekmovanj, kajti taktika in strategija se na običajnem treningu ne moreta razvijati. Pri treningu veš, da nimaš ničesar izgubiti — igra je zalo čisto drugačna, kakor na pravem tekmovanju. Pa ne samo taktika im strategija, tudi refleks, hitrost mišljenja, hitrost odločanja im obvladanja živcev se pri danes oibičajnem načinu treninga le pomanjkljivo razvijajo. Samo ostro tekmovanje lahko tu od-pomore. Zato so včasih močno propagirali igranje za denar, da je vsaj to na treningu zaostrovalo igro. Danes je ta način na srečo povsem izginil itz našiih športnih dvoran, žal pa mu ni sledilo še nič, kar bi ga lahko nadomestilo. Trenerjeva pomoč je lahko celo škodljiva, kajti cesto se igralec tako navadi na trenerjeva navodila, da ne izgubi samo samostojnosti v slogu (si sloga ne razvija samostojno), ampak tudi v naglih odločitvah med igro, ko bi se moral znati sam odločati. S kakšno pravico smemo danes mlademu igralcu predpisovati tako imenovano klasično držo loparja, ko pa štirje najboljši igralci na svetovnem prvenstvu v Tokiju uporabljajo čisto drug (»pe.nholder«, »peresnik«) slog? Tako sem bežno orisal vsaj nekaj problemov našega namiznega tenisa. Kako bomo po vsem tena dosegli kako bistveno izboljšanje? Mislim, da je pazljivi bralec že med dosedanjim tekstom opazil, kaj je po mojem mnenju potrebno, da bi se nivo našega namiznega tenisa izboljšal. Če smo doslej omenili le dva ljubljanska kluba, ne smemo pozabiti, da jih imamo v Ljubljani sicer več, da pa tudi Ilirija, Gradis, Olimpija, Krim in še morda kateri, dejansko ne obstajajo dosti več, kakor le na papirju. Ves južni in jugovzhodni del Ljubljane nima nobene dvorane za namizni tenis. Dvomim, ali je nujno potrebno, da so mnoge telovadnice v tem delu mesta večji del časa povsem neizkoriščene. Žogice stanejo danes približno 200 din. Kateri klub, ki gradi le na prispevkih svojih članov, zmore trening pod takimi pogoji, pa četudi bi člani trenirali celo s ponovno zalepljenimi žogicami? Nabava pravilno izdelane mize stanc 5 do 10.000 din. Vse to so ovire, ki jih z okrožnicami ni mogoče reševati. Tu pomaga samo eno sredstvo: najti ljudi, ki se bodo zagrizli v ta problem ter z vztrajnostjo prišli do telovadnic in rekvizitov. Za tiste igralce, ki so tako srečni, da imajo priložnost trenirati v ugodnih razmerah, pa je potrebno le to, da nekoliko manj igrajo z roko in znatno več z glavo, da se med seboj raztovarjajo o igri, da opazujejo dobre igralce, da analizirajo igro svojih nasprotnikov bodisi sami pri sebi, bodisi s svojim trenerjem, da imajo trening za resno šolo in ne za zabavo, da v odmorih med_ treningom premislijo, kaj jim bo na sledečem treningu zopet najpotrebnejše itd. itd. — torej same stvari, ki jih bodo slišali od vsakega izkušenega starejšega igralca ali od svojega trenerja. Naj mi bo dovoljeno v zvezi z vzgojo tekmovalnega duha, borbenosti, z razvijanjem taktike in strategije omeniti metodo, ki na preprost in za mladega igralca izredno privlačen način tega uvaja v tekmovalno rutino im od njega zahteva samostojno mišljenje in odločanje. To je interno tekmovanje na klub- ski ali sekcijski vrstni lestvici. Klub napravi enkrat na dva meseca ali slično, svoje interno prvenstvo. Po dobljenih rezultatih sestavi tehnični vodja sekcije ali trener vrstno lestvico za člane, mladince itd. Sedaj pa sme vsak član »izzvati« svojega prednika na lestvici. Če igro, ki jo morata odigrati po vseh NTZS pravilih dobi, zamenja mesto s premagancem. Ker pa je treba preprečiti, da bi vsakdo poljubno izzival svoje prednike na lestvici, mora vsak izzivalec položiti pred igro primerno kavcijo, _ ki jo določi klub, n. pr. 10 din. Če igro dobi in je bil torej upravičen boriti se za višje mesto, vzame kavcijo seveda nazaj, če je igro izgubil mu kavcija zapade in gre v klubsko blagajno k članarini. Na ta način ni samo klub prišel do odlične kontrole o kvaliteti svojih igralcev, temveč je vzbudil v njih zdravo borbenost, ki je najprimernejša priprava za turnirske nastope. Najbolje je preskrbeti si primerno tablo toda 11. mesto med ekipami je še v®dn° solidno, pa tudi 36. mesto Petrola med posamezniki ni tako slabo, če uDoštevamo dejstvo, da tekmovalcev v2hodnih držav res ne gre šteti med po-®°Polne amaterje. Za zaključek še nekaj *ezul tatov: X. etapa Karlove Vary—Ta-“°r (207 km): 1. Sanderson (VB), 2. Ko-(Bolg), 15. Petrovič (Jug), XI. etapa 4abor-Brno (117 km): 1. Schur (Vz. Nem), 8- Cestar! (It), XII. etapa Brno—Praga (22lkm): 1. Klevcov (SZ), 2. Butzen (Belg); skupna ocena: 1. Krolak (Polj) 59;H:56, 2. Dumitrescu (Rom) zaostanek 2:24, 3. Kolumbct (SZ) 4:15, 4. Nyman 'Fin) 5:45, 5. Kolev (Bolg) 6:04, 6. Cestari to) 7. Vosterjakov (SZ), 8. Wolls (Niz), 9. “°rne (Belg), 10. Schur (Vzh. Nem), 36. Petrovič, 54. Vuksan, 56. Jugo, 69. Cvejin, Palčič in Varga sta odstopila. Med mo-°lvi je zmagala ekipa Sovjetske zveze. Končni rezultati kolesarske dirke po Romanski Švici: 1. Fornara (It) 21:52:18, 2- Clerici (Sv) zaostanek 54 selt., 3. S trener (Sv) 1:11, 4. Monti (It) 1:16, 5. Gros-So (It) 3:16, 6. Anzile (Fr) 3:17. V zadnji večji preizkušnji pred letošnjo kolesarsko dirko po Italiji, 252 km flolgi dirki po Piemontu s startom in ci-'jem v Torinu, je zmagal Magni v času 6:36:oo pred Fornaro in Giudicijem, ki ®la dosegla isti čas. Po daljšem času je bU na startu tudi Coppi, ki pa je med nitko odstopil. Precejšnje spremembe v lestvicah Boksarska revija »Ring« iz New Yor-je objavila jakostne lestvice najboljših boksarjev v posameznih kategorijah ih v teh lestvicah lahko opazimo precej sPrememb. V