St. 1-2 (1638-39) Leto XXXII NOVO MESTO	četrtek,
, .	'	8.	januarja	1981
Cena: 10 o in	„
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Vse bo odvisno od našega dela in prizadevanja
Ih novoletne poslanice predsedstva SFRJ
V 1980. letu smo izgubili velikega voditelja naše revolucije.: Hkrati je bilo to leto leto zaobljube delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, vseh narodov in narodnosti naše države, da bodo šli nezadržno naprej po Titovi potu In naposled je bilo to tudi leto, v katerem sta se v praksi potrdila naša moč in prepričanje, da bomo na tej poti vztrajali in da bomo naprej krepili svoje in njegovo delo — socialistično, samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo.
V letu 1980 se je mednarodni položaj izrazito poslabšal, vendar je spodbudno, da se krepijo tudi odpori proti glavnim vzrokom takšnemu stanju, proti blokovskemu kosanju in politiki sile, raznim pritiskom in vmešavanju v notranje zadeve drugih. Ni druge izbire, kot je politika miru, enakopravnega sodelovanja in univerzalnega popuščanja napetosti, za katero se Jugoslavija odločno zavzema Zato vidimo, danes še bolj kot včeraj, v politiki neuvrščenosti izhod iz sedanje krize, edino pot ustvarjanja novih in pravičnejših mednarodnih političnih in gospodarskih odnosou Naša država, zvesta tej politiki, je tudi v letu 1980 nadaljevala intenzivno delo na zunanjepolitičnem področju in prispevala k prizadevanju, da bi zaustavili nadaljnje slabšanje mednarodnega položaja.
■k
Naš notranji razvoj je tudi v minulem letu potekal v znamenju revolucionarne kontinuitete in politične trdnosti, poglabljanja bratstva in enotnosti, nadaljnje krepitve materialnih sil in obrambe moči države. Sistem Političnega samoupravljanja je potrjeval in še naprej potrjuje svojo moč in prednost.
*
Tudi leto 1981 ne bo lahko, že toliko bolj, ker ob vstopu vanj ves s/et tare naraščajoče breme gospodarske nestabilnosti. Čaka nas še 'odločnejše in še bolj organizirano delo za odpravo osnovnih vzrokov gospodarske nestabilnosti in boj za to, da bi upočasnili rast cen in zmanjšali deficit plačilne bilance. S tem bodo nastajale možnosti za postopno zboljšanje življenjskega standarda, ki bo slonel na povečanju delovne storilnosti in učinkovitejšem gospodarjenju v celoti Eno nam mora biti prod očmi:	imeli bomo toliko in
živeli tako, kakor in kolikor bomo delali, proizvajali in razvijali samoupravne družbene in ekonomske odnose.
*
Smo na pragu leta, v katerem bomo počastili tudi 40-letnico naše revolucije. V tem dolgem obdobju smo bili kos tudi najtežjim problemom, odpravili Smo težave, ki so se zdele mnogim nepremagljiva Brez težav in problemov tudi danes nismo in ne bomo niti jutri. Njihovega urejanja se delavski razred in vsi delovni ljudje lotevajo z jasno perspektivo nadaljnjega razvoja, s trdno vero v svoje sie, s prepričanjem, da bodo Zveza komun istov in druge organizirane sile socialisitčne zavesti kljub izzivom današnjega časa sposobrre izpolniti svojo zgodovinsko nalogo.
*
Predsedstvo SFRJ ob novem 1981. letu najprisrčneje vošči vsem narodom in narodnostim, vsem delovnim ljudem, borcerrv in mladini, pripadnikom oboroženih sil in varnostnih služb, vsem občanom naše ckžave v prepričanju, da bo to leto v vakem pogledu uspešno in plodna
Najdaljša noč
minila v duhu varčevanja
Lahko zapišemo, da je bilo letošnje silvestrovanje mnogo manj razsipno kot prejšna leta, saj je mnogo hotelov in podobnih zabavišč tudi po Dolenjski ostalo le napol zasedenih, doma in v zidanicah pa za obloženimi mizami ni zmanjkalo dobte volje. Seveda so nekateri najdaljšo noč prečuli na delovnih mestih povsem trezni. Mnogo bolj veselo je bilo naslednjo noč (naš posnetek je iz Metropola), saj so ob polovico manjši vstopnini marsikje zasedli sleherni prostorček hotelske ali gostilniške sobe. Z obiskom se ne morejo pohvaliti le v novomeški Športni dvorani, kjer je pela primadona jugoslovanske popevte Tereza Kesovija. Od predvidenih 700 vstopnic (saj novoletni pevski honorarji niso delavska plača) so po 300 din prodali le 314 vstopnic, izgubo pa bomo menda s prireditvami v dvorani plačevali še vse leta Na tem mestu lahko tudi zapišemo, da dolenjska metropola že leta ni bila tako okrašena in povrhu še pravi čas. Tudi dedek Mraz je bil letos bolj radodaren, ne z darili, temveč z obilico kultume-ga programa, ki so ga najmlajšim pripravili v Domu kulture in Domu JLA (slika spodaj). (Foto: Janez Pavlin)
okviru
YU ISSN 0416-2242
»Spoznajmo se”
e akcije »Spoznajmo se" bo 10. januarja prvi večer trebanjske kulture
omlju
V kulturni akciji štirih dolenjskih občin z naslovom »Spoznajmo se“ bodo odšli najprej na pot Trebanjci. Njihove kulturne skupine bodo v soboto, 10. januaija, nastopile v Črnomlju in še nekaterih krajevnih središčih črnomaljske občine. Ta dan naj bi se tudi metliški kulturniki predstavili v novomeški občini, vendar so se prireditelji sporazumeli, da bodo Metličani gostovali šele 24. januaija.
To bo prvi krog medsebojne kulturne izmenjave, kot si jo je zamislil pripravljalni odbor pod vodstvom Silvestra Mihelčiča (ml.) in potrdile ZKO v Črnomlju, Metliki, Novem mestu in Trebnjem.
RIBNICA: DELOVNA SKUPINA CK NA OBISKU
Včeraj, 7. januarja, in uanes se mudi v občini Ribnica delovna skupina CK ZKS, ki bo obiskala več osnovnih organizacij ZK in se seznanjala z njihovim delom, uresničevanjem sklepov in stališč, delovanjem delegacij itd. V začetku februarja pa pričakujejo obisk predsednika ZKS Franceta Popita.
RAZMISLEK OB ARHIVSKI SLUŽBI
Posavske občine so se znašle pred odločitvijo glede bodoče organizacije arhivske službe. Zdaj za vse tri občine opravljajo to delo v Celju. V primčru, da bi poslej imela regija svoj arhiv, bi potrebovala zanj 300 kvadratnih metrov prostora, kar bi zadoščalo za okoli 1500 metrov arhivskih polič.
TUDI NA ZDOMCE RAČUNAJO
Ob vstopu v novo srednjeročno obdobje obeta brežiška občina 3,5 odstotno rast zaposlovanja letno. Z novimi investicijami bo povečala število delovnih mest rudi v okoliških krajih in približala d do ljudem v vaseh ob Krki ter nudila možnosti zaposlitve tudi na Bizeljskem. Pri zaposlovanju računajo na zdomce, ki jih ta čas dela na tujem še blizu tisoč. Večina se jih namerava prej ali slej vrniti in dobro obiskano srečanje z njimi ob koncu leta je pokazalo, da jih zelo zanima kakšne možnosti za zaposlitev bodo imeli ob vrnitvi.
Poziv k večji odgovornosti
V Posavju kritično o načrtovanju Prostor je bogastvo, ki ga lahko zapravimo
Pri posegih v prostor ima vsaka nepremišljenost hude posledice. Drago jo bodo plačevale ne samo sedanje, ampak tudi bodoče generacije. Tako se je na seji sveta posavskih občin konec decembra pokazalo, da v legiji prav na tem področju ni zaželenega sodelovanja, da se planski dokumenti ne pokrivajo, da marsikaj štrli iz njih, kar bi morali izravnati s skupnimi močmi.
Komisija sveta posavskih občin za prostorsko planiranje in varstvo okolja je podkrepila svoje ugotovitve z različnimi stališči izvršnih svetov do bodoče trase za hitro železniško progo od Dobove do
PRVO DOPLAČILO ZA ŽAMETOVKO
Medtem ko je bila odkupna cena za kilogram žametne črnine jeseni 6 dinarjev, so v metliški Kmetijski zadrugi decembra odobrili prvo doplačilo, in sicer od 2 do 6 dinarjev za kilogram, odvisno od kvalitete grozdja posameznega vinogradnika.
Ljubljane in opozorila na različno opredeljevanje industrijskih con v občinah.
Žal, v posavski prostor močno posega tudi republika (gradnja JE Krško, razpeljava daljnovodov, plinovodov, cest, železnic ipd). Zato je toliko bolj pomembno, da občine skupaj rešujejo, kar je v njihovi pristojnosti, da se skupaj lotevajo varovanja pitne vode, kmetijskih površin, zaščite reke Krke ipd. Dovolj je, da pri pripravljanju in sprejemanju dolgoročnih prostorskih rešitev odpove en sam člen in že je veriga sodelovanja prekinjena.
Z namenom, da se to v prihodnje
Moč je v prostovoljnem delu
Rdeči križ Slovenije na pragu novega srednjeročnega obdobja — Še bolj se bo posvečal človeku in prispeval svoj delež k stabilizaciji gospodarskih razmer
ne bi dogajalo, je komisija zaprosila svet posavskih občin za podporo. Svet je menil, naj komisija nadaljuje z delom, na predlog njenega predsednika pa bodo s svojo prisotnostjo občasno okrepili njeno avtoriteto vsi trije predsedniki izvršnih svetov in občinskih skupščin.	J.	TEPPEY
• V Posavjv se ne nameravajo odpovedati svojim klavnicam. Na zadnji seji sveta posavskih občin so to stališče pod-krepli z utemeljitvijo, da prav male klavnice rešujejo lokalno porabo v času mesnih kriz, razen tegp pa bi bila ukinitev sporna tudi s stališča SLO. Po njihovem mnenju, podprla ria je tudi območna gospodarska zbornica je jedro težav v živinoreji in ne v klavništvu, zato v ukinjanju malih klavnic v Sloveniji ne vidijo pravega smisla.
V naslednjih mesecih se bodo prireditve nadaljevale po načelu, da bo vsaka občina dolenjske regije gostovala trikrat, v okviru praznovanj slovenskega kulturne^ praznika pa pripravila nastope doma.
Akcija bo potekla pod pokroviteljstvom medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko ter v počastitev 40-letnice vstaje slovenskega naroda in 40-letnice ustanovitve OF. Kot je bilo poudarjeno na eni zadnjih sej pripravljalne^ odbora, naj bi ta akcija pomenila prvi korak k tesnejšemu sodelovanju dolenjskih občin na kulturnem področju.
Preokreniti zaostajanje sevniške občine
V petih letih za 2,5 milijarde dinarjev naložb
Delegati vseh treh zborov sevniške občinske skupščine so imeli na zadnji lanski seji, 26. decembra, pred seboj sveženj pomembnih gradiv in načrtov, ki bodo v marsičem odločilno vplivali na delo in življenje v letu 1981 in v vsem srednjeročnem obdobju.
Da bi preokrenili zaostajanje sevniške občine, ki je po razvitosti na repu slovenskih občin, načrtujejo delovni kolektivi pogumne naloge. Predvidene naložbe naj bi v tem obdobju znašale kar 2,5 milijard dinarjev, porabljene pa naj bi bile tako, da bi dale kar največje gospodarske učinke.
Občinski izvršni svet je plane že nekajkrat obravnaval m opozoril, oa ni stvarno graditi na prevelikih upih za bančna posojila. Opreti se je treba predvsem na lastne sile. In med drugim tudi sevniško gospodarstvo kolikor ga je mogoče usmeriti v izvoz. Ta že zdaj kaže veliki porast, saj se je prodaja na tuje povečala lani kar za 66 odstotkov, kar je dobro izhodišče za usmeritev v prihodnje.
A. Ž.
RED DELA Z ZLATIM VENCEM KONFEKCIJI „USCA“
To visoko državno odlikovanje je izročil predsednik sevniške občinske skupščine Janko Ibbemik 27. decembra največjemu dolovnemu kolektivu v občini Predsedstvo SFRJ je odlikovalo ,, Lisco" ob 25-letnici obstoja in za posebne zasluge ter uspeh, dosežen pri delu. ki je pomembno za gospodarski napredek države.
Uk pred iztekom starega leta so v Čateških Toplicah prisostvovali dvodnevnemu semi-natju predsedniki in sekretaiji občinskih oiganizarij Rdečega križa iz Slovenije. Prišli so polnoštevilno, da bi se pripravili na nalogp, ki čakajo Rdeči križ v petletki, ki se je pravkar začela
ftav aktivisti RK namreč lahko veliko pripomorejo k uresničevanju stabilizacijskih ciljev od delovne organizacije do krajevne skupnosti, občine in republike. V Sloveniji šteje RK 600 tisoč članov.
Med aktiviste Rlečega križa v Čateških Toplicah je prvi dan prišel predsednik skupščine SrS Milan Kučan. Prikazal jim je poti do ustavnih sprememb in dileme, ki so spremljale njihovo nastajanje. Posebej se je zadržal ob kolektivnem delu in odločanju, stabilizacijskih naravnanosti neuvrščenosti in po-družbljanju SLO. Med predavatelji je bila tudi članica predsedstva SRS Vida Tomšičeva, kije poslušalcem razlagala družbena izhodišča socialnega dela.
• Udeleženci seminaija so se med drugim seznanili z vsebino
knjige »Tito in Rleči križ“. Predstavljala jim jo je Ivica Žnidaršič, ki je knjigo pri-pravia za objavo. Tovariš Tito je v knjijj prikazan kot humanist in dižavnik, kije zelo snoštoval delo in napore te človekoljubne organizacije.
V novem srednjeročnem obdobju si od Rdečega križa lahko veliko
obetamo. Se bolj kot doslej se bo posvetil skrbi za človeka, zdravstveni vzgoji varstvu človekovega okolja, raznim oblikam prostovoljnega socialnega dela, preprečevanju nesreč in zmanjševanju izostankov z dela. V krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah bo Rdeči križ razvil aktive, ki bodo spodbujali izpopolnjevanje za večjo spretnost v SLO.
JOŽICA TEPPEY
UREDNIŠTVO V GOSTEH
V letu 1981 bomo prvi sestanek krajanov in novinarjev organizirali
a
DVORU PRI ŽUŽEMBERKU
Vabimo Dvorjane in prebivalce okoliških zaselkov, naj pridejo v sredo, 14. januaija 1981 ob 17. uri v gostilno „Pri Bobenčku".
. J J
ODLIKOVANJE
BENČINI
Z redom dela z zlatim vencem je bil odlikovan za dolgoletno uspešno delo na področju zadružništva in kmetijstva direktor KZ Ribnice Jože Benčina. To visoko odlikovanje predsedstva SFRJ je Jože Benina prejel na izrednem občnem zboru Zadružne zveze Slovenje, ki je bil 19. decembra v Ljubljani
DOBRO PRIPRAVLJENI ZA NOVE NALOGE. Aktivisti Rdečegp križa so bili na seminaiju v Čate&ih Toplicah, kjer sta jim predavala tudi Milan Kučat in Vida Tomšičeva. Goste so pozdravili mladi člani RK iz Brežic. (Foto: J. Teppey)
'iJSiii
Ob koncu tedna bo prevladovalo suho in hladno vreme, v nedeljo bo prehodno poslabšanje.
tedenski
mozaik
_ -	k	>	•	■
^LETO 1960.
/ Eleodmo v cecor.
CS Lil RILO TAKO
Keusrcinp, s* j OUMftJ/) JemIROL/ LI/LVLR K/) LESTVICI .IRKO VISOKO
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Leto, od katerega smo se poslovili, ni bilo najboljše in zato se zdi razumljivo vprašanje, ki ga zastavljamo na začetku novega: kakšno bo, kaj bo j rineslo?
Bežni pogled na številne poslanice, ki jih po tradiciji izrečejo državniki sveta, kaže, da so obeti za 1981 leto izredno trezni Nihče ni bil voljan novega leta spre-£ jeti izrazito črnogledo, toda prav tako nihče v njem ni našel prešernega optimizma, nihče ni zmogel poguma, da bi za naslednjih dvanajst mesecev napovedal več sonca in manj teme.