posameznih kategorijah so na_jboljši boksarji razvrščeni takole — težka: brez prvaka, 1. Moore, 2. Jackson, s. Baker, 4. Kolman, 5. Fatterson (Vsi ZDA), poltežka — prvak Moore (ZDA), 1. Hecht (Nem), 2. Pompey (Trin), s- Spieser (ZDA), 4. Stretz (Nem), 5. Hop-ler (Nem), 6. Maxim (ZDA), srednja — tovals Robinson (ZDA), 1. Olson (ZDA), 2 Humez (Fr), 3. Fulmer, 4. Boyd, 5. Sa-Vage (vsi ZDA), \velter — prvak Saxton (ZDA); l. Basilio, 2. De Marco, 3. Logart, 4- Martinez, 5. Atkins (vsi ZDA), 9. Mar-c°ni (It), lahka — prvak Smith (ZDA), '■ Loi (it), 2. Dupas, 3. Carter, 4. Andra-1e, 5. Gonsalve (vsi ZDA), peresna — Prvak Sadller (ZDA); 1. Galiana (Špan), 2. Bassey (ZDA), 3. Hamie (Fr), 4. Costa (ZDA), 5. Elorde (ZDA), 7. Jorgensen (Dan), 8. Famechon (Fr), bantam — Prvak Cohen (Fr) , 1. d’Agata (It), 2. Mahaš (Meh), 3. Peacock (ZDA), 4. Cezar (ZDA), 5. Lopez (Meh), 6. Kalim (Fr), 7. Keenan (VB), mušja — prvak Perez (Arg), l. Diaz (Meh), 2. Dower (VB), 3. Martin (Špan), 4. Espinose (Filip), 5. Mi-sako (Jap). Pred nekaj dnevi sta se v Celovcu pomerili amaterski boksarski reprezentanci Avstrije in Madžarske. Madžarski boksarji so bili mnogo boljši in so slavili zasluženo zmago z rezultatom 14:6. Robinson ponovno premagal Olsona V noči od petka na soboto sta se v Los Angelesu pomerila v borbi za naslov . svetovnega boksarskega ‘prvaka srednje kategorije Ray Robinson, sedanji prvak, in nekdanji prvak Carl Olson. Borba ni bila dolga. Že v četrti rundi je Robinson tako močno zadel svojega nasprotnika, da se ta tudi do deset ni mogel pobrati. Zanimivo je, da sta se oba boksarja borila zastonj. Finančne oblasti so namreč takoj po borbi zaplenile njuna deleža. Po borbi je Robinson izjavil, da se bo potegoval za osvojitev naslova svetovnega prvaka pol težke kategorije. Tudi v Parizu č£a&o nate. Takoj po zaključku srečanj a z reprezentanco Anglije, ki je veljalo za Davisov pokal, so jugoslovanski teniški igralci odpotovali na mednarodno prvenstvo Francije v Pariz. Tudi na tem tekmovanju so pokazali zelo malo in le Pleče-vič je prišel do tretjega kola, ostali pa so izgubili že prej. Rezultati naših igralcev: Panajotovič : Slobin (ZDA) 6:4, 6:3, 3:6, 6:4, Karetič : Flam (ZDA) 3:6, 4:6, 4:6, Ponovič : Ayala (Čile) 1:6, 0:6, 2:6, Panajotovič : Mezzi (Belg) 2:6, 3:6, 4:6, Plečevič : Olozago (Špan) 3:6, 6:4, 6:3, 6:4, Plečevič : Brichaut (Belg) 2:6, 0:6, 4:6, dvojice: Panaj otovič-Plečevič : Feld- bausch - Scholz (Nem) 3:6, 4:6, 7:5, 4:6, Keretič-Popovič : Forbeš-Vermaak (Juž. Af.) 1:6, 1:6, 0:6. Končni rezultati 2. kola evropske cone tekmovanja za Davisov pokal: Anglija : Jugoslavija 5:0 (Knigt : Panajotovič 6:4, 6:4, 6:2) Knight-Davis : Panajotovič- Plečevič 6:2, 8:6, 6:2, Becker : Panajotovič 6:1, 6:0, 6:0, Davis-Plečevič 6:1. 6:3, 6:1, Danska : ČSR 4:1, Italija : Poljska 5:0, Nemčija : Irska 4:1, Francija : Švica 5:0, Belgija : Španija 4:1, Švedska : Norveška 5:0, Čile : Nizozemska 5:0. V četrtfinalnih tekmah, ki morajo biti zaključene do 5. junija bodo na sporedu naslednja srečanja — Danska : Italija, Nemčija : Francija, Belgija : švedska, Anglija : Čile. V teniškem srečanju za Davisov pokal v azijski coni med Japonsko in Indijo je stanje po prvem dnevu neodločeno 1:1. Nogometna prvenstva evropskih držav AVSTRIJA — 22. kolo: Vienna : Sim-mering 7:2, Austria (S) : Sportklub 1:2, Sturm : Admira 2:2, Kapfenberg : Wa-cker 2:1, Austria (D) : GAK 4:3, Stadlau : Austria (G) 0:1, FC Wien : Rapid 2:2, Vrstni red: Wacker 37, Rapid 35, Vienna 33, Austria (D) 28, Sportklub 28. FRANCIJA — 32. kolo: Nice : Metz 1:0, Lille : Lens 1:1, Sochaux : St. Etiene 2:3, Lyon : Nimes 0:0, Sedan : Troyes 1:3, Racing : Reims 2:1, Nancy : Monaco 1:3, Toulouse : Marseille 2:3, Strasbourg : Bordeaux 1:1, Vrstni red: Nice 41, St. Etienne 38, Lens 38, Racing 37, Monaco 37, Lyon 37. ŠVICA — 22. kolo: Ztirich : Y°ung Boys 2:1, Fribourg : Urania 6:3, Chaux de Fonds : Lugano 6:3, Chiasso : Bellin-zona 2:3, Servette : Grenchen 2:6, Basel : Grasshoppers 2:5, Schaffhausen : Lau-sanne 1:3, Vrstni red: Grasshoppers 37, Chaux de Fonds 30, young Boys 27, Servette 26. Švedska : Anglija 0:0 Približno 35.000 gledalcev je v Stockholmu prisostvovalo srečanju nogometnih reprezentanc švedske in Anglije, ki se je končala neodločeno 0:0. Obe moštvi sta prikazali dokaj povprečno igro, boljše od napada sta igrali obrambi, kar je razvidno tudi iz rezultata. Na tej tekmi je nogometna reprezentanca Anglije, ki je tokrat nastopila brez Mathewsa igrala mnogo slabše kot v tekmi proti Braziliji v Londonu. V okviru tekmovanja velesejmskih mest je angleško moštvo Birmingham igralo v Milanu neodločeno 0:0 z domačim Internazionalom. Tekma mestnih nogometnih reprezentanc Pariza in Berlina, ki Je bila v Parizu, se je končala neodločeno 1:1 (0:0). Kot kaže so v zadnjih dneh pri nogometaših neodločeni rezultati v modi. Zmagovalec angleškega pokala Manchester City je gostoval v Munchnu proti domačemu 1860, ki je letos izpadel iz prve lige in tudi dosegel samo neodločen rezultat 0:0. Neodločeno se je končala tudi tekma med Ntirnbergom in Burnleyem in sicer z rezultatom 1:1. V zadnjih letih je francoska atletika preživljala manjšo krizo in Francozi niso imeli v svojih vrstah več atletov svetovne vrednosti kot so bili pred leti Hansenne, Thiam, Mimoun in drugi. Letošnje leto pa je Francozom prineslo dve veliki odkritji. To sta metalec kopja Macquet, ki ne zaostaja več mnogo za najboljšimi na svetu, in pa mladi skakalec v višino Maurice Fournier, ki je te dni skočil v Alžiru 205 cm, kar je nov