Razlog je kajpak na dlani Dediščina leta, od katerega smo se poslovili, je preprosto preveč obremenjena s slabostmi in težavami da bi se jih bilo mogoče otresti in začeti znova.
A
%
Ji
*
*
i
■#.
Obeti 1981
Tako za zdaj ni videti, da bi si lahko obetali izrazitih izboljšav na najbolj kriznih področjih, ki segajo v širokem loku od srednjeameriškega Salvadorja prek Rogi Afrike, Bližnjega vzhoda, Iraka in Irana pa vse do Indokitajske. Povsod tod ostajajo stare zadrege, stara nasprotja, stari spopadi
Povsem enako je tudi na širšem in zemljepisno manj natančno opredeljenem področju razoroževanja, ki še naprej ostaja zgolj pobožna želja. Prvi novoletni dnevi so iz Združenih držav prinesli novico, da se bo vojaški proračun te države povečal za 25 milijard dolarjev in torej zaokrožil na celih 200. milijard, bi utegne se zgoditi, da bo ta vsota še narasla pod vodstvom novega predsednika Ronalda Reagana. Koliko natančno bodo porabili za orožje na drugi strani, v Sovjetski zvezi, v tem trenutku še ni znano, da pa bo vsota (ki jo zaradi posebnosti svojega sistema pač ne bodo objavili) prav tako orjaška, nihče ne
dvomi Eno k drugemu bo šlo letos za oboroževanje več kot 500 milijard dolarjev - in za toliko bo prikrajšano človeštvo. Noro pri tem je to, da bi lahko, če ne dajali toliko za orožje, v nekaj desetletjih praktično, izkoreninili vse razloge, zaradi katerih se ljudje sploh bojujejo — toda nezaupanje ob hkratni želji za prevlado je močnejše oid vseh treznih razmišljanj.
Zal ni nobenega dvoma, da bodo tudi v tem letu ostale vse strahotne razlike, ki delijo bogate in revne in še celo več - povečale se bodo. Nova mednarodna gospodarska ureditev bo. ostala še naprej zgolj neuresničena zahteva dveh tretjin ljudi tega planeta, ki bodo še naprej gladovali in umirali zaradi vsesplošnega pomanjkanja in bede.
In tako pogledano	po-
prek, so obeti za 1981 kaj skromni
Vzroki so hkrati zelo preprosti in hudo zapleteni: veliki se nočejo odpovedati želji, da bi vsiljevali svojo voljo drugim, da bi	se
vmešavali v notranje zadeve manjših in šibkejših,	še
vedno prevladuje miselnost kratenja neodvisnosti	in
samostojnosti
Dokler bo to tako, si svet ne more obetati veliko dobrega.
Nihče si ne dela utvar, da bosta miselnost in taki mednarodni odnosi izginili sami po sebi da jih bo mogoče odgnati z zamahom čudežne palice.
Neuvrščeni so na primer trdno prepričani da je mogoče do boljšega in pravičnejšega sveta le z vztrajnim prizadevanjem, z nenehnim bojem proti blokovski politiki
Toda tudi to je veliko lažje reči kot uresničiti, zakaj tudi neuvrščeni so (na trenutke že kar neprijetno) razklani in obremenjeni z različnimi pogledi ter stališči
JANEZ ČUČEK
*
*
*
*
*
*
*
*
\
*
*
*
*
*
\
*
\
*
*
i
I
Za stanovanje je potrebno varčevati
Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje ali zgradila hišo, zato bi vas želeli seznaniti z možnostmi namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bankah združenih v Ljubljansko banko. Varčujete lahko z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Varčevati je potrebno vsaj dve leti. Pravico do posojila za stanovanje si lahko pridobite tudi s prodajo
prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev.
Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge.
Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki.
ljubljanska banka
Enaki pri dohodkih in delu
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Z obiskom v Italiji na najvišji državni ravni so praktično predstavili novi protokol predsedstva SFRJ, ki določa pravila obnašanja in običaje ob odhodih naših državnih delegacij v tujino in ob obiskih tujih državnikov v naši državi. Od zdaj ob slovesu in vrnitvi v državo predsedniku in podpredsedniku ter članu predsedstva ne izkazujejo vojaških časti, število tistih, ki so na slovesu in sprejemu pa je omejeno na osem osebnosti. V spremstu člana pedsedstva, ki odhaja na uradni obisk, je lahko največ 15 članov, kadar pa obisk ni uraden, torej samo prijateljski, pa je v spremstvu lahko največ 6 oseb. Uradni obisk v drugi državi lahko traja največ tri dni, v
lahko
izjemnih primerih pa največ pet. Neuradni obiski bodo v prihodnje dolgi samo dva dni, v nekaterih primerih pa lahko tri dni.
Naš novi protokol
Vojaške časti med prihodom in slovesom tujega državnika bodo od zdaj veljale samo za tujega državnika, ki piha ja na uradni obisk v našo državo. Za neuradni obisk so vojaške časti pedvidene samo ob sprejemu. Slovesnega spejema in slovesa od tujega voditelja države se lahko udeleži največ 20 jugoslovanskih osebnosti. Pri neuradnem obisku je število osebnosti ob spejemu zmanjšano na 15, ob spejemu podpredsednika republike, državnih in revolucionarnih svetov pa je lahko pisotnih do 20 oseb. Ob sprejemu tujega pedsednika vlade je na spejemu lahko največ 10 osebnosti, zunanje ministre in ministre za obrambo pa spejema 8 domačih predstavnikov.
Ena od pomembnih spememb v protokolu je, ker od zdaj prebivalstva ne bodo več pozivali k organiziranim sprejemom za tuje državnike. O b spejemu tujih državnikov lahko na ulice morebiti popeljejo le šolske otroke. Mesto je ob visokih obiskih okrašeno
O izenačevanju kmetov z delavci se le veliko govori, stori pa zelo malo, trdijo nezadovoljni kmetje. Povprečni denarni dohodki slovenskih kmetov so v primerjavi s povprečnimi dohodki delavcev res majhni Pri primerjavi dohodkov pa navadno ne upoštevajo, da delavec, ki nima posestva niti vrta, porabi od povprečnega mesečnega osebnega dohodka skoraj polovico za prehrano,
Za razprave o kmetijstvu v sosednji republiki so zbrali podatke, da kmetijski delavci na družbenih posestvih premalo delajo za svoje osebne dohodke. Izračunali so, da za 100 kg pšenice porabijo le 30 minut svojega dela. Ker na delavca pride povprečno 17,5 ha obdelovalne zemlje s po 50 stoti hektarskega pridelka pšenice , opravi torej vse leto le 437 ur koristnega dela ali na mesec 37 ur. Ocena je tako površna, daje ne bi kazalo upoštevati, če računarji ne bi dodali, daje to — 37 ur na mesec - le nekaj več kot dva garaška dneva kmeta, ki dela po
16 ur na dan.
z 10 do 20 zastavami in dvema do tremi napisi.
Slovesen sprejem in slovo od voditelja tuje države praviloma poteka na letališču, železniški postaji oziroma pristanišču. Vojaške časti iz\ajajo v protokolarnem času od sedme do 20. ure, med obiskom pa ima vodja te države pravico na spremstvo petih motoristov. Če gost prihaja na obisk z ženo, se sprejema slovesa oziroma kosila praviloma udeleži tudi žena gostitelja in žene drugih najvišjih predstavnikov-federacije. Tudi v tem primeru »J
je predvideno, da službeni obiski trajajo največ tri, prijatedjski pa dva dni..
Meddržavne obiske in srečanja državnikov označujejo tudi običajne izmenjave različnih daril in spominov ter izmenjave odlikovanj. Protokol predsedstva SFRJ je tudi na tem področju natančen. Odlikovanja lahko vzajemno izmenjata vodja tuje države in gostitelj, izmenjava pa lahko zajema tudi manjše število osebnosti obeh strani, ki sodelujejo v razgovorih oziroma so v spremstvu.
Izmenjava d ari in spominkov poteka samo med uradnim obiskom tujega voditelja. Predsednik predsedstva lahko izroči gostu in njegovi ženi priložnostna darila, ožjemu delu spremstva pa je mogoče podariti darila v vrednosti do 50 odstotkov poprečne^ osebnega dohodka v Jugoslaviji. Tudi jugoslovanski predstavniki lahko sprejemajo darila do določene vrednosti v skladu z zakonskimi predpisi.
Protokol omejuje število tujih gostov, katerih bivanje je v breme naše države. Med uradnim obiskom voditelja tuje države lahko v naše breme spremlja največ 20 članov delegacije. Če našo državo obišče vodja tuje države, Iger je uveden nižji limit od našega, potem upoštevajo predvideno število članov delegacije iz te države. Stroški za bivanje tujih novinarjev, gorivo in oskrbo posebnega letala ne sodijo v breme naše države. Prav tako tudi ne telefonski pogovori.
državni — znaša okrog 3 ha obdelovalne zemlje. Kako obdeluje kmet tako kmetijo, če gara po 16 ur na dan?
Ali bi kovaču, ki bi še ročno delal žeblje, lahko priznali enako urno nagrado za delo kot delavcu, ki jih dela v tovarni? Po napomosti dela, da ali celo višjo, saj bi opravljal težje delo kot pri stroju, ne pa po učinku, sicer bi bili njegovi žeblji 5 ali 10-krat dražji kot tovarniški Kdo bi jih kupil?
Podobno je v kmetijstvu. Če kmet gara po 16 ur dnevno na kmetiji, ki ima le 3 ali 4 ha obdelovalne zemlje, in ima premajhne dohodke, ker ne pridela veliko za trg, potem bi moral resno razmišljati, kaj naj ukrene.
Delovni ljudje imajo enak družbenogospodarski položaj po svojem dela Njihovo delo pa ne more biti kakršnokoli, temveč družbeno koristno. Meri se z izdelki, pri kmetih in kmetijskih delavcih pa s pridelki. Brez enakosti pri produktivnosti dela - koliko človek naredi, izdela, pridela, in ne le, koliko dela — ne bo enakosti pri gmotnih dobrinah.
JOŽEPETEK
ZDI SE PRIMERNO ZAČETI NAŠO rubriko s poročilom o tem, kako so nekateri dočakali novo leto. Za Jugoslovane ugotavljajo, da smo bili večinoma doma in da smo nasploh proslavljali manj hrupno in bučno -predvsem pa ceneje — kot minula leta. Toda praznovali smo vendarle normalno, nismo počeli nič takega, zaradi česar bi prišli v rubrike zanimivih stvari. Zato pa so to delali nekateri drugi, naprimer Joao Cortez, ki je s svojo soprogo odrinil natanko tisoč kilometrov daleč iz glavnega mesta Brazilije v najbolj neprehodno džunglo, tam razpel šotor in se pripravil na praznovanje. Posebnost tega nenavadnega podviga pa je bila v tem, da s seboj nista vzela ure in tako nista mogla natanko ugotoviti, kdaj je minilo staro in se začelo novo leto ... Trideset Američanov je novo leto dočakalo v manj nenavadnih okoliščinah, a še vedno neobičajno. Rezervirali so si namreč majhno podmornico, ki pluje po jezercu v slovitem Disnejlandu pri Los Angelesu. Točno opolnoči se je ladjica ustavila pod vodo in potniki so novo leto dočakali dva metra pod površino... Dosti bolj je tvegal Avstralec John Mckay, ki je sklenil, da se bo od starega leta poslovil v družbi kač. In tako je zbasal v veliko stekleno kletko devet strupenjač in kajpak tudi sebe ter tako čakal »magični" trenutek, ki deli staro leto od novega. In ga je tudi dočakal, pri čemer je bilo največ vredno seveda to, da ga nobena kača ni pričila ne prej in ne potem... Spet nekateri so ob tem sklepali stave. Deset Angležev se je zaprlo v sobo, v kateri ni bilo nobene ure, marveč zgolj deset tipk, ki so v sosednjem prostoru ob pritisku prižgale lučke na posebnem svetlobnem pulta In zakaj vse to? Zato, ker so vrli Angleži stavili po sto funtov (se pravi okrog 7000 dinarjev), kdo bo pritisnil tipko naj bližje novemu letu. V sobo so stopili dve uri pred polnočjo -kajpak z vso potrebno jedačo in pijačo. V,sosednjem prostoru pa je na tipke gledalo pin-r-tak® deset članov iste druščine, nakar so se - ko so se prižgale vse lučke — pomešali in proglasili zmagovalca. Zmagal pa je tisti, kije pritisnil na tipko kot zadnji — dvajset minut pred polnočjo ... Novoletne norčije ne poznajo meja ...
TELEGRAMI
TEHERAN - Iranske^ predsednika republike in vrhovnega poveljnika oboroženih sil Banija Sadra so obtožili, da se je »sporazumel" s protirevolucionarnimi skupinami, ki so se združile proti verskemu voditelju Homeiniju. Borci — aktivisti iranskih revolucionarnih organizacij v dolgem, odprtem pismu predsedniku, objavljenem v časopisu Kejhan, »ž e drugič opozar-pjo ljudstvo, naj bo previdno, saj je možen vojaški udar". Banija Sadra obtožujejo, da „o islamski republiki govori slabše kot o bivšem šahovskem režimu".
TRST - V novoletni noči je eksplozija bombe uničila javno telefonsko govorilnico v Petovljah na območju slovenske občine Sovodnje. Eksplozija je poškodovala več avtomobilov katerih lastniki so silvestrovali v bližnji gostilni Dogodek je povzročil precej 4ije vznemirjenje med prebivalstvom, saj je bomba eksplodirala le nekaj 10 metrov stran od spomenika trem orožnikom, ki so bili pred osmimi leti žrtve bombnega atentata.
Imamo natančnejše podatke, bh kmetijsko industrijskem kombinatu Vukovar v SR Hrvatski obdeluje okrog 300 stalnih in 100 do 150 sezonskih delavcev 13.000 ha zemlje, torej več kot 30 ha eden. Lani so posejali 4600 ha pšenice, 4650 ha koruze in skoraj 2000 ha sladkorne pese, večino drugih zemljišč pa so namenili za pridelovanje krme. Ni pa všteta živinoreja.
Povprečna velikost kmetij je na Hrvatskem podobna naši in
'•Tfifecs agi r-žit'
PLAZ GROZI — Mimo naprav globoškega nidnika aisi zemlja z gozdom vred proti r otoku, ob katerem stoji lepa nova 1 iša. Le nekaj korakov pred njo seje grozeči plaz ustavil. Za koliko časa, se še ne ve. Lastniki si seveda ždijo, &a bi jim prizanesel. (Foto: M. Z.)
TOVARNA KONSTRUKCIJ IZVAŽA - V petek so v sevni&i Tovarni konstrukcij tozd SIT naložli opremo v vrednosti 6 milijonov deviznih dinaijev za kemično tovarno v glavnem mestu Nigerije Lagosu. Na riiki: končna obdelava enega izmed disperzeijev barv. (Foto: Pavel Perc)
BELOKRANJSKE VEZENINE - Za bogite belokranjske vezenine in druga ročna dela je bilo na proslavi 20-letnice patronata Jugotekstila— Impex nad suhorsko osnovno šolo zlasti med številnimi gosti veliko zanimanje. Razstavo je pripravila Slavica Ritonija iz Črnomlja. (Foto: A. Bartdj)
ZABAVNO IN VESELO V NOVO DESETLETJE — V hotelu Metropol so za goste prve noči v novem letu pripravili inačico ,»novomeški! večerov” z oMico smeha in i0er. Izven konkurence je z daljšim programom nastopila lahka deklica iz Semiča, ki je javno opisalanekaj svojih grdih navad. (Foto: J. P.)
SEVNICA: KOLEKTIVNO VODSTVO OBLAČILNE ŠOLE
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine v Sevnici so na seji 26. decembra potrdili sklep o ukrepu začasnega družbenega varstva v sevniški Poklicni oblačilni šoli. Spisek motenj samoupravnih odnosov našteva devet pomanjkljivosti. Obrazložitev ukrepa družbenega varstva zato omenja celo škodljive vplive na organizacijo pouka in odnose med uporabniki in izvajalci. Ukrep za uvedbo družbenega varstva so delavci šole izglasovali 4. decembra. S tem ukrepom je razrešena direktorica šole inž. Zoja Bedračeva. Naloge poslovodnega organa naj bi poslej začasno opravljal kolektivni organ v sestavi Marinke Mesar, Franca Pipana in Vlada Čurina.