francoski rekord, za 2 cm boljši od prejšnjega, istočasno pa spada tudi med najboljše rezultate na svetu v letošnjem letu. Po tem rezultatu francoskega skakalca je vrh lestvice najboljših skakalcev na svetu v letu 1956 takšen — 208.9 Stewart (ZDA), 207 Mangham (ZDA), 206 Dumas (ZDA), 206 Kaskarov (SSSR), 206 Russell, 205.7 Wilson (ZDA), 205.7 Chigbolu (Nig), 205 Fournier (Fr). Na tekmovanju v Fresnu, ki je na njem Avstralec Landy ponovno pretekel 1 miljo hitreje kot v 4 minutah (3:59.1), so bili doseženi še nekateri odlični rezultati — 120 y ovire: Davis 13,6, 400 y ovire: Atterberry 52.5, višina: Dumas 205, Russell 205, daljina: Johnson 7.67, palica: Richards 4.52, Gutovvski 4.52, krogla: Vick 17.13, kopje: Bugge 73.03. Atletska sezona v Avstraliji je že končana. Zanimivo je pogledati najboljše rezultate, ki so jih. dosegli avstralski atleti in atletinje v predolimpijski sezoni 1955/56. Naj naštejemo samo najpomembnejše rezultate — 100 y: Hogan 9.5, 100 m: Hogan 10.4, Randall 10.4, 220 y: Hogan" 21.3, 440 y: Gosper 47.2, 880 y: Landy 1:50.4, O Connell 1:50.8, 1500 m: Landy 3:43.2, Lincoln 3:44.4, 1 milja: Landy 3:58.6, Lincoln 4:00.6, 3000 m: Step-hens 8:11.2, Smilje: Landy 13:27.4, 6 milj: Blair za petami Krivonosovu Ameriški metalec kladiva Cliff Blair je pred nekaj dnevi dosegel v metu kladiva nov rekord ZDA z rezultatom 64.39 m, kar je istočasno tudi tretji najboljši rezultat vseh časov za letošnjima rezultatoma Rusov Krivonosova (65.85) in Samocvetova (64.41). Medtem je tudi ruski metalec Tarasi uk vrgel kladivo 60.44 m, tako, da se je število metalcev, ki so presegli znamko 60 m, povečalo že na 19. Samo letos je to, do pred nekaj leti nepremagljivo, znamko preseglo 10 atletov. Od tega 8 Rusov. Sovjetski atleti so se v zadnjem tednu proslavili zopet z dvema rekordoma. Štafeta na 4 X 800 m je z rezultatom 7:26.2 za 6 desetink sekunde popravila doseda- nji svetovni rekord, ki so ga imeli tudi že doslej Rusi. Tekač čez ovire Boga-tov pa je s 23.4 dosegel nov evropski rekord v teku na 200 m z ovirami, s čemer je za desetinko sekunde popravil dosedanji rekord Nemca Steinesa. Stephens 27:54.0, steeple-chase: Thomas 9:05.2, 120 y ovire: Weinberg 14.3, Dou-bleday 14.6, 440 y ovire: Goodacre 52.4, višina: Porter 202, daljina: Oliver 7.29, palica: Peever 3.99, troskok: Oliver 15.38, krogla: Donath 15.59, disk: Balodis 42.35, kopje: Grant 61.53, kladivo: Gadsen 50.86, ženske — 100 y: Mathevvs 10.5, 100 m: Mathews 11.5, Cuthsert 11.5 , 220 y: Ma-thews 24.0, Cuthbert 24.2, 80 m ovire: Strickland 11.1, Austin 11.2, Cooke 11.2, višina: Bergin 160,. daljina: Willis 5.81, krogla: Breen 10.59, disk: Jackman 36.69, kopje: 0'Neill 39.85. CHRISIOPHE 1:05,0 na 100 m larbfno Francozi imajo celo vrsto odličnih plavalcev hrbtnega sloga. Na tekmovanju v Marseillu je mladi-Christophe preplaval 100 m hrbtno v času 1:05.0, kar je doslej tretji najboljši francoski rezultat. Na plavalnem tekmovanju v Tailfin-genu sta se zopet najbolj postavila plavalca metuljčkovega sloga Weber in Ma-sel, ki sta preplavala 100 m v času 1:05.6 oziroma 1:06.7. Na plavalnem tekmovanju v Egerju se je najbolj izkazala plavalka Gyenge, M je v 50 m dolgem bazenu preplavala 100 m v času 1:06.2, 400 m pa v 5:13.8. Med moškimi se je na istem tekmovanju najbolj uveljavil Nyeki z 2:08.8 na 200 m. Srečanje reprezentanc Nemčije in Francije v orodni telovadbi, ki je bilo v Freiburgu, se je končalo z visoko zmago Nemcev z 286.80 : 275.70 točke. Med posamezniki so bili najboljši Bantz 58.15, Dickhut 57.75. Theo Wied (vsi Nem) 57.40 in Dot (Fr) 57.10. Italijanski prvak v košarki Virtus je zmagal na mednarodnem turnirju v Liegu, kjer je v finalni tekmi premagal AZS iz Varšave s 65:55. Nekdanji svetovni prvak v boksu težke kategorije Rocky Marciano, si je že poiskal novo zaposlitev. V mestu Rayn-ham je postal šef propagande na mestnem stadionu za pasje dirke. SimU 9.3 na 100 jardov Karavana je krenila na pot Včeraj se je pričela kolesarska dirka »Po Italiji« (Giro dltalia), ki spada skupaj z »Dirko po Franciji« in svetovnim prvenstvom v vrsto najpomembnejših dogodkov vsake kolesarske sezone. Letošnja dirka je že 39. po vrsti, tra-tala pa bo do 10. junija, ko se bodo tekmovalci vrnili v Milano, kjer je bil tudi start. Skupna dolžina letošnje dirke je 3-520 km, razdeljena pa je v 20 etap. Naj-tial)ša etapa letošnje dirke je dolga 278 km, to je etapa, ki vodi iz Rapalla v Lecco. Nekaj edinstvenega pa je etapa Lologna—San Luca, dolga 2.600 m. To liliputansko« etapo bodo vozili na kronometer. Ze minimalna dolžina proge nam pove, da imamo v tej etapi stalen v?-Pon. Morda bo tudi letos prav ta e^apa na kronometer odločala o končni 2magi kot že nekajkrat v zadnjih letih. Se nekaj besed o letošnjih udeležencih. Končna startna lista nam nekaj dni pred 2ačetkom dirke sicer še ni znana, lahko Kdo bo zmagovalec v 39. dirki ,,Giro d' Ifalia Pravkar je izšla Ti§^xema$t/čira. Knjigo lahko naročite pri nogometnih klubih ali pa v knjigarnah založba »MLADINSKA KNJIGA« pa naštejemo že celo vrsto znanih imen. Italijanski kolesarji bodo vozili v svojih tovarniških moštvih in najbolj znani so razporejeni takole — Nivea: Magni, Leo: Nencini, Minardi, Atala: Monti, Astrua, Fantini, Grosso, Legnano: Alba-ni, Frabbri, Ranucci, Frejus: Coletto, Messina, Ignis: Filippi, De Santi, Arbos: Fornare, Asirelli, Torpado: Moser, Mau-le, Gismondi. Od inozemskih moštev so zaenkrat prijavljeni Nizozemci z Wagt-mansom, Noltenom, De Grootom in drugimi, dalje Španci na čelu s Poble-tom, Botello, Bahamontesom in