Sejmišča
NOVO MESTO: Na prvem sejmu v letu 1981 je bilo naprodaj le 285 pujskov in 14 nad tri mesece starih prašičev ter 19 glav goveje živine. Prodanih je bilo 198 prašičev in 10 glav govedi. Pujski so veljali 1.400 do 2.000 din, starejši prašiči 2.100 do 3.600 djn, medtem ko so govejo živino prodajali: vole po 48 do 55 din, krave po 42 do 45 din in mlado živino po 46 do 52 din kilogram 2 ve teže.
BREŽICE: Na sobotni sejem so rejci pripeljali 407 pujskov in 12 nad tri mesece starih prašičev, prodali pa skupaj 264. Pujski so veljali do 75, starejši prašiči pa do 65 din kilogram žive teže.
Popraviti omajan poslovni ugled
O razmerah v največji dolenjski tovarni IMV je razpravljal občinski komite v Novem mestu — Odnos do kupcev v IMV ni bil korekten, kar pa popravljajo — 2e vračajo denar!
29. decembra je komite občinske konference ZK v Novem mestu obravnavni ekonomske in politične razmere v največji dolenjski tovarni IMV Novo mesto. V razpravi sta sodelovala tudi izvršna sekretarja predsedstva CK ZKS Franc Šali in Alojz Gojčič, podpredsednik republiškega sveta Zveze .sindikatov Martin Mlinar ter Vinko Kastelic, republiški pravobranilec samoupravljanja.
Razprava v komiteju je bila neke viste nadaljevanje in razčlenitev nedavne konference komunistov iz celotne tovarne IMV, ki je sicer načela sklop raznoterih težav, ni pa dala dovolj jasnih in kritičnih ugotovitev kot kažipot za nadaljnje delo.
Občinski komite je kot eno glavnih napak pri dosedanjem delu koministov znotraj IMV ocenil to, da so krivdo za nastale težave vse preveč valili na dejavnike zunaj podjetja, premalo pa so se obračali k lastnim slabostim. Menijo, daje z dejanskim stanjem v tovarni seznanjen zelo ozek krog ljudi in da v večini primerov niti najodgovornejši komunisti nima jo dovolj poglobljenih in jedrnatih informacij o tekočem poslovnem položaju, kot o realnih razvojnih možnostih. Oboje so namreč doslej vse preveč metali v en koš.
Zelo kritično so ocenili poslovno moralo IMV in odnos do kupcev, ki zahtevajo vračilo plačane kupnine, pa se ob podražitvi avtomobilu odpovedujejo. Nekajkrat so v razpravi podčrtali, da je ogorčenost kupcev upravičena. Kaže, da bo zadeva kmalu urejena, saj so po izjavi predstavnikov IMV že 31. decembra 1980 za čeli kupcem vračati denar. Doslej imajo okrog 3.000 zahtevkov po vračilu denarja, precej kupcev pa se odloča za novo
možnost: obročno doplačilo razlike.
Komite je zadolžil komuniste v IMV, naj ob zaključnem računu za leto 1980 pridejo pred delavce z odkrito besedo o stanju v tovarni in ob tem pokažejo tudi na domače napake. Prav tako so komunisti v IMV zadolženi za uresničitev že nekajkrat sprejetih sklepov, med katerimi je tudi kolektivni poslovodni organ.
Ker gre v IMV tako v dosedanji izgradnji kot v nadaljnjih načrtih za veliko naložbo, pomembno za vso republiko, bodo tako ekonomske kot politične razmere v kolektivu še nadalje v središču pozornosti. Podčrtali pa so na seji komiteja, daje pridobivanje strokovnjakov raznih strok med prvenstvenimi nalogami kolektiva in da je hkrati nujno prelomiti z dosedanjo politiko IMV.
R. B.
Kmetijski
Kmetijstvo - nafta Francije
Kmetijstvo in živilska industrija naj bi postala največji devizni vir Francije. Njen predsednik Valery Giscard d’ Estaing vidi rešitev za svojo deželo pri kmetih. .Kmetijstvo mora postati nafta Francije ‘, pravi in že v nekaj letih naj bi francoski račun za uvoz nafte v celoti poravnali z devizami kmetijskega izvoza.
»Zelena nafta“ prinaša že zdaj obilen pribitek deviz, medtem ko so Francozi v preteklem letu kupili v tujini veliko več industrijskih izdelkov in surovin, kot pa so izvozili (primanjkljaj je znašal 10 milijard frankov)) je bilo pri kmetijskih pridelkih in živilih prav nasprotno. Nič čudnega, če velja kmetijstvo in živilska predelava ta čas v Franciji za eno najpomembnejših pospeševalk celotnega narodnega gospodarstva. Pariški gospodarski časnik »Les Echos“ slavi to panogo kot konico sulice v zunanji trgovini
4mo industrija, ki oplemenjuje kmetijske pridelke in ponuja zaželene specialitete, je v zadnjih sedmih letih potrojila letni izvoz in Je takoj za najpomembnejšo gospodarsko vejo — stavbeništvom. V 3895 podjetjih te industrije je zaposlenih več delavcev kot v avtomobilski industriji. V prvem polletju 1979 so živilska podjetja izdala za nove stroje in tovarne trikrat toliko kot v enakem obdobju leto poprej. Odločitev za investiranje so jih olajšale raznovrstne državne premije in subvencije.
Francija se je uveljavila kot največja evropska kmetijska dežela, ki ji niti Evropa ne zadošča več za tržišče, kot trdi njen predsednik d’ Estaing. S svojim pozivom k nadaljnjemu razvoju kmetijske in živilske industrije je zadel pravi živec. Veli
kakršen je francoski, je
eliki narod, zelo sprejemljiv za vizijo moči in
avtarkije. To poudaijajo tudi kmetijski strokovnjaki, ki trdijo, da izraba zemlje omogoča največjo neodvisnost dežele, saj se le v kmetijstvu da gospodariti samostojno, neodvisno od drugih držav.
(Po reviji Der Spiegel)
I
*
4
4
4
*
*
4
*
4
*4
4
4
4
*4
4
4
Komaj skozi „sito”
V letošnjem letu naj bi se elektrika podražila za 27 odstotkov
Na zadnji lanski seji delavskega svela slovenskega elektrogospodarstva so delegati le s težavo sprejeli večinsko stališče - glasovanje so morali ponoviti - po katerem bodo električno energijo v
letošnjem letu podražili za 27 odstotkov.
Tako visoko podražitev je narekovalo povečanje stroškov za energetsko gorivo, ki naj bi za okoli 8 milijard kilovatnih ur narasli od 4822 milijonov na 5212 milijonov. Zaradi tega bo seveda spet narasla cena dobavljene energije od 12 milijard 829 milijonov na 13 milijard 218 milijonov. Da bi dosegli ta prihodek, bodo morali povečati ceno električne energije za 12 odstotkov, kar je za 3 odst. več, kot so predvidevali v prvi varianti Ker pa bi tudi tako povečanje cen električne energije omogočilo le enostavno reprudukcijo, je seveda nujno, da elektrogospodarstvo dobi še dodaten denar za gradnjo elektroenergetskih objektov. S povečano ceno elektrike naj bi zbrali še dodatnih 15 odstotkov za gradnjo že začetih elektroenergetskih objektov, pa tudi za naložbe v rudarstvo. Potemtakem naj bi se cena elektrike že letos povečala za 27 odstotkov, kar pa bo seveda prispevalo svoje k rasti inflacije. Toda kot je bilo že nekajkrat rečeno, najdražja je tista energija, ki je ni Zato je povsem verjetno, da se bodo za drugo, večjo stopnjo podražitve elektrike odločili tudi na skupščini v dialogu z uporabniki, kjer bodo sprejeta dokončna stališča.
PREDAVANJA O ZAŠČITI TRT
Že pred koncem lanskega leta so bila v Črnomlju in Semiču predavanja o kletarjenju, ki so zbudila med poslušalci veliko zanimanja, saj imajo nekateri vinogradniki zaradi lanskega slabega vremena s tem precej težav. V januarju pa Društvo vinogradnikov Bele krajine organizira predavanja o zaščiti vinske trte, ki jih bo v obliki strokovnih razgovorov vodila dipl ing. Miljeva Kač iz Žalca. V Črnomlju bo predavanje v gasilskem domu v soboto, 17. januarja ob 9.15, istega dne v Semiču v kinodvorani v Metliki pa 18. januarja ob 9.30 v prostorih Vinske kleti KZ Metlika. Ker bo zaščita vinogradov zaradi pomanjkanja zaščitnih sredstev letos še bolj aktualna, pričakujejo organizatorji dober obisk predavanj.
— C« mene vprnini, Imamo najboljše kmetijstvo na »vetu!
4
4
4
4
'4
4
'4
4
'4
\
4
4
4
4
4
4
\
!
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
\
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
*4
4
*4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
5
5
S
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL~.
Ureja: Tit Doberšek
Nihče ne bo oporekal, da je gnojenje potrebno, da pa je lahko tudi bolj škodljivo kot koristno, ve malo vinogradnikov. Scer bi imeli manj problemov z gnilobo (botritis), osipanjem,
Razmisliti -pa gnojiti
vinograd
poznim dozorevanjem, zimsko pozebo itd. Ne smemo trditi, da je za vse to edini vzrok gnojenje, ampak napačno gnojenje ima vedno svoj delež
Najprej moramo poudariti pomen založnega gnojenja ob rigolanju, oziroma po brazdo. Takrat je smotrno dodajtti fosforna in kalijeva gnojila. Najboljše je, da jih dajemo na podlagi analize taL Če ne razpolagamo z tezultati nalize, izhajamo iz predpostavke, da so v glavnem vsa tla slabo preskrbljena zlasti s fosforjem. Zato je potrebno dodati na hektar pribL 5.000 kg mineralnih fosfornih in kalijevih gnojiL bhjbolj primeren je foskal P : K 20 : 30. Fosforno gnojilo, ki vsebuje fosfor v citronsko topljivi obliki je primemo edino na kislih tleh, sicer pa mora biti fosfor v vodotopni obliki Ne sme nas zapeljati nižja cena gnojila, ki ni vodotopno.
Pri sajenju moramo dodati čimveč komposta ali hlevskega gnoja. Zato je potrebno izkopati šroko, ne pregloboko jamo, zlasti ne na ilovnatih oz. težkih tleh. Gnojenje z mineralnimi gnojili v sadilno jamo ima lahko samo slabe posledice. Pri dodajanju šote moramo vedeti da jo moramo zelo dobro namočiti
Največ znanja in izkušenj moramo vsekakor imeti pri gnojenju rodnih vinogradov. Gnojenje je opravičljivo in potrebno, ampak do določene meje. Po tem nam zlasti gnojenje z dušikom povzroča veliko težav in marsikdaj izpad pridelka.
Osipanje po cvetenju je posledica preobilne založenosti tal z duakom, vendar je za to tudi nekaj drugih vzrokov. Močnejši napad gnilobe je tudi posledica slabše odpornosti grozdja zaradi prevelike bujnosti, ko je trs preveč 91 oje n z dušikom. Preobilno gnojenje z dušikom upočasni dozorevanje lesa in grozdja ter je zaradi tega večja nevarnost, da nam rodni les v zimi zmrzne.
Torej moramo dobro poznati vinograd in razmisliti, ati ni kaka težava tudi zaradi preobilnega gojenja. Če je vinograd bujen, je najbolje, da kako leto sploh ne gnojimo z dušikom. Takrat, ko nastopijo znaki slabše pre-
skrbljenosti, je možno bolj enakomerno preskrbovati trs z zadostnimi, ne pa prevelikimi količinami dušika. Letne potrebe so sicer odvisne od obremenitve, gibljejo pa se v glavnem med 80 in 120 kg čistega dušika na hektar. To pa je 300 - 450 kg 27 % KAN/ha ali 170 - 250 kg 47 % UREJE. Tri četrtine te količine porabi trs že pred cvetenjem. Dodajanje dušika po prvem juliju je v glavnem, nesmotrno in škodljivo. Pripomniti je še potrebno, da padavine dušična gnojila izpirajo vendar UREJO manj kot nitromonkal Trs tudi ne more izkoristiti vseh dodanih gonjii dušik izkoristi približno 80-odstotno.
Fosforna in kalijeva gnojila je najbolje dodati z založnim gnojenjem, tako da je potreba po njih manjša. Fosfor in kalij se ne izpirata s padavinami in ju je potrebno globoko zaorati v jesensko-zimskem času. Ker pa sta trti manj dostopna (fosfor 25 % in kalij 60 %), ju ne bomo mogli predozirati, kvečjemu bo teh elementov premalo. Vinograd porabi 30 - 50 kg/ha fosforja, L j. 200 - 300 kg superfosfata, ampak zaradi slabega izkoristka moramo dodati ved
Kalija (čistega) porabi 100 -150 kg na hektar ali 250 - 350 kg kalijeve soli. Upoštevati moramo še manjši izkoristek. Fosforja se do cvetenja porabi skoro vsa letna količina, kalija pa več kot polovica letne porabe.
Vsekakor ne bomo dosegli pravega učinka, če ne bomo dodajali vseh gnojil da jih bo trs imel istočasno na razpolago po svoiih potrebah.
Hlevski gnoj vsebuje v glavnem organsko snov in nekaj hranil med njimi je razmemo največ dušika. Zato v letu, ko gnojimo s hlevskim gnojem, ne dodajamo mineralnih dušičnih gnojiL Za povečanje humusa v tleh lahko uporabimo tudi zeleno gnojenje ali muld
Pri zasnovi travne ruše ali setvi za zeleno gnojenje moramo upoštevati potrebo posejanih rastlin po hranilih. Ta poraba se nam pozneje vrne. Zaradi pomanjkanja mineralnih gnojil je težko dati primer, s čim naj] gnojimo, vsekakor bi bil najboljši NPK 6 : 10 : 16 : 1 : 3 Tovarne dušika Ruše ali 7 : 14 : 21 tovarne 1NA Kutina. Pri teh gnojilih nadoknadimo nezadostno količino dušika s KAN ali URFJO, odvisno od bujnosti vinograda.
Če nam ni uspelo vinograda pognojiti ni pa založen od' prej, bomo to morali upoštevati pri rezi in trse manj obremenjevati To nam bo pa vsekakor izboljšalo kvaliteto pridelka.
Inž JOŽE MAUEV1Č
5
v
*
§
*
S
%
v
5
I
s
5
s
s
!
%
rUVtKJAlN
Največja izvoznika v črnomaljski občini, črnomaljski Belt m se miška Iskra, sta v devetih mesecih lanskega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej močno povečala svoj izvoz. Še posebej se je izkazal Belt, ki je kljub hudim težavam zaradi pomanjkanja koksa in drugega reprodukcijskega materiala v devetih mesecih lani izvozil za 149,6 milijona dinarjev, vendar večino na nekonvertibilno območje, medtem ko je uvozil za dobrih 7 milijonov dinarjev, kar pomeni, da znaša kritje uvoza z izvozom kar 222 odstotkov.
Iskra je v tem času izvozila skoraj za 155,5 milijona dinarjev svojih izdelkov, od tega veliko večino na konvertibilno tržišče.
Kljub /nezdravi/ naglici pozorneje
Koordinacijski odbor za plan pri MS SZDL za Dolenjsko ocenil sporazumevanje
Konec leta se je kolo samoupravnega odločanja zasukalo zelo hitro. Pred delavce v združenem delu se je nagrmadila gora samoupravnih sporazumov občinskih in tepubli&ih sisov. Vso to goro so delavci morah pregledati in ugotoviti, ali jim tako začrtani progami ustrezno ter koliko sredstev bodo prispevali za družbeno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo. Čas je bil skopo odmerjen, kar je bBo še posebej kritično, saj so v financiranju nekatere novosti. Prav ta naglica se izčrtuje iz vrtinca decembrskega življenja kot pomislek, ah gre pri takšnem usklajevanju in sprejemanju še za pristne interese združenega dela h občanov.
Odbor se je med drugim zavzel tudi za to, da bo treba za tiste naložbe, za katere so delovni ljudje združili lastna sredstva v samoprispevkih (otroško varstvo, izobraževanje, komunalno urejanje), angažirati sredstva bank, saj bi bilo nazadovanje na teh področjih politično škodljivo.
M. MARKELJ
Kljub nezdravi naglici velja, da so delovni ljudje v dolenjski regiji:
Trdno pokroviteljstvo
20 let pokroviteljstva Jugotekstila — lmpex nad osnovno šolo na Suhorju — Za več kot milijon daril
Za pokroviteljstvo, ki ga je pred 20 leti kolektiv ljubljanskega Jugotekstila-Impex prevzel nad osnovno šolo na Suhorju, trdijo, da ni najdaljše in najtrdnejše samo v Sloveniji, marveč gotovo tudi v vsej državi Ta visoki jubilej prijateljstva in navezanosti 20-letnico patronata, so s prisprčno slovesnostjo proslavili konec prejšnjega leta na Suhorju.
Kot vsako leto je iz Jugotekstila tudi tokrat prišel dedek Mraz, ki je obdaril vseh 54 šolarjev in prinesel, kot vedno, bogato darilo tudi šoli. Za novoletno darilo je šola dobila ček za 30 tisočakov, s tem denarjem pa bojo kupili opremo za dve učilnici Kako tesna je vez, ki že 20 let veže delavce Jugotekstila-Impex s suhorsko šolo, pove tudi dejstvo, da tudi v letih, ko tej delovni organizaciji ni So najbolje, niso nikoli pozabili na šolarje tega belokranjskega kraja. Med drugim
Jugotekstil-lmpex že vrsto let vsako leto plača enotedensko poletno šolo v naravi na morju za vse suhorske učence; lanska je, recimo, stala 95.000 dinarjev. Delavci JugotekstiIa-Impex so v teh letih prispevali za ureditev centralnega ogrevanja v šoli, za položitev parketa, šoli so kupili veliko opreme, učil, podarili barvni televizor, nabavili opremo za telovadnico itd. Računajo, da so ta in druga darila po današrjih cenah vredna več kot milijon dinarjev.
Na slovesnosti so ljubljanski pokrovitelji izročili šoli srebrno plaketo in obljubili, da bo njihovo pokroviteljstvo še naprej tako trdno. Vezi, ki so se stkale' med suhorsko šolo in pokrovitelji, so se razpletle tudi na. druga področja, saj Jugotekstil -Impex že ves čas tesno sodeluje tudi z metliškima delovnima organizacijama Beti in Komet
A.	B.
U
DEDEK
MRAZ
VEDNO
BOGAT
tokrat lotili samoupravnih sporazumov pozorneje in z več osveščenosti. Kaže,	da bi ob časovno
ustreznejšem poteku samoupravno odločanje krepkeje zadihalo. Tako so	menili na koordinacijskem
odboru za plan pri medobčinskem svetu SZDL za Dolenjsko, ko so na seji pregledali, kako poteka sprejemanje samoupravnih sporazumov in dogovarjanje v štirih dolenjskih občinah.
Iz združenega dela je sicer slišati glasove, da so obveznosti do družbene porabe in do interesnih skupnosti materialne proizvodnje večje, kot so se dogovorili, vendar gre najverjetneje za netočne izračune, kar naj bi zakrivilo nerazumevanje sprememb v financiranju družbene in gospodarske dejavnosti. Potemtakem bi bila odveč tudi bojazen združenega dela, da se sredstva neracionalno zapravljajo. K takšnemu premisleku silijo izračunane večje obveznosti ob hkratnem znanem stališču, naj se naložbe v negospodarstvu zavro.
VISOKA DRŽAVNA ODLIKOVANJA
Na lanski predlog občinskega komiteja ZK ob 60-letnici ZKJ so na nedavni proslavi ob dnevu JLA v Sevnici podelili Mihaelu Keršiču red dela z zlatim vencem, Marinki Hafner red republike z bronastim vencem, Jožetu Bavcu, Pavlu Horjaku, Andreju Rusu in Konradu Sajdlu pa red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Ob 20-letnici PTT Novo mesto pa je predsedstvo SFRJ odlikovalo Zdenka Kusa z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo, Milko Papež z redom dela s srebrnim vencem in Marijo Kovač z medaljo zaslug za narod.
Novak novi predsednik
1 1 V   1 ■■■	.......
Dosedanji predsednik ObG Kočevje inž. oavo Vovk
upokojen
Na zadnji sep vseh zborov občinske skupščine Kočevje so izvolili za novega predsednika občinske skupščine Jožeta Novaka, te dolžnosti pa so razrešili dosedanjega predsednika inž. Sava Vovka, kije bolan in je bil zato že invalidsko upokojen.
V obdobju pred to izvolitvijo je bila o kandidaturi Jožeta Novaka široka javna razprava. V vseh razpravah v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in vodstvih druž beno-političnih organizacij je bila dana vsa podpora tej kandidaturi, zato je bil predlog sočasno potrjen.
Jože Novak, rojen leta 1945, član ZK od leta 1953, izhaja iz napredne delavske družine. Dokončal je visoko šolo za politične vede v Ljubljani Že 1964 je poklicno
opravljal dolžnost sekretarja občinske konference ZSM Kočevje, kasneje pa se je zaposlil pri delavski univerzi, kjer je bil nazadnje ravnatelj poklicne kovinarske šole. Od 1972 do 1979 je bil sekretar občinske konference ZK Kočevje, hkrati pa namestnik sekretarja Medobčinskega sveta ZKS ljubljanske regije. Od 1979 je opravljal poklicno dolžnost predsednika Medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije.
Razen tega je v tem obdobju med drugim še vedno delegat družbeno-političnega zbora občinske skupščine Kočevje, član predsedstva občinske konference ŠDL Kočevje, član občinske konference ZK Kočevje, član komisije za proučevanje zgodovine ZL Slovenije pri predsedstvu ZKS, opravlja pa še več drugih odgovornih dolžnosti.
CaJH
Z BELIM VLAKOM 00 KOBLE VSAKO SOBOTO IZ NOVEGA MESTA (med počitnicami VSAK DAN]: od 12.1. do 24.1.1981
ODHOD: 5.10	KANDIJA	POVRATEK: 18.57
5.12	NOVO MESTO-CENTER	18.56
5.15	NOVO MESTO	18.54
5.35	TREBNJE NA DOLENJSKEM	18.31
5.59	IVANČNA GORICA	18.07
6.18	GROSUPLJE	17.51
6.50	LJUBLJANA	17.19
8.26	JESENICE	16.13 15.45
9.08	BOHINJSKA BISTRICA	
CENE:	Odrasli: Otroci:	Skupina:
Novo mesto:	325 din 240 din	315din
T ren je:	310 din 230 din	305 din
Grosuplje:	285 din 220 din	275 din
Prijave, rezervacije in informacije v Novem mestu: MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA NOVO MESTO, Novi trg 4, telefon (068) 22-555, DELOVNI ČAS oa 7. do 15.30 ure in ob sobotah oo 8. do 12. ure, ter na železniških postajah Novo mesto (22—255), Trebnje (83—060), Ivančna Gorica (783-038) in Grosuplje (771-180). 901/50—80
emona globtour novo mesto
APARTMAJ110% CENEJE!
Avstrija:
- RAMSAU: 10. 1. 1981
- EBEN: 10., 17. in 24. 1. 1981
- KLEINARL: 10., 17. in 24. 1. 1981
- ST. GILGEN: 10., 17. in 24. 1. 1981
Italija:
- KRONPLATZ: 10. in 17. 1. 1981
- SELIA NEVEA: 10., 17. in 4. 1. 1981 PRIJAVE IN INFORMACIJE: VSE POSLOVALNICE GLOBTOUR
IZKORISTITE IZREDNO PRILOŽNOST!
Jože Vidic -.	Kfl
Po sledouih vojnega zločinca Franca Frakeljna
Iz njenih ust je brizgnila kri, pomešana z drobci zob. Domobranec je drugič dvignil puško in tedaj na VTatu Peršinove zagledal obesek z vgravirano Jezusovo podobo. „To ni Kristus Jezus, ampak satan v božji podobi”, je zarjul in s kopitom puške še enkrat močno zamahnil po sveti podobL Podobe svetnikov, Matere božje in Jezusa z oltarja in stranskih zidov so priče tega prizora. Neka ženska je imela obesek s križem na prsih. Tudi njej so ga stolkli.
Presunljiv je bil prizor, ko je Frančiška S trum bel j sredi kapele padla duhovniku pred noge in mu poljubovala oblačilo z gorečo prošnjo:
»Gospod duhovnik, če se ne usmilite mene, usmilite se vsaj mojih osmih otrok. Moža sem izgubila, sami so doma. Tonček je star šele dve leti, Ivan sedem, Marija deset Kaj bodo revčki počeli doma brez staršev, brez nege in hrane? Usmilite, usmilite se me!”
Iz duhovnikovih oči je švignil plamen: »Proč od mene. Partizanom si dajala jesti, otrokom ne.” In je skušal z odločnim korakom zapustiti kapelo, toda njegove zadnje besede so Štrumbljevo tako razburile, da je kot ris planila pokonci in potegnila duhovnika nazaj, da se je ustavil in obrnil: »Se enkrat mi recite, da nisem skrbela za otroke! Poglejte Boga tam na oltaiju, on mi je priča, da sem vse svoje življenje posvetila otrokom, domu in polju. Vem, kje je satan," je skoraj brez uma zakričala, da smo vsi za hip onemeli, „v vaši duhovniški obleki!” Domobranci so planili po njej in jo bili, kolikor so mogli. Uboga mati!
Frančiška Škraba se je obrnila k dragemu duhovniku: »Gospod, posredujte, da me ne ustrelijo. Naj me raje pošljejo na delo v Nemčijo. Doma sem zapustila dobro leto staro hčerko in petletnega sina.” Mož jo je
DOLENJSKI LIST
zaničljivo pogledal, dvignil glavo in kot božji oficir odkorakal iz kapele.
»Kaj vam bo sveta hostija, saj boste kar gorke šle v nebesa,” so nam govorili, ko so nas spet vezali. Zvezali so nam roke na hrbtu, toda niso nas več zvezali po dve in dve skupaj kot na Barju. Ko so me zvezali, sem se obrnila s hrbtom v zid in moje močne roke, ki so umele voditi plug, so se močno uprle v telefonsko žico in jo skušale razrahljati. Moram pobegniti, je šumelo v moji glavi. Ljudje morajo zvedeti za našo usodo. Posrečilo se mi je. Žica je popustila. Čutila sem, da lahko roki izvlečem iz vezi, a sem to spretno skrivala pred domobranskimi očmi.
Nagnali so nas ven. Pred gradom so žene spet prosile: »Usmilite se nas, ne ustrelite nas. Odpeljite nas v Nemčijo.”
»Ni vredno jokati in jih prositi, saj vidite, da so zveri,” sem vzkliknila. Za menoj se je hrabro oglasila še Marija Grebenc: ,,Nikar ne jokajte, ne prosite jih milosti! Čim prej nas bodo ubili, tem prej bomo rešene. Med takimi ljudmi se ne splača živeti.”
Rešila sem se zanke na roki, a sem jih držala, kot da sem še vedno zvezana. Gnali so nas čez planoto v gozd. Pred gozdom smo se ustavili. Domobranci so postavili štiri ženske v vrsto, nakar Grebenčeva Lojzka vpraša: »Nas boste kar tukaj pobili? ” Zemljišče se jim ni zdelo primemo in so nas gnali še dvajset metrov naprej v gozd. Lojzka mi de: .Angela, poglej, če so jame izkopane? ” Domobranec, ki je to sliši, se je obrnil in se zadrl: »Preklete kurbe partizanske, še jame naj bi kopali za vas? Psi naj vas požro!”
»Ni več daleč dan, ko bodo tudi ti morilci pobiti, sem rekla in se obrnila k sošolcu Francu Požarju, ki je stal poleg mene, in mu v obraz zabrusila pekočo
resnico: »Danes smo me, jutri boste pa vi ina vrsti.” Besede so ga tako hudo razdražile, da je poskočil, kot bi ga pičil gad: »Drži gobec, preideta partizanska kurba! Za koga se pa borijo partizani? Mi se borimo v imenu Kristusa in za Kristusa. Kristus nas ščiti in zahteva, da vas pobijemo.” Glava se mi je kar majala, tako močno me je klofutal in brcal. Najraje bi mu vrnila udarce, a mi je notranji glas velel: »Bodi modra in drži roke na hrbtu. Če mu vmeš udarce, bodo videli, da si odvezana, in to te bo izdalo, da ne boš mogla pobegniti.”
Od gradu do gozda je za mano hodil domobranec in mi svetil z baterijo v hrbet. Morala sem se zelo paziti, da ne bi opazil, kako lahko vsak hip izvlečem roki iz zanke.
Postavili so nas v tri skupine. Štiri smo bile v vrsti draga poleg drage, potem spet štiri in še dve draga poleg drage. Tako smo stale v eni vrsti, toda v treh skupinah, za nami pa je stalo deset mitraljezcev z mitraljezi. V hipu sem se spomnila mame, kako so ji ob slovesu lile solze. Spomnila sem se na konje in krave, ki bi jih morala zjutraj krmiti. Vse mi je bilo tako drago, tako blizu. Žal mi je bilo kamna, ki je bil ob stopnicah na dvorišču. Vsak dan sem ga videla in v tem trenutku mi je bfl neizmerno drag. Umreti mlad, to je nekaj strašnega.
Pogledam čez ramo. Videla sem domobranca, ki je meril vame, mitralješka cev pa se je skoraj dotikala hrbta.
»Pazite spredaj!” sem zaslišala glas od zadaj. Besede so veljale domobrancem, naj se pazijo, da je ne bi kdo skupil. Repetirali so mitraljeze in orožje je zarožljalo. Bila je zadnja sekunda za odločitev. Bliskovito sem se zasukala, sprostila roke iz zanke, udarila po cevi mitraljeza, hkrati je mitraljezec pritisnil na sprožilec in rafal je švignil mimo mene v bukev. V tistem trenutku je v meni zavrelo: Ne smem umreti, ne bom umrla, ne boste me ustrelili! Bila sem tako močna, odločna in besna, da bi v silnem naletu, ko je šlo za biti ali ne, podrla vsakega domobranca, ki bi mi skušal preprečiti beg.
Le nekaj metrov naprej sem se spotaknila ob dračje in padla. Rafal svinčenk je zažvižgal čez mojo glavo. Hvala ti, dračje! Če se ne bi spotaknila in padla, bi me krogle pokosile. Planila sem pokonci in
zdivjala naprej, preganjalci pa kot lačni volkovi za menoj. Toliko so streljali, da sem kar ogjušela. Medtem so moje tovarišice že pomorili.
Večkrat sem se spotaknila ob kakšno korenino, štor ali kamen in zgrmela na tla ali v grmovje, a sem bila v hipu že pokonci in drvela naprej, samo naprej. Moje ume noge so bile hitrejše od zasledovalcev. Volja močnejša, noč in gozd moja zaveznika. Krvosesi so izgubili sled in se vrnili.
Ustavila sem se in prisluhnila. Kako mirna noč! Zapeljiva tišina! Kako dolgo sem bežala in kje sem, ne vem. Bila sem sama, vestnik devetih žensk, ki bo svetu sporočil, zakaj in kako je na Lisičjem umrlo devet barjanskih kmetic.
Od padcev me je močno bolelo koleno. Kam sedaj? Domov vendar! Dekle, se ne zavedaš, da bodo na vse strani telefonirali in te lovili? mi je šepetal notranji glas. Doma pred vrati te bodo že čakali in te priključili mrtvi desetini.
Ne, domov ne grem. Ne smejo me ujeti. Hodi potiho, me je svarila vest, ponoči se šum daleč čuje. Ubogala sem prijateljski nasvet. Hitro sem si sezula čevlje, jih prijela v roko in začela spet teči, teči... »Hitro, hitreje, še hitreje!” me je preganjala sla po življenju. Tekla sem ob nekem potoku in nato zavila desno v gozd. Nalašč sem rinila skozi najbolj zaraščeno pobočje, kjer bi tudi zasledovalci s psi imeli težavno pot.