Ruizom, Francozi z Dottojem in Lauredijem ter mešano moštvo z Luksemburžani Gau-lom, Erznerjem, Kempom in Švicarji, Clericijem, Scharom, Grafom in Holen-steinom. Vsekakor so iz Milana startall še nekateri drugi odlični kolesarji, v borbo za rdečo, oz. roza majico vodilnega v skupni oceni pa bodo gotovo kmalu posegli favoriti Magni, Fornara, Conterno in Moser od Italijanov ter seveda tudi nekateri inozemci. še nekaj splošnih podatkov o kolesarski dirki po Italiji. V vseh dosedanjih dirkah so kot po pravilu zmagovali Italijani in edini izjemi predstavljata Švicarja Koblet leta 1950 in Clerici 1954. Od dosedanjih dirk je bila najdaljša leta 1954, ko je skupna dolžina znašala 4.337 km, najkrajša pa je bila prva leta 1909, s skupno dolžino 2.448 km. NajVečja povprečna hitrost na vsej dirki je bila dosežena lani, ko je zmagal Magni s po- vprečno hitrostjo 35.552 km na uro. Najuspešnejša kolesarja na dosedanjih dirkah po Italiji sta bila Binda in Coppi, ki sta zmagala po petkrat. Največ kolesarjev je bilo na startu leta 1928 — 298, najmanjše število pa je bilo leta 1920 — 49. V tekmovanju za veliko gorsko nagrado je imel v vseh dosedanjih dirkah največ uspeha Bartali, ki je zmagal 7-krat. V številu etapnih zmag pa je daleč pred vsemi Binda, ki je zmagal v 41 etapah. Naj večjo prednost ob koncu dirke je zabeležil Calzolari leta 1914, ki je bil 1:55:26 pred drugoplasiranim. Z najmanjšo prednostjo je Giro osvojil že dvakrat Magni in sicer 1948 z 11 sekundami prednosti pred Cecchijem in 1955 s 13 sekundami pred Coppijem. Naj hujša je bila, kot kaže, dirka leta 1914, ko je od 81 tekmovalcev doseglo končni cilj samo 8 kolesarjev. Še bi lahko naštevali najrazličnejše številke z dosedanjih dirk, toda za danes naj bo dovolj in naslednja poročila bodo že govorila o borbah junakov »železnih konj« po italijanskih cestah. V zadnjem trenutku pred začetkom dirke so se prijavila še tri moštva. Italijani so seveda najbolj navdušeni nad tem, da se je za dirko prijavil tudi »eampionissimo« Famoto Coppi s svojim moštvom Carpano-Coppi. Prijavili so se tudi še Belgijci, med katerimi so najmočnejši Brankart, Janssens in Cou-vreur ter nekdanje Coppijevo moštvo Bianchi, ki ga letos vodi Defilippis. Mladi ameriški študent Dave Sime je po odličnih rezultatih t ostalih disciplinah nazadnje dosegel svetovni rekord tudi na 100 y. V Raleighu je dosegel čas 9.3, s čemer se je kot svetovni rekorder pridružil Pattonu, Ho-ganu, Gollidayu, Agostiniju in Kingu. Angleška atletinja Perkins je v Hornchurchu dosegla z rezultatom 4:35.4 na 1500 m doslej najboljši čas na tej progi. Svetovni rekord na tej progi se ne vodi, doslej najuspešnejša pa je bila Rusinja Otkalenko s 4:37.0. Vrhovno sodišče države New York je odbilo pritožbo znanega ameriškega tekača na srednje proge Ycsa Santeeja proti doživljcnjski diskvalifikaciji po ameriški amaterski uniji. Sodišče je ugotovilo, da za zadevo sicer sploh Ešafii prva „reza majica" "Včeraj opoldne je krenilo 105 kolesarjev na letošnjo kolesarsko dirko >Po Italiji«. Kot je na tek velikih dirkah že navada, so »asi« vozili spočetka s precejšnjo rezervo. Mlajši, manj poznani kolesarji so tako dobili priložnost, da se' izkažejo. V prvi etapi je to v veliki meri uspelo Baffiju, ki je prispel na cilj skoraj 3 minute pred glavno skupino za vsemi favoriti. Danes so imeli dirkači dve nalogi: najprej dopoldne razmeroma kratko etapo od Alessandrije do Genove, zvečer pa še moštveno dirko na kronometer. V prvem delu je skupini 11 kolesarjev uspelo zbežati, vendar so bili tudi tokrat, z izjemo Švicarja Scbiira, manj poznani udeleženci dirke. Coppi se v prvih del etapah ni preveč trudil, kaže pa, da vseeno ni tako slab kot bi človek pričakoval po več mesečnem odmoru zaradi bolezni. Rezultati — 7. etapa Milano—Ales-sandria (210 km): 1. Baffi 5:30.34, 2. Ferlenghi isti čas, 3. Baroni zaostanek 1:46, 4. Coletto,' 5. Zucconelli, 6. Bcrtoglio, 7. De Santi, 9. Guarrini (vsi It) isti čas, 10. Boni (It) 2:38, v času Bonija so prispeli na cilj tudi vsi ostali; II. etapa Alessandria—Genova (96 km): 1. Fantini (It) 2:29.06, 2. Schiir (Sv), 3. Fallarini, 4. Zucconelli, 5. Pctrci isti čas, 6 Bertollozzi (vsi It) zaostanek 4 sek., 7. De Groot (Niz) 49, 12. Poblet (Špan) 1:38, v času Pobleta je prispela na cilj tudi večina ostalih kolesarjev. Skupna ocena: 1. Baffi 7:59.40, 2. Ferlenghi isti čas, 3. Zucconelli zaostanek 8 sekund, 4. Fantini (vsi It) 1:04, 5. Schiir (Sv), 6. Fnllarini (Jt) isti čas. Vsi »asi« zaostajajo 2:42. Mariborski šport med tednom V nadaljevanju republiškega prvenstva v košarki je v Mariboru ŽKK Celje z 97:64 (44:24) klonil pred bivšim ligašem Mariborom. Celjanke pa so ostale doma in se tekma po propozicijah knjiži z 20:0 Mariboru v dobro. Štadion v Ljudskem vrtu je bil v sredo poln dijaštva, ki je živahno navijalo za svoje tovariše. Društvo profesorjev in učiteljev telesne vzgoje je namreč ob sodelovanju Mariborske rokometne podzveze izvedlo pomladanski del okrajnega prvenstva srednjih šol v malem rokometu. Tekmovalo je 14 moških ekip, razočarala pa je udeležba samo 3 ženskih ekip. Pri dijakih je letos že drugič osvojila prvo mesto I. gimnazija, ki je v finalu premagala žilave zastopnike klasične gimnazije s 13:4 (7:3). V borbi za 3. mesto je učiteljišče porazilo Železniško industrijsko šolo z 4:2 (2:1). Prvo mesto pri dekletih je zasedlo učiteljišče pred Kmetijsko srednjo šolo in ESS. Na teniških igriščih Branika je prav ži-x vahno. Klubsko tekmovanje za jakostno lestvico je razgibalo članstvo in se dan za dnem odigravajo zagrizene borbe v posameznih skupinah, le ženska udeležba ni zadovoljiva. Končno bodo tudi plavalci Branika pričeli z resnim delom na Mariborskem otoku. Za trenerja sc je Braniku posrečilo zopet pridobiti priljubljenega Mihoviloviča iz Splita. Atletsko prvenstvo kamniške gimnazije Pretekli torek je več kot 150 dijakov Kamnika nastopilo na šolskem prvenstvu v atletiki. Vse priznanje je treba izreči atletski sekciji SŠD Kamnik, ki je dala na razpolago svoj stadion in pomagala pri organizaciji maloštevilnemu, a požrtvovalnemu profesorskemu zboru. Med dijaki se je najbolj Izkazal Ponikvar v teku na 100 m (12.0) in v skoku v daljino (6.13), Kralj v teku na 1000 m' (2:55.3) in mladinke Trbižanova v teku na 60 m (8.9) in v skoku v daljino (4.56). ni pristojno, razen tega pa tudi, da je bil Santee diskvalificiran po pravici, saj so mnoge priče dokazale večje število prekrškov proti amaterskemu statutu. Nekateri zanimivejši rezultati z nadaljevanja mednarodnega teniškega turnirja v Parizu - Flam (ZDA: Vincent (ZDA) 6:2, 6:1, 6:1, Mcrlo (It) : Dorfman (ZDA) 6:0, 6:3, 6:2, Davidson (Šved.) : Sirola (It) 6:3, 6:4, 7:5, Ifoad (Avstr.) : Abdcssclam (Fr) 1:6, 7:5, 6:0, 4:6, 6:0, Nielsen (Dan) : Asboth (Madž) 6:4, 6:1, 6:2, Pictrangeli (It) : Ayala (Čile) 6:4, 6:1, 0:6, 5:7, 6:4, Rcmy (Fr) : Larsen (ZDA) 5:7, 6:3, 1:6, 7:5, 6:3. Mnogoboj pionirjev ljubljanskih srednjih šol Ljubljana, 20. maja. V soboto so se na letnem telovadišču zbrali najboljši pionirji in pionirke iz vseh gimnazij ljubljanskega okraja. Preko 200 dijakov je nastopilo v mnogoboju, ki je obsegal skok, tek, prosto vajo, plezanje in ciljanje v tarčo. V večini primerov so bili pionirji dobro pripravljeni in so dosegli v atletskih in telovadnih disciplinah največje možno število točk. Tekmovanje, ki ga je vodil aktiv učiteljev iz profesorjev telesne vzgoje, je pokazalo, da je taka oblika za pionirje zelo privlačna in da bi jo kazalo prirejati vsako leto ob zaključku šolskega pouka. Najboljši posamezniki in vrste so bili tile: Pionirji — vrste: 1. III. gimn. 267, 2. X. gimn. 265.6, 3. XI. gimn. 263.5, 4. VIII. gimn. 263, 5. VI. gimn. 262.1; posamezniki: 1. Sonec (VI. giron.) 48.8, 2. Zupančič (III. gimn.) 46.9, 3. Bogataj (VIII. gimn.) 46.7, 4. Lednik (XII. gimn.) 45.5, 5. Sedej (VT.g.) 45.3; Pionirke — vrste: -1. I. gimn. 268.1, 2. V. gimn. 262.3, 3. XIII. gimn. 2:58.5, 4. Vrhnika 255.3, 5. III. gimn. 253.6; Posameznice: 1.—3. Vrdjan (I. g.), Kranjc (I. g.) in Kosem (VI. g.) vse 46.2, 4.—5. Kržan (Vrhnika) in Logar (I. g.) 45.5. ODBOJKA V KAMNIKU V okviru ženske republiške lige (ljubljanska cona) so Kamničanke premagale ekipo Papirničarja iz Vevč s 3:0 (15:13, 15:7, 16:14). Šport na Vrhniki Vrhnika, 20. maja. V počastitev rojstnega dne Ivana Cankarja je bilo na Bledu tekmovanje v odbojki, namiznem tenisu, košarki in streljanju. V odbojki je »Partizan« premagal Dom Ivana Cankarja (Lj) 2:0, v namiznem tenisu »Partizan« : DIC (Lj) 5:1, v košarki »Partizan« : DIC (Lj) 53:44 (22:14). V streljanju pa je zmagal Dom Iv. Cankarja s 95 točkami naskoka. V prvenstveni odbojkarski tekmi Je »Partizan« premagal ZOK Ljubljana II s 3:0 (15:8, 15:5, 15:12). Pri ženskah pa je bil rezultat »Partizan« : ZOK Lj. II. 2:3 (15:11, 17:15, 13:15, 13:15: 8:15). LETO XII Štev. 20 Stran 7 Kolesarska dirka v spomin padlih borcev - kolesarjev Tudi dež jih ni zadržal Naiveiji uspeh naših rokometašev Ljubljana, 20. maja. Tradicionalna podutiška dirka, ki jo prireja KZS v spomin padlih borcev kolesarjev, se je morala danes zaradi popravila ceste v Podutiku preseliti na drugo progo, in sicer so vozili člani od Ljubljane do Podnanosa in nazaj (145 km), mladinci od Ljubljane do Postojne in nazaj (95 km), turisti — člani od Ljubljane do Vrhnike (35 km) ter turisti mladinci od Ljubljane do Loga in nazaj (15 km). Izredno hladno in deževno vreme ni zadržalo najbolj vnetih tekmovalcev in tako so startali pri članih dirkači iz Reke, Zagreba, Maribora, Kopra in ljubljanskih klubov, skupaj 12 tekmovalcev. Takoj po startu je skupina vozila strnjeno, kmalu pa se je odtrgal Stupar in vozil do obrata v Podnanosu popolnoma sam, nakar ga je v Razdrtem ujel Bajc. Za njima so se pognali še nekateri dirkači, toda vrstni red se dokonča ni spremenil, na cilj pa je Stupar s 3 sd je zmage kundami pred Bajcem. PRI MLADINCIH ZMAGAL ŽIDAN Med mladinci, ki so dirkali prvo dirko za slovensko prvenstvo, je nastopilo 28 tekmovalcev iz Reke, Maribora, Trbovelj, Kopra Nove Gorice in ljubljanskih klubov. V konkurenci za prvenstvo LRS je tekmovalo 6 moštev, Rečani pa izven konkurence. Že pred Vrhniko, do koder je vozila skupina strnjeno, je dobil okvaro Židan in zaostal približno za 800 m. V vrhniškem klancu se je skupina razbila, v os n red je pa so se prerinili Rečani, toda Židan je kmalu ujel vse, ki so mu ušli in pri obratu že bil v vodstvu. Tesno mu je sledil Odredovec Puharič, vendar je Židan pri Logatcu dobil precejšnjo prednost, pa bil zopet žrtev defekta. Ujela -sta ga Puharič in Starčevič, vendar je prvi privozil na cilj v istem času z za- sledovalcema. Moštveno zmago sije priboril Odred pred Ilirijo. Rezultati — Člani: 1. Stupar (R) 4:42.08, 2. Bajc (O) 4:42.11, 3. Bogovič (Zgb) 4:51.05, 4. Rozman (Br) 4:51.06, 5. Nima c (Split) 5:03.05, 6. Razumovič (Reka) 5:03.06. Mladinci: 1. Židan (R), 2. Starčevič (Reka) 3. Puharič (O) vsi 2:53.40. 4. Galič (Ilirija) 2:54.10, 5. Runko, 6. Marolti (oba Reka) 2:57.40; moštva: Odred 8:51.04, Ilirija 8:52.17. — Turisti člani: 1. Podlesnik, 2. Mrzlikar (oba Rog) 1:01.20, 3. Kolar (Br) 1:02.06. Turisti mladinci: 1. Pcklenk. 