Nenadoma zagledam pod seboj veliko hišo z razsvetljenim dvoriščem. Čim bolj sem strmela v to poslopje, tem bolj sem zaznavala obrise Lisičjega gradu. Na dvorišču sta dva domobranca z navadno kmečko žago enakomerno žagala drva Prijela sem se za drevo in ob steblu zdrsnila na tla. Bil je le privid kot posledica prestanega straha Dvignila sem se in šla naprej. Pod menoj je žuborel potok. Od trnja sem bila vsa opraskana, toda bolečin nisem čutila.
Kako lep in čaroben se mi je zdel gozd! Vzljubila sem ga. Le Ige se skrivajo veverice, zajčki in lisice? Kje smrči medved godrnjač? Domišljija in podobe iz otroških sanj so se prepletale v moji glavi. Prispela sem do neke gozdne kolibe. Rada bi ugotovila, kje sem, zato sem šla navkreber, da bi z vrha pogledala v dolino. Hodim in hodim, ko se spet znajdem pri tisti kolibi. Blodila
sem v krogu. Skoraj se me je začel polaščati obup. Splezala bom na drevo, sem sklenila, in ugotovila, kje sem. Prijela sem se za vejo in šele tedaj sem začutila kri. Vse do tedaj nisem vedela, da sem ranjena Strel me je oplazil pod brado in se prebil skozi desno ramo. Vsa sem bila že krvava. Vso pot setu menila, da se tako potim.
S težavo sem splezala na drevo. Sto metrov pod menoj je nekdo posvetil Z baterijo. Slišala sem govorjenje. Verjetno sta se srečali domobranski patrulji, ki sta me zasledovali Še nižje se je v neki hiši prižgala luč. Slišala se je hoja okrog hiše, odpiranje vrat in govorica. Zagotovo domobranska patrulja sprašuje, če so slišali koga bežati po poti mimo hiše, sem sklepala. Ne boste me dobili, prišla bom do partizanov in razkrinkala vaš zločin.
V daljavi sem videla Ljubljano. Začelo se je daniti. Hitela sem naprej, proč od domobranskih patrulj. Pritečem na veliko ravnino in že mi je srce zaigralo. Mislila sem, da je pred menoj Ljubljansko barje. Zagledam železniško progo, se ozrem levo in desno in že sem bila na drugi strani Zemljišče se je začelo spreminjati in nič več ni bilo podobno zemlji nekdanjih mostiščarjev. Kako sem se zmotila! Čez progo sem šla tik pred Grosupljim. Sprva sem mislila, da sem med Škofljico in Igom. Zavila sem v hrib.
Pod neko košato smreko, kije imela veje do tal, sem se usedla. Ranjena roka je bila mrzla, zatečena in skoraj negibna. Slekla sem črn predpasnik, ga raztrgala in si obvezala vse rane od padcev in strelov. Najraje bi ostala čez noč tu pod smreko, a me je začelo zebsti in vprašanje je bilo, de bom imela zvečer toliko moči, da bom lahko nadaljevala pot. Obula sem si čevlje in nadaljevala pot v hrib. Na sosednjem grebenu sem zagledala nekoga v uniformi-Za njim sta se pojavila še dva. Ustrašila sem se jih in se med smrekicami zavlekla kakih petdeset metrov nazaj. So bili partizani, domobranci, delavci, privid? Tega še danes ne vem. Čakala sem skrita med smrečicami, a nikjer se ni nič zganilo ... Angela, le naprej! Končno sem se na vrhu hriba prvid nasmehnila. Pred menoj se je v sondnih žarkih kopala Pijava gorica in tam v daljavi moj ljubljeni Krim. V podnožju Krima je moja draga vas Vrbljene, na gori pa gosp or darii partizani (Nadaljevanje prihodnjih)
pisma in . odmevi
Jfl 10
■S
9/v Jfc
li/ftti/rujifcoo’
VESELJE V KRMELJU
V Krmelju je bilo zadnje dni starega leta veselo. Prvi so praznovali delavci tozda Lisce, ki so povabili medse tudi šolarje. Mladinci so zaigrali pravljično igro Zlata gos, nato pa je prišel dedek Mraz in obdaril otroke. Člani RK so obiskali invalide in ostarele. Tudi na šoli smo jmeli novoletno praznovanje z igrico in obdaritvijo.
Učenci OS Krmelj
[
NAMESTO ČESTITK
Na sestanku pionirske organizacije pred koncem leta smo predsedniki razrednih skupnosti sprejeli več sklepov. Med drugim smo se dogovorili, da bomo denar, ki naj bi ga porabili za čestitke delovnim organizacijam namenili za boj proti raku.
ROMANA GREGORIČ OS Miran Jarc Črnomelj
OB DNEVU JLA
V počastitev dneva JLA je bila v petek, 19. decembra, v kinodvorani v Žužemberku proslava. V programu so sodelovali pionirji in mladinci Podeljene so bile tudi knjižne nagrade za najboljše spise ob dnevu JLA, ki jih je prispevala ZRVS Žužemberk.
SAŠA PAJK, 7. c Oš Žužemberk
PLETLE SMO NOGAVICE
V Domu Majde Šilc stanujemo učenke iz vseh novomeških Srednjih sol Veliko nas je in nam nikoli ni dolgčas. Dopoldne preživimo v šoli po šest, sedem in celo devet ur, učenje pa nas čaka seveda tudi popoldne. Ker pa se ves dan le ne da presedeti ob knjigah, sodelujemo v raznih interesnih dejavnostih. Med drugim posvetimo precej časa ročnemu delu: pletenju, kvačkanju, vozljanju in šivanju. V novembru smo se vključile tudi v humano akcijo, ki jo je organiziral OO RK Novo mesto, in napletle 30 parov volnenih nogavic in 10 parov volnenih copat. Ta akcija ima dvojno korist: naučile smo se
pletenja nogavic, kar nam bo vedno koristilo,	-■	*---	:	-	-
 ------,	ostareli	občani	ki	so	te
naše izdelke dobili za novoletno darilo, pa se bodo greli v zavesti, da tudi mladina misli nanje.
MIRA KOLENAC Dom Majde Šilc
PRIDNE ROKE - Za sprostitev pletle nogivice za ostarele ...
ŠE BOLJ GA POZNAMO
Med obiskom vojakov iz črnomaljske vojašnice smo si ogledali film o Titu v vojni in v miru. S tem filmom smo pobliže spoznali Titovo življenjsko pot, čeprav jo kot učenci že dobro poznamo.
RENATA MUŽE OŠ Črnomelj
NOVOLETNA ČAJANKA — Medvedki in čebelice taborniške čete Katje Rupene so si na novoletni čajanki zaželeli srečno novo leto. Da pa voščila ne bi bila preveč pusta, je vsak vou pripravil o ve točki programa. Na sliki: člani voaa Razposajeni polki med izvajanem svoje točke. (Foto: fotokrožek OŠ Katja Rupena)
Nastanek besede »žganci”
Včasih so to jed pripravljali drugače — so jo žgali
Žganci: koruzni, ajdovi, krompirjevi, iz bde moke itd., so pravzaprav naša ljudska jed. Nič kolikokrat sem jih jedd, ne da bi se vprašal po poreklu imena žgancu Ko pa sem bral v zadnjem Neddjskem dnevniku naslov: »Spanec je boljši kot žganec”, mi je v hipu prišla iz skladišča spominov na dan misd na moja detinska leta.
Pred prvo svetovno vojno je bila naša občina Sveti Gregor zdo obširna, saj je obsegala mnogo vasic in zasdkov, od Boncarja pa do Grmade. V tistih časih so hodili po hišah (po čredi - Reihenfloge) na preužitek razni reveži, ker ni bilo v občinah ubožnic ali starostnih domov za take ljudi Po dva dni so bili pri vsakem kmetu na hrani in prenočišču, potem pa so šli v drugo hišo po vrsti
Nekoč je prišla k mojem očetu na dvodnevno preživljanje stara ženica, kije večino svojega življenja preživela v Nemčiji Ko pa se je postarala in obnemogja, sojo poslali na pot kot Cankarjevega Sirotnika Šimna. Naj-prvo v njen rojstni kraj na Koroško (ta je sedaj pod Avstrijo), od tam pa v rojstni kraj njenega očeta v našo občina Njen oče je bil namreč rojen v vasici Kotel s tremi hišami 780 metrov nadmorske višine. On se je zdo mlad podal za kruhom na Koroško in se tam poročil. Ker pa ni bJo potem tam nobenih njenih, so jo poslali v očetovo rojstno občino.
Ko je ta ženica, ki je bila zdo zgovorna, pa je slabo govorila slovensko, pri nas za zajtrk zabdje-ne ajdove žgance z mlekom, je pripovedovala, da na Koroškem pripravljajo žgance (ona je rekla Sterzen) taka da vsujejo v posodo moko, jo nad vročim ognjem mešajo in žgeja kot prežganka Ko moka postane od praženja rjavkasta, med mešanjem prilivajo, osoljen krop
toliko časa, da se napravijo žganci in jih potem zabdijo.
Ob tem spominu sem se šele zavedd, da so žginci dobili ime po prvotnem žganju moke. Sedaj ta način kuhanja žgancev ni več v navadi pri nas, če so jih sploh kdaj ddali ako. Mogoče smo samo ime dobili iz Koroške k nam.
VIKTOR OGRINEC Ljubljana, Tugomeijeva 16
Nerazumljivi „ne”
Sodražani ogorčeni, ker jim niso dovolili praznovati
Vseh 25 let, kar imajo Sodražani šolski dom, so skupaj dočakali novo leto, letošnje novoletne praznike pa so jim z nesmiselnim administrativnim posegom to preprečili. Krajani so ogorčeni.
Organizator vsakoletnih silvestrovanj, TVD Partizan Sodražica, je pravočasno poslal prošnjo za dovoljenje o uporabi prostora šolskega doma za silvestrovanje na pristojni organ skupščine občine Ribnica. Toda namesto privoljenja je prišel negitiven odgovor. V razlagi ki jo je podpisal sanitarni inšpektor Franc Šilc, je zapisano, da prepovedujejo uporabo prostora zaradi varstva zdravja šolske mladine, ki dom uporablja.
Zares čudno! Zadnjih 20 let nista nikomur škodila cigaretni dim in alkohol, ki so ga na Silvestrovo točili v dvorani, sedaj pa naenkrat škodita. Administrativna prepoved je nerazumljiva tudi zaradi tega, ker so organizatorji dobiček s silvestrovanja namenili za gradnjo skakalnice. Zdaj bodo prisiljeni izgubljeni denar iskati pri organizacijah združenega dela, čeprav bi ga lahko dobili s tradicionalno zabavno prireditvijo. Povrhu vsega pa je dom že dolgo shajališče krajanov pri najrazličnejših proslavah.
M. GLAVONJIC
DEDEK MRAZ PO VASEH
Stanko Vaupotič petdesetletnik
Rodil se je v številni družini na borni halo&i zemlji Pred 35 leti je vstopil v gasilske vrste. Ker njegove sposobnosti niso ostale neopažene, gi je 1958 občinska gasilska zveza vključila v štab operative in UO OGZ. V zvezi je imel odgovorne funkcije: bil je dolgo let referent za pionirje in mladino, podpoveljnik in poveljnik GZ Novo mesta V svoji delovni organizaciji v Novoteksu je poveljnik industrijskega gasilskega društva že 16 let Za svojo požrtvovalnost na področju gasilstva je prejel od občinske j^silske zveze, republiške in jugoslovanske številna priznanja, diplome in odlikovanja.
Naš jubilant je tudi prizadeven organizator krvodajalstva, sam je pa že daroval kri 35-krat, za kar je prejel domala vsa priznanja in značke krvodajalstva. Želimo Stanku še mnogo let zdravja in lepih uspehov v teh človekoljubnih organizacijah.
Kar štirikrat pred novim letom se je dedek Mraz odpravil na obisk k otrokom po vaseh okrog Dolenjskih Toplic. Izposodil si je solski avtobus, povabil palčke, sieženega moža in ansambel Veseli sošolci da so peli in plesali in tako razveselili malčke in odrasle po vsej topliški okolici Med obiski je dedek Mraz delil bonbone in vabil malčic, naj pridejo po darila.
MOJCA JANKC Oš Dolenjske Toplice
MOZELJ: ZAHVALA MLADIH
Leto, polno uspehov za OO ZŠM Mozelj, je za nami. V imenu vseh mladincev se zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje vsem, ki so pomagali izpolniti naše delovne programe. Posebno se zahvaljujemo KS Ivan Omerza Livold, ki je plačala asfaltiranje športnega igrišča in nam tudi sicer pomagala z! denarjem, ter telesnokultumi skupnosti Kočevje za denarno pomoč pri nabavi športne opreme za igrišče v Mozlju.
Neenak boj z zaščiteno divjadjo
Zahvaljujemo se tudi tovarišem, ki so na razne načine pomagali da je delo v mladinski organizaciji Mozelj potekalo hitro in uspešno. Našo zahvalo zaslužijo:	Tone
Resman, Tone Rus, Ivan Kuzma st. Stane Gabrič, Jože Primc, Ive Stanič itd.
Kmetje odvisni le od sebe pri varovanju posevkov pred uničevanjem divjadi
Ob vse glasnejšem govorjenju o nujnosti večje proizvodnje hrane in izkoriščanja vseh razpoložljivih zemljišč, tudi v hribovitih področjih, in o zaščiti tamkajšnjih kmetij smo gluhi za težave, ki jih kmetom povzroča divjačina. Pogosto morajo prečuti noči v zasilnih barakah na njivah ali pa ograditi posamezne parcele z žičnimi mrežami ali namestiti električne pastirje (kar je vse precej drago), da varujejo svoje posevke.
Zaščitene divjačine — divjih prašičev, jelenjadi fazanov, zlasti pa sm - je vedno več in delajot precejšnjo gospodarsko škodo. Omejujejo ali celo onemogočajo prosto razpolaganje z zemljišči saj je nemogoča setev ali saditev nekaterih kmetijskih rastlin. Srne marsikje
SVEČAN SPREJEM V RIBNICI
Na nedavni svečanosti, ki jo je organizirata občinsko vodstvo ZK Ribnica, so podelili izkaznice šestim novim članom ZK. To so Bojan Ban, Cvetka Filipidis, Milan Jono-vič, Majda Kovačič, Bojan Pipen-baher in Mateja Železnik.
DOPOLNILNI VODNIŠKI TFČA II TABORNIKOV
Zaradi pomanjkanja ustreznega prostora letos taborniški odredi v novomeški občini ne bodo imeli tradicionalne zimske gozdne šole na Gorjancih, počitniške dneve pa bodo izkoristili za dvodnevne dopolnilne vodniške tečaje, ki bodo v Novem mestu, Šentjerneju in Straži oz. v Dol Toplicah. Odred Milana Majcna v Šmarjeti pa bo pripravil dopolnilni vodniški tečaj v koči GG v dolini Radulje, kjer bo zimovala tudi taborniška enota iz Osijeka.
Tg.
zavirajo rast trt v mladih, kot tudi starejših vinogradih. Najraje se pasejo po rdeči kraljevini modri frankinji in plavcu, pravijo ljudje med Arnovimi seli na Libni in' drugod. Vsakoletno objedanje povzroča izpad pridelka in postopno upadanje rastne moči Vzorni kmet Planinc z Libne je navedel primer škode v eni sami vrsti vinograda modre frankinje, ki se razteza od gozda proti ostalim kmetijskim površinam. V polovici vrste blizu gozda je nabral le eno posodo grozdja (kakršne se uporabljajo za prodajo), v drugi polovici vrste, kije bolj oddaljena od gozda, pa kar sedem posod. Samo tu gre za preko tisoč dinarjev škode. Če bi jo kdo naredil na svojem delovnem mestu, bi jo prav gotovo moral poravnati A tu? Odškodnina, ki jo priznavajo in plačajo lovske družine, je običajno majhna Izgovarjajo se, da nimajo denarja), pot do nje pa je dolga, in upoštevamo še zamudo časa, komaj krije stroške. To je pogosto vzrok, da kmetje škode niti ne prijavijo in tako niti ne vemo za njen dejanski obseg.
Lovski zakon določa, da morajo lovske družine preskrbeti smrdljiva zaščitna sredstva kot odvračala divjadi Lovci pa se zgovaijajo, da jih ni mogoče kupiti sicer pa so tako neučinkovita. Že omenjenemu Planincu so sme sredi belega dne objedale fižol manj kot meter oddaljen od tkanine, namočene v smrdljivo tekočino, ki jo je kmet sam kupil V prejšnjih časih so se sne pojavljale samo v nižini Vrbine, sedaj pa se sprehajajo in pasejo po
njivah kar v skupinah, kot da bi vedele, da so zaščitene.
AOLJZ PIRC,
Mladinci si želimo, da bi tudi v prihodnje tako dobro sodelqvali.
Krško
MIRO KUZMA pred. OO ZŠM MOZELJ
J
Na sedežu krajevnega urada v Brestanici sta po 50 letih skupnega življenja ponovno stopila pred matičaija Francka in Ivan Butko -c, upokojenec Elektrarne Brestanica.
Slavljenec je v bivši Jugoslaviji opravljal razna priložnostna deia in težko preživljal petčlansko dnižino. Redno se je zaposlil pri podjetju, ki je gradilo brestaniško elektrarno. V elektrarni je ostal do upokojitve in delal kot vzdrževalec in vratar. Bil je znan kot marljiv in vesten delavec. Na slovesnod so zlatoporočenoema izročili darilo krajevne skupnosti in Elektrarne Brestanica z iskreno željo, da bi preživela skupaj še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
R. O.
V spomin na Toneta Beleta
Delo Toneta Beleta je najtesneje povezano z začetki organizirane •legalne revolucionarne dejavnosti na Dolenjskem in z uspehi ki so jih novomeški skojevci in komunisti dosegli v obdobju obnavljanja in utrjevanja partijskih vrst po razglasitvi šestojanuarske diktature.
Rodil se je 10. januarja 1907 v Novem mestu. Velika revščina, v kateri je odraščal in se šolal,
del realističnih pisateljev ter vzgajal mlajše sodelavce v marksističnem duhu; seme je obrodilo sadove po letu 1935, ko se je v knjižnici razvila ilegalna dejavnost, o kateri priča spominska plošča na nekdanjem Sokolskem domu.
Spoštoval je Ivana Cankarja, pesnika bodočnosti, katerega dramo
druženje z levičarsko usmerjenimi sošolci zlasti z Jožetom Švajgerjem
»Kralj na Betajnovi" je napredna študentska mladina ob 10. obletnici
vzpostavljemh vezi s partijskim vodstvom, šifrirana sporočila pa so
in z njimi belokranjski doživeli!
prihajala tudi na naslov njegove sestre Pepce v Novem mestu.
priznanje za svoje delo na pokrajin-Sloveniio
Tone Bele je bil v skupini novomeških komunistov, iz katere se je izoblikoval mestni komite, ki je Istočasno predstavljal okrožni komite KP Novo mesto. V njem je bil posebej zadolžen za propagandistično delo, domnevamo pa, da je v obdobju, ko je sekretar Srečo
-w J — .	J ~ JVIUVMU
Preželj služil vojaški rok, opravljal ozr
.	.	_	 Švajgerjem
•z Črnomlja, in prebiranje marksistične literature so bile tiste okolišči-
ne, ki so odločilno vplivale na njegovo svetovnonazorsko opredelitev. Sredi dvajsetih let je postal član ilegalnega marksističnega krožka na novomeški gimnaziji, zc leta 1926 član skojevske organizacije in zatem partijske celice. V stalni družbi s knjigo, saj je bil knjižničar že v Narodni čitalnici in po spremembi Lastnika v Javni knjižnici Sokolskega društva, ter ob nenehnem samoizo-braževanju se je dokopal do temeljitega razumevanja družbenih [vocesov, kar je sistematično prenašal zlasti na Študentsko mladino. V knjižnici je skrbel za nakup
pisateljeve smrti uprizorila v mesecu kričeče in našopirjeno proslavljene 10-letnice nastanka Jugoslavije. Lastnoročno napisan govor osmošolke Vide Kozinovc, ki ga je prebrala pred predstavo, je do nedavnega hranil kot svetinjo. Z velikim žarom se je sam uspešno lotil režije Cankarjeve drame „Hlapec Jernej in njegova pravica" v priredbi Ferda Delaka. To je bila prva večja javna prireditev decembra 1933 nanovo ustanovljenega delavskega kulturnega društva »Svoboda", v kateri je vodil vse kulturno delo, čeprav kot študent formalno ni bil njen član. Predstava 3. marca 1934 v Prosvetnem domuje doživeta velik moralni uspeh, ne pa finančnega, saj je dei meščanstva igro bojkotiral
Novomeški skojevci in komunisti tudi po uvedbi diktature, ko je bil zakon strožji in brezobzimejsi do komunista kot pa do pravega razbojnika, kljub hišnim preiskavam in prekinitvi zvez s pokrajinskim komitejem v Ljubljani niso prenehali z delom.
Tone Bele, ki je v letu 1930 sicer maturiral je še nadalje deloval med študenti na gimnaziji, partijsko dejavnost pa je prenesel tudi v Klub dolenjskih visokošolcev, kjer jc imel predavanje o vrednosti in večrednosti-profitu. Kot študent pravne fakultete v Ljubljani -dejansko jc zaradi pomanjkanja sredstev študiral doma - jc bil eden od členov v verigi ponovno
tudi naloge okrožnega sekretarja.
Z izdajanjem ilegalnega „Boljševi-ka“ so novomeški komunisti dosegli enega vrhov v svoji revolucionarni deiavnostl Tone Bele je pri tem velikem delu od vsega začetka sodeloval tako pri tehničnih opravilih, katerih glavno breme jc nosil Franc Lakner, kot tudi s prispevki pri čemer se je pokazal dobrega
ski partijski konferenci za Slovenijo v Goričanah septembra 1934 oz. v Titovem poročilu o tej konferenci Med delegati ki so na Gorjancih, Iger so se novomeški in belokranjski komunisti sestajali že poprej,, pripravljali gradivo za to konferenco, je bil tudi Bele.
V tem obdobju se je znašel pred eksistenčnim razpotjem. Da bi si ustvaril možnosti za samostojno življenje, se je odločil, da čimprej zaključi študij. Zato je konec leta 1934 prekinil organizacijske stike s
načina". Gradivo naj bi služilo za študij v partijskih celicah, skrajšan tekst, pisan poljudno, pa naj bi v obliki letaka krožil med člani in simpatizeiji KP. Oboje se zaradi naglo razvijajočih se dogodkov ni uresničilo. En izvod teksta — tajno
gi je tipkala njegova kasnejša žena Marija - seje, zakopan med vojno v
partijo in odtlej ni bil več njen član. Leta 1936 je diplomiraL Sledila je
poznavalca mednarodnega dogajanja. Po izjavi Sreča Prežlja je napisal, on sam pa v svoji skromnosti tega izrecno ni potrdi skoroda preroški članek »Hitler -rešitelj veleposestnikov in bogatinov na zapadni Evropi", za kar so mu za
na zapadni Evropi", za kar so mu za osnovo služili letaki in bilteni Centralnega komiteja.
V teh letih brezmejne vere v zmago idealov vseh ponižanih in razžaljenih so novomeški komunisti
skoraj dveletna brezposelnost, nato pa službovanje v Radovljici Škofji Loki, Ljubljani in Murski Soboti kapitulacijo Jugoslavije pa je dočakal v Ljutomeru. Vrnil se je v Novo mesto, kjer je bil do osvoboditve brez zaposlitve.
V usodnem letu 1941 je Bele zagovarjal stališče, da mora biti naš boj za nacionalno osvoboditev združen z bojem za socialno preobrazba Na prošnjo sekretarja okrožnega komiteja KPS Novo mesto Dušana Jereba je do novembra 1941 pripravil izvleček iz Marxovega .Kapitala" pod našlo-, vom »Osnovni pojmi kapitalističnega proizvajalnega in menjalnega
Žabji vasi ohranil
Telesno stanje in invalidnost mu ni dopuščala, da bi zmogel večje fizične napore, vendar je narodnoosvobodilni boj podpiral, kolikor je bilo v njegovi moči P o osvoboditvi je vestno opravljal razne dolžnosti v Novem mestu in Ljubljani vedno pa je našel čas za delovanje v družbenem življenju. Upokojen	je bil	kot sodnik
okrožne^ sodišča v Novem mestu.
Revolucionarno delo pokornega sodnika Toneta Beta;., zadnjih, ki so bili m	4 <
neizbrisno vgrajeno v	, n*
že v letih političnega in brezpravja porajajoče se s čne družbe.
Skupaj z delom njegovi! bo za vedno ostalo ttrv zgodovini revolucionarne p? Dolenjske.	To bi	mt
povedati ko smo se v z mrazu 11. decembra ptf,ovili od njega na šmihelskem poko .aiišču.
ANTON STAMlt.HAR
nega
je
'rase
nega.
listi-
•arišev sano v Vklosti morali raškem
-|tlW-30I 8. ja'hiV;?rj'lLl!98
OBROBJE OSTAJA TO
Krško je staro mesto, ki pa je prvo v Jugoslaviji stopilo v-atomsko dobo. Veliki energetski objekt jedrska elektrarna pospešuje utrip mesta, da si mora iskati življenjski prostor proti Drnovemu in Leskovcu. V to smer je že toliko napredovalo, da je stari Leskovec postal nekakšno predmestje Krškega. Z gradnjo se je zanesel nov način življenja, bližina mesta in še posebej industrije privablja v Leskovec nove prebivalce. Ne more 9e vsaka krajevna skupnost pohvaliti, da ji število prebivalstva narašča, leskovška se lahko: v zadnjih desetih letih se je število prebivalstva povečalo od 1.6 30 na 2.013.
Po reorganizaciji pred letom in pol obsega leskovška krajevna skupnost enajst vasi. Zemlja je tu zgledno obdelana, kar pa ne pomeni, da je veliko čistih kmetov. Malo jih je, saj je od vsake hiše vsaj eden zaposlen. Obdelanih površin bi bilo še več, če se ne bi na Krško polje naselil .gramozni rak“.
Življenjski utrip te zanimive krajevne	skupnosti	smo	v
zadnjih dneh minulega leta: poskusili izmeriti novinarji Milan Markelj, Jožica Teppey in kan Zoran. S krajani smo sel pogovarjali o sončnih in senčnih plateh njihovega življena v učiteljski	zbornici	nove,	po
narodni herojinji Milki Kerin imenovane osnovne šole.
Franc	Čuček,	eden	od
odgovornejših ljudi v krajevni skupnosti, ni nič ovinkaril in je azlago načrta za novo pe i stko zajel vse tisto, kar je že do zdaj žulilo krajane. »Naš najtrši oreh je kanalizacija, Jedi j o ceste, vodovod in javna razsvetljava. Upamo, da bomo do leta 1985 rešili precej teh problemov. Za javno razsvetljavo, ureditev cest in druge komunalne zadeve nameravamo razpisati samoprispevek. V načrtu imamo tudi izboljšanje sodelovanja s sosednjimi krajevnimi upnostmi, še posebej s krško, iši se, da se Krško širi na račun našega življenjskega
prostora. Meje krajevnih skupnosti niso dokončne in od vseh nas je odvisno, kako se bomo sporazumeli, radi pa bi se brez.' hude krvi in pogrevanja zastarelih zadev iz časov, ko je odločanje ubiralo	drugačna
pota. Krajane je	predvsem
bdelo, da na ozemlju leskovške krajevne skupnosti ni ostalonič industrije."
Gramozne jame,	ki se iz
Leskovca zelo dobro vidijo, so značilne za Krško polje. Včasih so v njih kopali,	danes pa
nezasute jame krajane motijo. Opuščenih gramoznic je za blizu 20 ha, če bi jih zasuli, bi pridobili toliko plodne zemlje. Ni pa vseeno, s čim bi jih zasuli, ker je pod njimi naravni rezervat pitne vode. Premišljajo o tem, da bi navozili izkopano zemljo z gradbišč, nasuli plast humusa in tako dobili dragocene rodovitne njive.
Odplake, ki so se desetletja pretakale po vaških ulicah in dražile nosove, bodo v Leskovcu poslej klokotale po kanalih. Za ureditev kanalizacije so se odločili že pred leti. Predsednik, gradbenega odbora Martin Zupančič je povedal: „Napeljali smo že kaka dva kilometra kanalizacijskega voda, kakšen kilometer pa je še pred nami. Del smo se lotili v času, ko krajevna skupnost nima uvedenega krajevnega samoprispevka. Zato smo nekaj denarja zbrali od krajanov, nekaj smo ga dobili od komunalne stanovanjske skupnosti, medtem ko je glavno kanalizacijo zunaj naselja zgradila Vodna skupnost Dolenjske, okoli 75 odstotkov hiš ob glavnem vodu se je že navezalo na kanalizacijo. Ve liko dela opravimo krajani s prostovoljnimi akcijami. Material je drag, prav tako prevozni stroški Izračunali smo, da nam polovico stroškov povzročijo prevozi cevi, ki jih nabavljamo v oddaljenih krajih."
S kanalizacijskimi deli bodo nadaljevali. Podpredsednik krške občinske skupščine Ciril Plut je povedal, da bodo
kanalizacijo speljali na' Ve ni še in Gorenjo vas, za dela pa so predvideli 2 milijona dinarjev. Janez Žičkar, Alojz Križnik in Marija Glas iz Veniš, Velike vasi in Gorenje vasi so v en glas potrdili, da je v teh krajih naj večji kamen spotike prav neurejena kanalizacija. Potožili so, da je bila že nekajkrat zakoličena, na vrsto pa da niJ prišla. Za urejanje tega problema so pripravljeni prispevati tudi iz lastnih žepov. , Voda, ki se steka s hriba k spodnjim hišam, povzroča ogromno škoda Niso ogrožene le stavbe,' ampak tudi pitna voda. Problem je hujši, ker hiše rastejo kot gobe po dežju," zatrjujejo prizadeti Za nameček so še dodali, da v vseh treh vaseh, odkoder so, nimajo telefona. Brez govoreče žice pa so tudi v samem Leskovcu, čeprav je slednji postal mestni del Krškega-
Franc Pirc iz Velike vasi je k vodnim nadlogam pridal še poplave vaškega potoka, ki vsako leto povzroča nemajhno škodo. Vodna skupnost je potok delno že regulirala, vendar pa letošnje štiri zimske poplave kažejo, da delo ni dokončano. Zakaj, krajani ne vedo.
Tudi na vodovod je nekajkrat nanesla beseda. Krajani Leskovca so s pitno vodo oskrbljeni in tudi druge vasi ne poznajo stiske z užitno vodo. Kaže pa, da bo treba pred dvanajstimi leti zgrajeni vodovod ponekod obnoviti oziroma položiti večje, propustnejše cevi Zlasti bo to nujno napraviti za novo naselje Gmajno. Elektrika jim dobro sveti in poganja stroje, zato pa imajo nekaj nadlog s cestami. Od takrat, ko so položili asfalt na prve kilometre občinske ceste, je preteklo že enajst let. V Leskovcu je ostalo neasfalti-ranih še več stranskih in na novo zgrajenih cest. Z asfaltom jih bodo pokrili že zato, ker so ceste postale ulice, za ulice pa se ne spodobi, da so blatne, razdrapane in zanemarjene.
Franc Demač, izvoljen za predsednika vaškega odbora v Dolnjem Leskovcu, je opozoril na napako, kije sicer značilna v krajevni skupnosti. »Ko si izvoljen, moraš vse delati sam.. To ni prav, saj bi si morali potrebno delo v krajevnih organizacijah in samoupravi razdeliti," je pripomnil. Povedal je, da so v njegovem koncu organizirali več očiščevalnih akcij, uredili kanalizacijo in namestili jaške. V načrtu imajo ureditev starih vaških vodnjakov, ki bodo prišli prav, če odpove vodovod ali postane voda iz pip neužitna.
Gmajna je eno tistih mladih naselij, ki se hitro širijo. »Pred leti je bila tudi gmanja, na neplodni zemlji je zraslo naselje, ki ima že kakih 100 hiš, zraslo pa jih bo še kakih 200. Z novo gradnjo nastajajo tudi problemi," je povedal Anton Levičar, eden od stanovalcev tega naselja Poleg obnove in razširitve vodovoda bodo uredili telefonsko napeljavo, potrebovali pa bi tudi manjšo trgovino.