2. Gre-groka (oba Rog) 30. 40, 3. Pistotnik (Rudar). J. Uršič JUGOSLAVIJA : ŠVICA 14:9 (8:2) Niš, 20. maja — Zanesljiva zmaga nad rokomentno reprezentanco Švice, ki je lani osvojila na svetovnem prvenstvu srebrno medaljo, je za jugoslovanske • igralce rokometa doslej največji uspeh. Naši igralci so zaigrali danes odlično in napad je bil tako razigran kot redko kdaj. Zelo dober je bil tudi vratar Malenič, ki je branil vrsto nevarnih strelov in tudi kazenski udarec. Premoč Jugoslovanov je bila zlasti v prvem polčasu, dočim je bila v nadaljevanju igra izenačena. Naša reprezentanca je igrala v postavi: Malenič, Ristič, Korbar, Tam-bic, lomljenovic, Lajsic, Anusic, Milojevič, Patič, Džodan, Dolenec. LORGER Varaždinsko-mariborska nogometna liga GOJIMO ŠPORT ZARADI ZDRAVJA IN NE ZARADI TEKMOVANJ v Londonu 14.5 Včeraj so se na stadionu White City v Londonu pričele Britanske igre v atletiki. Nastopajo tudi štirje Jugoslovani Lorger, Oslakovič, šarič ip Mugoša. Soliden uspeh je dosegel slovenski atlet Stanko Lorger, ki je zasedel v teku na 110 m z ovirami z dobrim časom 14.5 drugo mesto za Ircem Kinsello, ki je bil na cilju le nekaj centimetrov pred njim. Rezultati — 800 m: Moens (Belg) 1:49.7, Hewson (VB), Szentgali (Madž), 1500 m: Wood (VB) 3:43.4, Rozsavolgyi (Madž), Tabori (Madž) 110 m ovire: Kinsella (Irska) 14.5, Lorger (Jug) 14.5, Shaw (VB) 14.7, 200 m prva skupina: Murchison (ZDA) 21.5, Steinbach (Vzh. Nem) 21.6, Shenton (VB) 21.8, Oslakovič (Jug) 22.7, druga skupina: Ruddy (VB) 22.0. Na atletskem tekmovanju v Hustonu v ZDA je Bobby Morrow dosegel na 100 m čas 10.2, kar je enako svetovnemu rekordu, ki ga drži skupno sedem atletov. Amerikanski plavalec Robin Moore je v Palo Altu v Kaliforniji dosegel svetovni rekord v plavanju na 100 y. Amerika-nec je plaval 48.9, kar je za tri desetinke sekunde boljše od uradnega rekorda njegovega rojaka Clevelanda in desetinko boljše od še nepriznanega rekorda Avstralca Aubreya. ANGLIJA : FINSKA 5:1 V nadaljevanju svoje turneje po kontinentu so se .danes Angleži pomerili na olimpijskem stadionu V Helsinkih z nogometno reprezentanco Finske. Pred 20.000 gledalci sta igrali obe reprezentanci dokaj slabo, zmagali pa so Angleži s 5:1. Danes so se pomerili nogometaši Madžarske in CSR na več frontah. O tekmi A-reprezentance poročamo na drugem mestu, srečanje B-reprezentanc v Pragi se je končalo z zmago Madžarov s 3:0 (0:0), pri mladincih, ki so nastopili v Budimpešti, pa so bili uspešni Cehi s 4:1 (3:1). Nogometna prvenstva evropskih držav ITALIJA — 32. kolo: Sampdoria : Fio-rentina 0:0, Lazio : Genoa 2:0, Triestina : Internazionale 0:0, Napoli : Lanerossi 0:0, Atalanta : Novara 2:1, Juventus : Pro Patria 3:1, Bologna : Roma 1:0, Milan : Torino 3:1, Padova : Spal 0:0. Vrstni red: Fiorentina 51, Milan 41, Lazio 37, Internazionale 35, Bologna 34, Roma 33, Sampdoria 33, Spal 32, Padova 32, Juventus 32, Napoli 31, Atalanta 31, Genoa 30, Torino 29, Lanerossi 29, Novara 24, Pro Patria 13. V nadaljevanju finalnih tekem za nogometno prvenstvo Nemčije so bili danes doseženi naslednji rezultati — 1. skupina: Karlsruhe : Schalke 3:0, Hannover : 1. FC Kaiserslautern 2:5, 2. skupina — Hamburger SV : Viktoria 5:1. VfB Stuttgart : Dortmund 0:2. V polfinale mednarodnega »rvenstva Francije v tenisu so se uvrstili Pietran- In še 2 točki iz Siska (Nadaljevanje s 1. strani) ren spolzek, je bil Odred ves čas v met rovko, najboljša pri Odredil pa sta bila Berginc in Hočevar, odločni premoči, kar je tudi izrazil z doseženimi goli. V drugem polčasu je dež ponehal, Segesta pa je začela igrati ostreje, kar je sodnik dopuščal. Pri tem je bil težje poškodovan Berglez, tako da so ga morali odnesti z igrišča, razen njega pa še Klančišar, ki pa je igral . dalje. Segesta se je zagrizeno borila in z ostro igro hotela znižati rezultat, kar ji je v drugem polčasu uspelo, do izenačenja pa ni prišlo. Vratar Babnik je v drugem polčasu celo ubranil prisojeno 11- Karlovac ; Branik 1:0 (1:0) Lokomotiva : Metalac 0:1 (0:1) Šibenik : Trešnjevka 1:3 (1:2) Split : Rijeka 4:0 (3:0) geli (It), Hoad (Avstr), Remy (Fr) in Merlo (It). 'V finalu tekmovanja za Davisov pokal v azijski coni je v Toki ju Indija premagala Japonsko s 3:2. Pionirski rokometni turnir V Mariboru Marib-"*, °o. maja. V močnem dežju in mrazu je danes mariborska rokometna podzveza pričela turnir pionirjev za prvenstvo podzveze v malem rokometu, ki so ga morali zaradi hudega naliva predčasno zaključiti. Največ izgledov za zmago imajo pionirji iz Slovenj Gradca. Rezultati: Branik : Fužinar II (Ravne) 6:4, Branik : Fužinar I. 2:6, Slovenj Gradec : Fužinar II. 13:1, Fužinar I. : Fužinar II. 12:0. Moštvo Slovenj Gradca ni odigralo tekem proti Braniku in Fužinarju I. OKRAJNO PRVENSTVO NIŽJIH SREDNJIH ŠOL V MALEM ROKOMETU Maribor, 20. maja. V organizaciji mariborske rokometne podzveze je v soboto na okrajnem prvenstvu nižjih srednjih šol v malem rokometu, nastopilo 11 moštev. Zasluženo so zmagali zastopniki gimnazije iz Slovenj Gradca pred IV. in VIII. gimnazijo iz Maribora. Prof. Bradač je svoje varovance zelo dobro pripravil. Maribor : Tekstilac (Or) 1:3 (0:1) Maribor, 20. maja — Na zelo slabem blatnem terenu, polnem luž, v mrazu in dežju, sta se oba nasprotnika žilavo borila. Maribor je nastopil v glavnem z mladinci, ki so nudili dober odpor izkušenim gostom, ki so svoj prvi nastop v Mariboru zaključili z zelo ugodnim rezultatom. Rezultat je pravzaprav odločil Vidic, ki je v 41. minuti pri stanju 1:0 iza goste, ni izkoristil 