Cvetka Budič je govorila kot predstavnica ženske gasilske desetine. »Nastopale smo v Brežicah, Ptuju in drugih krajih ter vselej dosegle lep uspeh. V gasilskem društvu je zanimivo delati Obnovili smo dvorano v družbenem (zadružnem) domu,, garaže in nabavili nov avtomobil. Gasilci smo sodobno opremljeni in pripravljeni, da učinkovito posredujemo." Dodala je, da zaposlene krajane moti, ker morajo na lokalnem avtobusu še enkrat plačati vozovnico, akoravno imajo mesečne karte. Delavski avtobus namreč ne ustavi vedno, zato morajo na lokalnega.
Leskovška krajevna skupnost se lahko pohvali tudi z aktivnimi in zagretimi mladinci. Jože Olovec, predsednik leskovške mladine, je povedal: „Usta-novili smo že štiri osnovne organizacije ZSMS, v načrtu imamo še eno, tako da bo v' vsaki večji vasi mladina ustre-
zno organizirsna Nekajletno spanje nam je uspelo prekiniti in z dobro organizacijo smo pritegnili polovico mladih. Smo med najmočnejšimi v občini. Težave so s prostori, samo v Leskovcu imamo kaj svojega. Prirejamo družabne večere, plesne vaje, seminarje za mlade iz vse krajevne skupnosti, v načrtu pa imamo oživitev KUD Ivan Cankar, da bi prebudili kulturno delo. Mladi bomo začeli, upamo pa, da se nam bodo starejši pridružili."
Marjetka Prah in Mojmir Radi sta prišla iz Veniš, kjer so šele pred mesecem ustanovili svojo mladinsko organizacijo. Tare jih stiska s prostorom, saj imajo na voljo le sobico v zasebni hiši. Tudi za športno igrišče so morali na zasebno zemljo. Marjetka Prah je pristavila, da na osnovni šoli v Leskovcu ustanavljajo tabomi-iko organizacijo. Zanjo je precejšnje zanimanje, saj je to ena prvih tovrstnih organizacij v občini.
Mladi so najaktivnejši na športnem področju. Jože Arh, predsednik Partizana, je razgrnil pestro športno dejavnost v“ krajevni skupnosti: Organiziramo krajevne lige v rokometu, nogometu, namiznem tenisu, streljanju in šahu. Sodeluje poprečno po deset ekip. Najbolje imamo razvito streljanje. Jami smo uredili avtomatsko! strelišče v propadajočem zadružnem domu."
Jože Božič je opozoril na trenja med Partizanom in mladino. Dejal je, da ni bilo dobrega sodelovanja zaradi različnih interesov: „Mladi bi raje rekreacijski šport, društvo _pa razvija predvsem streljanje. Želimo pestrejšo, za več ljudi primemo dejavnost." Trenja so začasna, saj so se že dogovorili, da se bodo o problemu pomenili
Leskovčani imajo na voljo čudovito telovadnico, staro vsega štiri leta. Sprejme lahko 600 gledalcev. , Dvorana je
sodobno opremljena in bi lahko služila vsem športnim potrebam krajanov, prav mladi pa očitajo, da težko dobe razpored. V bazen, ki je na šoli, pa krajani tudi ne morejo.
Leskovška krajevna skupnost je za zdaj še brez svojega glasila, toda ne bo dolgo, kot je povedal Miran Starc. Mladi imajo v načrtu brezplačen časopis. Glasilo naj bi služilo potrebam vsega obveščanja v krajevni skupnosti. Vsako gospodinjstvo naj bi dobilo po en brezplačen izvod. »Upamo, da bo prva številka izšla že ta mesec," je dodal Starc.
Za zabavo krajanov večkrat poskrbijo domači fantje — ansambel Kukmak. Na prireditvah igrajo tudi zastonj, sami pa tega niso deležni — je. povedal Gril Puntar iz ansambla, kjer igrajo še Srečko Puntar, Andrej Dimitrišin, Janko Levičar, Tomo Hribar in Miran Špricar. Slednji se je po enajstih letih bivanja v Avstriji za stalno vrnil v domovino. Kritično je pripomnil, da je naša skrb za vračanje zdomcev bolj jezična kot resnična pomoč.
Krajevna organizacija ZB šteje 45 članov. Ferdinand Letnar, Vida Škrabe c in Pavel Svetec so povedali, da so borci ostali skupaj tudi po delitvi krajevne skupnosti Pred iztekom leta so imeli srečanje v leskovšld šoli, kjer so jim šolarji in pevski zbor Viktorja Parme pripravili lep kulturni spored. Borci veliko sodelujejo z ŽRVS, ki je, kot je povedal Janez Žičkar, ena najbolj delavnih v občini Ta krajevna organizacija je osvojila srebrno in bronasto’ plaketo in na strelskem tekmovanju, ki ga je priredila za občino, osvojila pokal.
Krajevna skupnost Leskovec, kakršno smo spoznali, je stara komaj leto dni. Čeprav še rosno mlada, pa se mora spopadati s hudo starimi problemi. Z voljo, kot sojo pokazali, bodo gotovo tudi tem problemom kos.
V . Alojz Križnik
Janez Žičkar
Martin Zupančič
Leopold Redi
Anten Levičar
Maijetka Prah
Cvetka Budič
Miran Starc
Jože Olovec
Mojmir Radi
Franc Drnač
Cini Puntar
Jož* Aih
Marija Glas
Jože Božič
Miran Špicar
kultura
in
izobra-
ževanje
Osip se poslavlja
Ciril Plut: „Odkar imamo v Leskovcu celodnevno šolo, se je učni uspeh izboljšal za četrtino." — Mislijo na dograditev
Po narodni herojinji Milki Kerin imenovana nova osnovna šola je in bo najbrž še dolgo največja in najpomembnejša pridobitev leskovške krajevne skupnosti, leta 1976, ko so jo zgradili in slovesno odprli, pa je bila to tudi za krško občino. Ob šoli so leta 1977 sezidali športno dvorano in plavalni bazen, leto kasneje pa uredili še vrtec in Klub, načrt novosti pa končali z lično zunanjo ureditvijo, šolska stavba je ena najsodobnejših v Sloveniji, na Dolenjskem in v Posavju pa nima enakovrednega . Para; omogoča z vsem, kar premore in kar se nanjo navezuje, tudi najsodobnejši pouk. Zato ni nič čudnega, da so v njej že pred dvema letoma1 začeli izvajati celodnevno osnovno šolo. O razvoju le-te pravi ravnatelj Ciril Plut naslednje:
Ciril Plut: „Nova šola bo kmalu pretesna."
»Sprava ni šlo vse gladko, saj je celodnevni učnovzgojni proces pomenil nekaj takega, česar nismo poznali, in smo se na to morali privajati tako učitelji kot učencu Moram reči, da tudi starši niso bili preveč navdušeni in se še dandanes najde kateri, ki čudno gleda na novi šolski red. Izkušnje, in teh zdaj nimamo malo, kažejo, da se je zatikalo pretežno zavoljo nepoučenosti/' Celodnevna osnovna šola traja od 7.30 do 15.30. Učenci so v šoli celih osem ur. Tako je za vseh 20 oddelkov, v katerih so učenci od prvega do osmega razreda. „Rad bi pripomnil, da
so pri nas vsi učenci deležni novega načina šolanja/' doda ravnatelj, „ta pa je v tem, da dobe učenci potrebno znanje in vzgojo, da opravijo domače naloge — pisne in ustmene - v šoli, v prostem času pa lahko razvijajo svobodne aktivnosti. Lahko delajo v krožkih, telovadijo in se sploh telesno in duhovno rekreirajo. Vsi imajo v šoli tudi prehrano, malice in kosila, če pa upoštevamo še, da ne potrebujemo pomoči staršev pri učenju, je celodnevna šola dobrodošla pridobitev tudi za dom in družino/'
Sadovi celodnevne šole se kajpak še najbolje kažejo pri uspehu. Medtem ko je na leskovšld šoli prej izdelalo povprečno 70 odstotkov vseh učencev vsako leto, so lani zabeležili že 98,8-odstoten uspeh. Tudi osipa skoroda ni: od 501 učenca jih je lani v višji' razred napredovalo 500, ponavljati je moral samo eden. Pred leti so o takem uspehu lahlo le sanjali, saj od kmečkih učencev, ki jih je v šolskem okolišu (šola vključuje učence iz sedmih krajevnih skupnosti) veliko, niso mogli zahtevati, da bi izdelali vsi brez izjeme.
Ravnatelj Plut meni, da gre trenutno vse na bolje, da pa bo treba kmalu začeti reševati problem, ki ga niso predvidevali, se je pa začel pojavljati že v tem šolskem letu. »Stanovanjska naselja tod okrog se hitro širijo, tu je čedalje več mladih družin, zato je pričakovati vsako leto več učencev. Kaže, da bomo že v naslednjem obdobju dobili osem novih oddelkov. Če ne prej, bo treba šoli dograditi nove prostore že v prvih letih petletke, ki bo prišla za to. Kajpada smo na to računali že pri gradnji Sola je načrtovana tako, da jo je moč kadarkoli razširiti in dograditi Čas, ko bomo morali narediti nov korak, je sicer še precej odmaknjen, prav pa je, da imamo problem pred očmi in da se na rešitev pripravimo dovolj zgodaj.''
I. ZORAN
M
ZBIRKA ŠELE LETOS — Novi odddek NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja tudi fo dveh letih, odkar so gp odprli, ni dočakal otvoritve stalne zbirke. Kar se ni zgodilo lani, naj bi se letos. Scenarij je po zagotovilih strokovnjakov naposled nared, izbrano pa je tudi razstavno gradivo. Novomeščani upajo, da poslej dogodkov iz NOB ne ho treba več obeleževati le z manjšimi priložnostnimi razstavami.
Mreža šol ni več uganka
Pri dokončnem oblikovanju mreže upoštevane upravičene zahteve dolenjskega združenega dela — Dolenjski prisojeno tudi izobraževanje elektronikov
Prah, ki ga je dvignila buma razprava o predlogu za razmestitev vzgojno-izobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja, se je v javnem polegel, upravičene pripombe so tile upoštevane, nesoglasja odpravljena ali vsaj sprejemljivo omiljena. Potem ko je &upšči-na republiške izobraževalne skupnosti nekaj dni pred iztekom leta 1980 sprejela tako imenovano mrežo šol, bi res ne smelo biti razloga za trajanje razburjanja in slabe volje, še posebej zato, ker je dana možnost, da morebitne pomanjkljivosti in spmne zadeve uredijo do 25. januarja.
Dolenjska je z mrežo dobila skoraj vse, za kar se je opredelilo združeno delo na tem območju. Pomembna pridobitev sta dva oddelka naravo-slovno-matematične smeri, kiju objavljeni predlog za mrežo šol ni vseboval, ohranjena pa je tudi elektronika, čeprav so Posavci temu nasprotovali. V dislociranih oddelkih bo teklo na Dolenjskem izobraževanje za potrebe cestnega prometa, kemije in farmacije, verjetno pa tudi za trgovsko stroko, za kar pa se bodo morali uporabniki
Gledališka skupina sote&e Zarje bo v sezoni 1980/81 naštudirala veseloigro v treh dejanjih »Poslednji mož” in se z njo domačemu občinstvu prvič predstavila predvidoma ob koncu januarja. Omembe vredno je, da bo skupina gostovala tudi na sosednjih podeželskih odrih, posebno še v krajih, kjer je bila prejšnja leta zelo lepo sprejeta. Pričakujejo, da bo delo pritegnilo obiskovalce, saj je režiser
O knjigah in knjižnicah
Knjižni fond v naših Knjižnicah ni mrtev kapital
V Sloveniji deluje okoli 770 knjižnic in izposojevališč, od tega je 61 matičnih in drugih večjih knjižnic, 180 dislociranih enot in izposojevališč, več kot 400 biblio-busnih postajališč in blizu 120 društvenih, krajevnih in drugih knjižnic.
Na našem območju delujejo splošnoizobraževalne in matične knjižnice v vseh devetih občinah. Leta 1979 so premogle 411.660 zvezkov, od katerih so jih 32.180 pridobile prav to leto. Največja med njimi je novomeška Študijska knjižnica, kjer se število knjižnih enot približuje številki 300.000. Tudi njen letni prirastek je največji.
Knjige niso mrtev kapital. Podatki iz leta 1979 povedo, da so si bralci na 142,316 obiskih izposodili 341,563 knjig. Nekoliko slabše so obiskane krajevne in društvene knjižnice, ki jih imajo na našem območju brežiška, krška in novomeška občina. Tako so si bralci v brežiški občini izposodili le vsako deseto knjigo v krajevni knjižnici, v krški občini pa komaj vsako dvajseto knjigo.
Janez Vovk skleniT dogajanje »Poslednjega moža" prestaviti v sodobni čas.
Kultumo-prosvetno društvo Zarja bo hkrati in s tem delom praznovalo 45-letnico kulturnega dela v Soteski Kulturno delovanje v tem kraju in njegovih ljudeh živi že od leta 1937, ko je bil ustanovljen šolski mladinski mešani pevski zbor. Ta pevska skupina je štela več kot 40 članov, nastopala je po raznih dolenjskih krajih, najdlje pod imenom Dolenjski slavčki. Zbor je gostoval tudi na Gorenjskem. Hkrati z zborom je vznikla amaterska igralska skupina, ki je združevala starejše člane in mladino. Od njene ustanovitve do danes se je na odru soteške dvorane zvrstilo več kot 40 ljudskih iger.
V Soteski je bila skromna dvorana edino kulturno žarišče. Marsikaj se je v njej dogajalo in zvrstiloj če vse to premerimo še enkrat danes, se zdi največ vredno
to, da je bila dvorana vedno polna obiskovalcev. Kulturni molk je vladal le v letih okupacije. Po osvoboditvi je kulturno življenje oživelo, dvorana je spet postala njegovo središče, v njej se je ohranil in še živi tudi gledališki amaterizem.
Zarja bo s pomočjo krajevnih družbenopolitičnih organizacij osnovala poseben odbor, ki bo poskrbel da bo pomemben kulturni jubilej dostojno proslavljen. Na srečanje bodo povabili vse učitelje, ki so službovali v Soteski, saj so bili le-ti pobudniki kulturnega dela. Srečanja naj bi se udeležili tudi vsi preživeli člani šolskega mladinskega pevskega zbora ter vsi igralci ki so nastopali na soteškem odru.
Jubilej s srečanjem bo pomembna manifestacija kulturnega amaterizma, ki se je v tem kraju ohranil kljub ne vedno najbolj naklonjenim časom in bo, kot kaže, še dolgo živel
T. VIRANT
m
sporazumeti najkasneje do 25. januaija. Zahteva Posavcev, da bi imeli v okvira elektro šole (v Krškem) tudi izobraževanje elektronikov, ni bila sprejeta.
Na ugoden razplet glede razporeditve vzgojno-izobraževalnih programov na Dolenjskem so prav gotovo vplivale ugotovitve in stališča delovne skupine CK ZKS, ki je novembra več dni sondirala idejnopolitična izhodišča za uresničevanje preobrazbe vzgoje in izobraževanja in s tem v zvezi priprave za prehod na
usmerjeno izobraževanje. Scupina se je lahko sama prepričala, da so Dolenjci zahtevali samo tiste vzgojno-iz-obraževalne programe usmerjenega izobraževanja, za katere se je izreklo združeno delo in ki jih bo v tem delu Slovenije moč izvajati. V nasprotju s tem pa je podobna delovna skupina CK ZKS v Posavju ugotovila, da so se na prehod na usmeijeno izobraževanje slabše pripravili in da so nekaj zahtev opirali na precej krhke argumente.