11-metrovke. Kovač je sicer po 10 minut trajajočem obleganju v drugem polčasu izenačil na 1:1, nato pa so bolj energični gostje prelisičili domačine z nastavljenim offsi-deom in v 74. minuti povišali rezultat na 2:1. Tretji gol je bil dosežen iz ostro streljanega, prostega strela, z razdalje kakih 20 m. Popolnoma zgrešeno je bilo, da so merodajni v predtekmi pustili nastopiti pionirje Maribora in Drave iz Ptuja. Tekma se je končala s 3:1 (1:1). Otroci so bosi, v dežju in mrazu nudili porazno sliko. Ali je to primer športa? Nogometni funkcionarji odgovarjajo tudi za zdravje mladine in je izgovor, da bi pri ponovni tekmi nastali si roški, za vožnjo iz Ptuja v Maribor, Ljubijansko-primorska nogometna liga Krim ali Grafičar? Mladost : Tabor 11:1 (3:0) Kranj, 20. maja. Tudi nogometaši z desnega brega Save so danes visoko premagali enajstorico Tabora iz Sežane, čeprav se je igra odvijala v večji meri na polovici Tabora, je bila obramba gostov zlasti v I. polčasu tako požrtvovalna, da so skoraj vse napade domačinov razbili. Zmaga domačinov je povsem zaslužena in bi bila lahko še večja, če bi njihovi napadalci izkoristili vse priložnosti. Zaradi nešportnega vedenja je sodnik izključil v 67. min. 2 igralca Tabora. Gledalci so danes prišli na svoj račun. Gole so dali: Mačesad 5, Uršič 3, Jazbec, Joči in Eržen 1, za goste srednji napadalec. Javornik Krim : Postojna 6:1 (4:0) Ljubljana, 20. maja. Danes je na raz-močenem igrišču moštvo Krima premagalo Postojno s 6:1. Igra ni bila posebno zanimiva, ker je prišel Krim kmalu v vodstvo in z lahkoto dosegel gol za golom. Za Krim so bili uspešni Marjanovič 2, Hočevar, Božič, Berger, Kastelic 1, za —» „ napadalec. Ilirija : Slovan 2:0 (2:0) Ljubljana, 20. maja. Včeraj je bila odigrana na igrišču Ilirije prvenstvena tekma ljubljansko primorske lige med Ilirijo in Slovanom. Domačini so takoj v prvih minutah močno napadli vrata Slovana Več nevarnih strelov je vratar ubranil, kloniti pa je moral pri prostem strelu desne zveze in pobrati žogo iz mreže. Drugi gol pa je padel po krivdi branilca Slovana. V II. polčasu se je moštvo Slovana nekoliko zbralo in zgledalo Republiška moška košarkarska liga Triglav : Odred 31:38 (11:16) Kranj, 20. maja. Danes sta se v Kranju srečala ob slabem vremenu Odred in Triglav. Košarkarji Triglava so danes doživeli že drugi poraz pred boljšimi gosti. Pri gostih je bil najboljši Pust, pri domačinih Petrič II. Branik : Rudar (Trb) 90:49 (39:31) Mladina — Branik : Maribor 57:53 (26:30) Republiška ženska košarkarska liga Maribor : Rudar (Trb) 30:23 je, da se bo moralo domače moštvo potruditi, da obdrži doseženi rezultat. Toda proti pričakovanju so se vse napadalne akcije gostov zaradi dobre obrambe končale z neuspehom. Vratar Slovana je sigurno ubranil streljano ll-metrovko. LESTVICA LJUBLJANSKO-PRIMORSKE povsem nepravilen. Šport gojimo zaradi zdravja, ne pa zaradi tekmovanja in točk. Kladivar : Nafta 4:1 (3:0) Celje, 20. maja. Po današnji tekmi na celjski glaziji skoraj ne moremo trditi, da je bilo regularno. Celje pač ne premore dobrega igrišča, posebno velja to, kadar je deževno vreme. Vseh 22 nogometašev se je bolj pehalo z blatom kot pa z žogo. Ko je sodnik od-žvižgal igro je zapuščalo igrišče 22 »zamorcev«. Kladivar si je že v prvih minutah igre osigural zmago, ko se gostje še niso znašli na terenu. Belcer je bil vodja vseh akcij Kladivarja in je v prvih minutah igre podal žogo Posineku, ki je prvič potresel mrežo. Kmalu za tem je Belcer povišal na 2:0. Končni rezultat prvega polčasa je postavil Pikel. V drugem polčasu je Kladivar že takoj v začetku ogrožal vrata gostov, toda kmalu je popustil. Belcer je v sredi igre drugega polčasa povišal na 4:0, .pred tem pa so napadalci Kladivarja trikrat streljali v prečko. Edini gol za goste je dosegel Marinček z autogolom. Jug Rudar : Jedinstvo 2:1 (0:1) Trbovlje, 20. maja. Kljub zelo slabemu vremenu je današnji prvenstveni tekmi na stadionu Rudarja prisostvovalo okrog 600 vnetih pristašev nogometa. S8ab teren je precej oviral igro. Gostje so že v 11. minuti po Šariču dosegli gol. Ahlinu je namreč ušla mastna žoga iz rok. V drugem polčasu pa je Rudar v 46. minuti po Opresniku dosegel izenačenje v 49. minuti pa po Knausu zmago. Gostje so bili precej nevarni nasprotniki, kljub temu, da so v drugem polčasu igrali le z 10 igralci. Pri domačih bi lahko pohvalili Blatnika in Perca, pri gostih pa celotni napad. Sodil je prav dobro Božičev. Inž. Petrič ' Krim LIGE: 17 13 3 1 62:11 29 Bratstvo : Sloboda 7:3 (5:1) Grafičar 16 12 2 2 65:19 26 Hrastnik, 20. maja. Na težkem terenu ob Triglav 16 9 3 4 50:24 21 deževnem vremenu je danes Bratstvo iz Hrast- Mladost 17 9 2 6 38:28 20 nika nepričakovano, toda popolnoma zaslu- Ilirija 17 8 2 7 40:34 18 ženo visoko porazilo Slobodo iz Varaždina. Slovan 17 2 8 25:31 16 Pri Bratstvu so bili najuspešnejši Ocepek, Koper 16 4 3 9 21:65 11 Goli, Jager in vratar, pri gostih pa je bila Izola 16 4 2 10 26:53 10 najboljša obramba, razen vratarja. Cvelbar Postojna 17 3 2 12 29:47 8 Tabor 17 2 3 12 24:66 7 Tekstilne : Sobota 10:2 (3:1) Mednarodni veleslalom pod Jalovcem TEKME v pravem snežnem viharju »Elanove" smuči so prestale preizkušnjo Planica, 20. maja. Tudi smučarji ljubljanske Enotnosti nimajo sreče pri tradicionalnem veleslalomu pod Jalovcem. Ne samo, da jim večkrat v zadnjem trenutku odpovedujejo udeležbo nekateri najboljši evropski smučarji, pridružila se jim je še smola v obliki izredno slabega vremena. Prvotno bi moral biti ta veleslalom v začetku maja, toda različne objektivne težave (žal tudi finance!) so preprečile, da bi se po programu lepo začelo in tudi v redu končalo tekmovanje pod Jalovcem. Končno je Enotnost obstala na današnjem datumu v prepričanju, da bo zadela z enim udarcem dve muhi: vreme v pozni pomladi bi moralo biti lepo, pa tudi udeležba za zaključek bi prav lahko bila zadovoljiva. Žal pa se ni pripetilo niti eno niti drugo. Že v soboto se je vreme slcujalo in težki oblaki so napovedovali najslabše. Optimisti so upali, da se jim bo morda v zadnjem trenutku nasmehnila sreča, toda vse skupaj je padlo v vodo. Danes zjutraj, ko smo pričakovali, da se bo vreme vsaj toliko izboljšalo, da bomo vendarle »pospravili« naše pomembnejše smučarsko slavje pod streho, se nam je za zaključek sezone zares »strašansko« nasmehnila sreča. Doživeli smo pravi snežni vihar, ki ga ni moči popisati. V dobrih dveh urah je padlo okrog 15 cm snega, pod Jalovcem pa so se začeli trgati plazovi. Vodstvo tekmovanja je najprej sklenilo, da tekme sploh ne bo, končno pa je le sklenilo, da vsaj v okrnjeni obliki naši smučarji pravzaprav za slovo sezone pokažejo svoje znanje. Zanimalo nas je tudi, kako se bo »izkazal« zadnji model Elanovih smuči, ki nosi ime »Triglav«. Elan je namreč dal našim najboljšim tekmovalcem zares odlične smuči, ki prav nič ne zaostajajo za inozemskimi. Proga je bila dolga 800 m, z višinsko razliko 300 m in je imela 28 vratič. Vsi tekmovalci so prevozili isto progo. Rezultati — 1. Pogačnik (E) 42.4, 2. Gltick (It) 42.6, 3. David (It) 43.0, 4. Lukane (Lj) 44.0, 5. Jenko (Tr) 44.1, 6. Švab (Lj) 44.2, — ženske: 1. Fanedl (Fuž) 1:09, Go-le so dosegli Džodan 3, Patič 3» Anušič 3, Tambič 2, Lajšič, Mi loj 6' vič in E>olenec za Jugoslavijo ter Kloti, 5, Altdonfer, Sclrvvarz, WiB' klcr in Buschor za Švico. Tekmo je odlično sodil Avstrijce Schwab. Včeraj je v Pragi pričelo srečanje reprezentanc Jugoslavije CSR v orodni telovadbi. Po prvih treh disciplinah (bradlji,, krogih in preskoku) vodi reprezentanca CSR s 169.10 : 164.60 točke. V ženskem dvoboju je stanje po tekmovanju na bradlji in gredi 110.10 : 107.25 za CSR. Vipotnik in Šikovčeva v odlični formi Celje, 20. maja. Včeraj so se celjski atleti pomerili med seboj in dosegli vrsto prav do* brih rezultatov. Tako je Andrej Vipotnik na' skakoval svoj rekord na 1000 m, zaradi vetra pa je dosegel 6 desetink sekunde slabši * Čas 2:26.8. Prijetno je presenetila tudi Šikovčeva v teku na 100 m, kajti izenačila je slovenski rekord s časom 12.3. K odličnem rezultatu je nekoliko pripomogel tudi močan veter. ^ teku na 300 m z ovirami sta Kopitar in Zv-pančič dosegla zadovoljive rezultate 39.3 i° 59.7. Močno je presenetil tudi Važič na 5000 m z zelo dobrim časom 15:17.0. O D fcl OJ K A »Partizan« (N. m.) : Kamnik 1:0 (18:16, 15:12, 15:4) »Partizan*. (N. m:) : Kamnik 1:1 (1 :6, 7:15, 15:1, 15:2) Olimpija III : Kamnik II 2:1 (6:15, 6:15, 15:10, 15:1, 12:15) Zvezna nogometna liga Crv. zvezda se bliža cilju Sarajevo : Crv. zvezda 2:3 (0:1) Dinamo : Željezničar 4:0 (2:0) BSK : Partizan 1:1 (1:0) Velež : Hajduk 1:1 (0:1) Vojvodina ; Budučnost 9:1 (5:1) Radnieki : Spartak 1:0 (1:0) Proleter : Zagreb 0:2 (0:1) Crvcna zvezda 23 15 7 l 54:22 37 Partizan 23 13 6 4 58:29 •52 Radnieki 23 12 4 7 48:40 28 Dinamo 25 11 4 8 37:38 26 Sarajevo 23 11 2 10 41:42 24 Vojvodina 23 8 9 6 53:39 23 Velež 23 8 7 8 39:37 23 BSK 23 8 5 10 36:40 21 Budučnost 23 9 3 11, 39:55 21 Hajduk 23 8 4 11 45:37 20 Spartak 23 7 7 9 39:42 20 Zagreb 23 8 5 12 39:35 19 Željezničar 23 6 5 12 25:47 17 Proleter 23 5 1 17 29:79 11 Prvenstvo Slovenije v rokometu Odred zasluženo prvak Slovenije Danes je bilo odigrano zadnje kolo republiške moške rokometne lige. Z zmago nad Svobodo je ljubljanski Odred zasluženo in < velikim naskokom osvojil prvo mesto. Moštvo je tako v jesenskem kot v spomladanskem delu tekmovanja pokazalo najzrelejšo igr° in je zasluženo osvojilo prvo mesto. Glede na kvaliteto moštva lahko od Odreda pričakujemo uspešen nastop na kvalifikacijskem turnirju za vstop v zvezno ligo ter lahko upamo, da bo slovenski rokomet uspešneje zastopal kot ga je lansko leto mariborski Branik. Ljubljanska Svoboda, ki je bila je' šeni Odredu tik za petami, je spomladi prc' cej popustila (poškodovani igralci) in mogla več resneje ogroziti ekipe Odreda-Nedvomno pa je osvojeno drugo mesto Svobodo, ki se poleg vsega ostalega bori s6 z izrednimi finančnimi težavami, lep uspeh-Na tretjem mestu so se nepričakovano znašli Celjani, ki so proti koncu prvenstva zaigrali zopet v nekdanji formi. Tudi Trboveljski Rudar je prišel v formo šele proti koncu tekmovanja ter pristal na 4. mestu. Največje presenečenje celotnega tekmovanja je bila mlada ekipa »Partizana« Krim, ki je pokazala velik napredek in zasluženo osvojila častno 5. mesto. Ostale ekipe so igrale v precej spremenljivi formi. ZŠD Celje : Rudar (Tr) 11:6 (6:5) Odred : Svoboda 13:6 (7:4) LESTVICA MOŠKE LIGE: 2. Lukane (Lj) 1:15, 3. Magušar (E) 1:15.6, Odred 18 17 0 ' 1 275:104 4. Zupančič (T) 1:16.4 in 5. Praček 1:31.8 Svoboda 18 14 0 4 231:114 itd. Moštva: 1. Enotnost, 2. Ljubelj, 3. Celje 18 13 0 5 237:142 Triglav, 4. Jesenice itd. 17 11 0 6 179:123 Kladivar-B : Rogatec 3:2 >Partizai)<-Krim 18 9 2 7 171:156 Maribor B : JLA — kasarna Melje 0:0 >Partizan«-Črn. 16 7 1 8 123:127 Pionirji — Branik : Kovinar (Tez) 4:0 (0:0) Maribor 17 6 1 10 134:196 Mladina — Kovinar (Tez) : Maribor 1:2 Drava 18 6 0 12 99:198 Mladina — Domžale : Odred 4:0 (1:0) Mladost 18 2 1 15 93:178 Mladost-B : Triglav-B 2:0 (1:0) Fužinar 18 0 1 17 83:287 54 23 26 23 20 14 U 12 t (