I.	Z.
Kulturna zarja bo še svetila
/ Soteski bodo proslavili 45-letnico kulturnega dela -— Gledališčniki pripravljajo eseloigro „Poslednji mož" — Tudi letos gostovanja v krajih, kjer so bili vselej dobrodošli
Likovniki v gosteh
Domovi JLA postajajo kulturna žarišča z izjemno velikim številom obiskovalcev na prireditvah. V zadnjem času dajejo zavetje in možnost razstavljanja skupinam ljubiteljskih slikarjev. Se več, prav pod njihovo streho se likovniki iz raznih krajev srečujejo in dogovarjajo za tesnejše sodelovanje, izmenjavo izkušenj in razstav. Tako so člani pred dvema letoma ustanovljenega kočevskega likovnega društva v vsega nekaj tednih navezali take stike z ribniškimi likovniki v tamkajšnjem Domu JLA, v novomeškem Domu JLA pa so imeli take pogovore s predstavniki slikarjev, vključenih v likovno društvo Vladimira Lamuta. Do teh je prišlo neposredno po otvoritvi razstave del kočevskih ustvarjalcev v avli Doma JLA v Novem mestu 26. decembra, kjer so dali na ogled svoje likovne stvaritve Ivo Paradžik, Dušan Vidmar, Marjan K užnik, Stane Hočevar, Janez Arko, Franc Lovšin, Savo Vovk, Alč Babič in Peter Vovk, skupina torej, ki seje pred tem predstavila ribniškemu občinstvu.
Sodelovanje z Novomeščani imajo Kočevci za povsem logično zadevo, saj ,»Kočevci smo in hočemo ostati del tiste Dolenjske, ki ima svojo kulturno metropolo v Novem mestu”, kakor je poudaril Rado Meglič, predsednik društva kočevskih likovnikov. Toni Vovko, predsednik društva novomeških likovnih ustvarjalcev, je dodal, da Novomeščani tako sodelovanje sprejemajo, zato bi morali kmalu razmisliti o razstavi, ki bi Kočevcem predstavila ustvarjalne dosežke lamutovcev. Med pogovorom je bilo omenjeno, da bodo kočevski likovniki prenesli razstavo iz Novega mesta še v Brežice, kjer bodo njihova dela na ogled v tamkajšnjem Domu JLA, hkrati pa navezujejo stike z organizatorji likovnih prireditev in likovnimi skupinami v drugih krajih. Z razgrnitvijo dela svojih načrtov so nehote dali pobudo Novomeščanom, da razmišljajo o tesnejših stikih ne le s skupinami v osrednji in severni Sloveniji, ampak tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju.	1. ZORAN
Kulturni razcvet sevniške Lisce?
Komisija, ki v sevnišld Lisci skrbi za kulturno, življenje, že nekaj let preseneča s pestro dejavnostjo. Prireditve so vedno lepo obiskane, na njih pa se čedalje bolj uveljavlja ustvarjalnost delavcev Cesto tudi gostujejo Pripravili so nekaj razstav na katerih so s svojimi izdelki sodelovali, proizvajalci Kulturno živ. Ijenje so popestrili s prUo-. žnostnimi proslavami, pripravljenimi z domačimi izvajalci Med najbolj znanimi skupinami v Lisci je mešani pevski zbor, ki se je že dobro uveljavil v Posavju
Letošnji delovni načrt je vsebinsko še bogatejši in še bolj razvejen Omislili so si obilo domačih nastopov in gostovanj. Posebno pozornost so sklenili posvetiti knjigam. Na knjižne razstave in literarne večere bodo vabili pesnike in pisatelje. Priložnost bodo dali tudi svojim delavcem, da se. uveljavijo na literarnem po-> dročju Pripravili bodo srečanje z njimi, zdaj pa so jim že dali možnost objavljati literarna dela v tovarniškem glasilu Mešani pevski zbor bo pripravil več samostojnih koncertov in navezal stike z drugimi zbori Očitno je, da šteje Lisca med delovne organizacije, ki kulturi niso določile sedeža pri vratih, marveč v prvi vrsti	_
’ ALBERT FELICIJAN
TRDINA KOT ETNOLOG
Ob koncu minulega leta je v Ljubljani izšel zbornik »Janez Trdina - etnolog''. V njem so objavljene razprave, ki so jih avtorji, znani slovenski etnologi in preučevalci Trdinovega življenja in dela, prebrali maja 1980 v Novem mestu (v Dolenjskem muzeju) na strokovnem posvetovanju, posvečenem 150-lctnicirojstva in 75-letnici smrti prisatelja in etnologa Janeza Trdine. Zbornik, ki je izšel kot tretji zvezek Knjižnice Glasnika Slovenske^ etnološkega društva, določa Trdini mesto med zaslužnimi slovenskimi etnologi.
PREDNOST KNJIŽNIČARSTVU — Vse kulturne skupnosti na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju so pospeševanje knjižničarstva uvrstile med prednostne naloge novega srednjeročnega obdobja. Ponekoo so te naloge združili z založništvom, v okviru slednjega pa načrtujejo izdaje zanimivi!, domačih edicij.
Ob odmeri za preživetje
Prednost Jakčevemu domu, knjižničarstvu, založništvu in varstvu dediščine, pozornost pa amaterizmu
Kulturni dejavnosti v novomeški občini so za preživetje do konca leta 1985 namenili nekaj več kot 84 milijonov dinarjev. To pa ni ves denar, ki ga bo združila občinska kulturna skupnost v novem srednjeročnem obdobju. Iz planskih dokumentov je namreč razvidno, da moramo omenjeni vsoti prišteti še 86 milijonov dinarjev za financiranje skupnega programa republiške kulturne skupnosti in dodati 21 milijonov dinarjev za ureditev Jakčevega doma v Novem mestu. Tako bo dejanski znesek, zbran v novomeški občini za kulturo, presegel 191 milijonov dinarjev. To ni malo denarja; če bi ves ostal v občini bi si kultura krepko opomogla in zacvetela, kot si ni še nikoli Ureditev Jakčevega doma sodi med prednostne naloge, vsota zanj pa za največjo naložbo na kulturnem področju. Skupščina kulturne skupnosti je na zadnji lanski seji imenovala enajstčlanski ureditveni odbor in za njegovega predsednika Jova Grobovška. Odbor bo sproti poročal o uresničevanju nalog oziroma te pomembne kulturne akcije. Prednostna poro-čja nove petletke so tudi knjižničarstvo, založništvo in varstvo kulturne dediščine. Knjižničarstvo bo deležno več akcij, ki bodo pomembne za njegov razvoj.
Posebna skrb bo posvečena Študijski knjižnici in obnavljanju knjižnega sklada. Založništvo pa je novo področje, ki se ga je! kulturna skupnost odločila načrtno razvijati Kot je bilo pojasnjeno delegatom skupščine kulturne skupnosti, bo Novo mesto do leta 1985 obnovilo Dolenjsko založbo in prek nje poskrbelo za načrtno in organizirano izdajanje izvirnih leposlovnih in znanstvenih del ter drugih publikacij. Informaciji je bilo dodano, da bo založniške naloge izvajala ustrezna delovna enota v okviru tozda Dolenjski list. V okviru varstva kulturne dediščine, ki je tudi proglašeno za prednostno področje, pa bodo predvsem prirejali razstave, odkupovali muzejske predmete, opravljali varstvene posege na hmeljni-škem, iižemberškem in soteškem gradu ter pleterski cerkvi zavarovali spomenike NOB in staro mesto jedro Novega mesta, ob tem pa omogočili redno dejavnost ustanov in služb na tem področju.
Seveda govorijo planski dokumenti tudi o skrbi za druge kulturne zvrsti in dejavnosti med katerimi zavzema pomembno mesto likovno-galerijska dejavnost. Ustrezne vsote denarja bodo šle za prirejanje temeljnih in retrospektivnih razstav, odkup likovnih
f
Staša Vovk
del in omogočanje dela domačim likovnikom.
Veliko pozornost posvečajo novi planski dokumenti ljubiteljski kulturi, tako imenovanemu amaterizmu v vseh njegovih oblikah. O tem je na zadnji skupščini kulturne skupnosti spregovorila nekaj besed njena predsednica Staša Vovk. Poudarila je, da si napredka v amaterizmu in moč zamisliti brez kadra, ki bo to področje kulturnega dela vodil in usmerjal »Kadrovska problematika je pereča in zahteva učinkovito reševanje," je menila predsednica ter dodala, da bo morala skupščina o ljubiteljski kulturi kmalu celoviteje in poglobljeno razpravljati Tedaj naj bi bil govor o tem, kakšne so sploh možnosti kulturnih društev in skupin v krajevnih skupnostih za delovanje, množičnost in kakovostno rast.
L ZORAN/
POTA
m sto/
&
dežurni M	■
poročaj	v
PRETEPAL ŽENO — Novomeški miličniki so 24. decembra pridržali do iztreznitve 34-letnega Alojza Kolegarja z Malega Slatnika, ki je hudo pijan pretepal ženo. Pred sodnikom za prekrške bo najbrž bolj pohleven.
BALONČEK POZELENEL -Možje postave iz Novega mesta so
26.	decembra ponoči zalotili 30-let-nega Nurijo Rizvanoviča, kije vozil pijan. Možakaje zelenilo v balončku zelo razjezilo; zaradi kričanja in nedostojnega obnašanja so ga dali na hladno, srečal pa se bo tudi s sodnikom za prekrške.
UDARIL OČETA - Miličniki iz Dolenjskih Toplic so 27. decembra pridržali do iztreznitve 26-letnega Zdenka Kužnika iz Novega mesta. Kužnik je prišel na obisk k očetu v Rumanjo vas. Kmalu je začel razgrajati in groziti, razbijal je steklenino ter celo udaril očeta. Domačim je grozil s tepežem tudi v navzočnosti miličnikov, ki so jih
poklicali na pomoč. Kužnik bo
' bil i ' ~
Dva mrtva na poledeneli cesti
Silovito trčenje pri Grmu — Voznika sta se opazila na kratko razdaljo
Nekaj po 10. uri se je 24. decembra pri Grmu zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta umrla 32-letni Niko Badovinac iz Metlike in 51-letni Janko Reba iz Metlike.
Badovinac je vozil z osebnim avtomobilom od Metlike proti Črnomlju. Pri Grmu mu je nasproti pripeljal z osebnim avtom 36-letni Josip Peršin iz Brihova pri Ribniku. Vozišče je bilo poledenelo, voznika sta se opazila na kratko razdaljo. Badovinac je zavrl, avto je začdo zanašati, zdrsnil je v levo in silovito treščil v Peršinovo vozilo.
Voznik Badovinac je bil takoj mrtev, njegov sopotnik Reba pa je umrl med prevozom v zdravstveni dom. Ranjeni so bili voznik Peršin in sopotnika 23-letni Nikola Krznar ič iz Zaluke in 234etni Nikola Tomašič iz Ribnika. Odpeljali so jih v novomeško bolnišnico. Na avtomobilih je bilo za 320.000 din škode.
sčasoma dobil vabilo sodnika za prekrške.
RAZBIJAL STEKLENINO -Črnomaljski miličniki so 28. decembra pridržali do iztreznitve 27-letnega Rafa Nišandžiča iz Karlovca, ki je v gostilni Rojc razbijal steklenino. Prijavili so ga tudi sodniku za prekrške.
POŽAR V KUHINJI
Prvega januarja je začelo goreti v kuhinji Franca Renka v Kloštru pri Gradcu. Ugotovili so, da se je ogenj razširil z bojlerja, nameščenega v kuhinjski omarici. Škode je za 10.000 din.
Izgubil žlebove in službo
Novomeško sodišče združenega dela zavrnilo pritožbi Jeteba in Grlice — Kje je 60 metrov žlebov?
Ena zadqih lanskih obravnav na novomeškem sodišču združenega dda je bila namenjena sporu med novome&o Novo-tehno in njenima cdavcenc Antonom Jerebom ter Francem Gdico. Prvi je namreč dobil disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmeija, drugi pa javni opomin, poleg tega pa mu je bilo naloženo še povračilo škode.
Anton Jereb in Franc Grlica sta bila v začetku minulega leta zaposlena pri Novotehni, prvi kot skladiščni delavec, drugi kot šofer. Iz navedb, obeh, kot tudi iz drugih številnih dokazov je bilo nedvoumno ugotovljeno, da sta 5. 2.1980 dobila nalog, naj odpeljeta blago poslovalnicam v Straži in na Dvoru. Kasneje je bilo ugotovljeno, da sta med vožnjo izgubila 90 metrov strešnih žlebov, od čear jih je bilo najdenih in vrnjenih 30 metrov, preostali, pa ne. Ko sta Jereb in Grlica primanjkljaj ugotovila,je prvi dosegel pri evidentičarki, da je ta popravila dobavnico, saj je namesto prvotno vpisanih 90 metrov žlebov napisala število 30. Jereb je nadalje še 6. junija odklonil delovni nalog in ni hotel na vožnjo kot spremljevalec, zato mu je disciplinska komisija Novotehne pač izrekla omenjeni disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmeija, Grlici pa javni opomin, hkrati pa obema naložila povračilo škode.
Na obravnavi je Jereb trdil, da za izgubo tovora ni kriv on, pač pa za pravilno nalaganje vselej odgovarja šofer. Nadalje je trdil, da je res odklonil nalog, naj gre kot spremlje-
valec na vožnjo, vendar zato, ker mu je bojda direktor pred časom prepovedal odhajati na teren z vozili. Svoje izgovore pa je imel tudi Grlica.
Senat sodišča po pregledu spisov in zaslišanju prič izgovorom ni
mogel veijeti in je izrečene ukrepe
Čilu
potrdi, le tistega Grlici o vra škode je odpravil. Odločba še ni pravnomočna.
EKSPLOZIJA IZ RAZPOSAJENOSTI
Na silvestrski večer med 21. in . uro je prišlo v tovarni Celuloze ško pred sortirnico — tozd Papir močne eksplozije, zaradi katere na hali sortnirnice popokalo 14 • v velikosti 4 krat 2,40 metra, radi tegp je prišlo do večje škode, jo trenutno cenijo na 50.000 din. doslej zbranih podatkihje nekdo popoldanske izmene delavcev :d sortirnico napolnil polivinilasto :čko s plinom in jo prižgal. Bojda : za običajni izraz predpraznične-navdušenja. Za storilcem še izvedujejo.
Trak elastike zadušil komaj 8 - mesečno Romano
Mati našla otroka nezavestnega v posteljici
Do krute družinske tragedije je prišlo 2. januarja zjutraj na domu Celestinovih v vasi Zgornje Vodale 15 pri Tržišču. Med spanjem se je namreč zadušila komaj 8-mesečna Romana, ki ji tudi hitra pomoč staršev ni več pomagala.
Mati, 22-letna Silva Celestina, je v petek okoli 6. ure nahranila otroka in ga položila spat v sobo v otroško posteljo. Ko pa je okoli 8.30 prišla k Romanini postelji, je našla otroka v nezavesti. Z možem sta ga takoj odpeljala v sevniški zdravstveni dom, kjer pa so lahko ugotovili le še smrt. Kot je pokazala preiskava, je imela Romanca okoli vratu na elastiki privezano dudo, ven-
dar se ie med spanjem trak zataknil ob posteljico in
tako zadušil otroka.
MED DELOM OB PRST
Si
DVA MRTVA — Prizorišče nesreče, v kateri sta izgubila življenje Niko Badovinac in Janko Reba. (Foto: A. Bartelj)
Ubežnik prijet v sedmih urah
Ljubljanski miličniki so ob pomoči vseh slovenskih kolegov v sedmih urah prišli od nekaj drobcev avtomobilskega laka do storilca prometne nesreče
Hitra in natančna akcija miličnikov je v navidezno nemogočem položaju ponovno dokazala, da je roki pravice zares težko riti. Na
regionalni cesti med Grosupljim in Velikim Mlačevim seje namreč 23. decembra okoli 18. ure zgod3a prometna nesreča, v kateri je
bila hudo ranjena 42-letna Marija Zupančič iz Zagradca 44 pri Grosupljem. Poleg poškodovanke je na kraju nesreče ostalo vsega nekaj drobcev avtomobilskega laka in stekla avtomobila, s katerim jo je neznanec po storjeni nesreči popihal v noč.
Sicer pa še sreča, da nesreča voznika. V edino oprijemljivo
ni imela hujših posledic. Za to ima zasluge Niko Hudorovac, ki je v mrzli zimski noči prvi našel hudo ranjeno Zupančičevo in o tem takoj obvestil reševalce in miličnike. Slednji so nemudoma pričeli z iskanjem pobegle^
NAJVEČJI NAJMANJ DISCIPLINIRANI
Osnutek plana občine Kočevje za naslednjih pet let je pomanjkljiv tudi zato, ker nekatere OZD (med njimi so ITAS, LIK in Gozdarstvo) niso do roka posredovale občinski skupščini podatkov (minimalnih kazalcev), ki jih tudi same potrebujejo za sestavo svojih planov, in jim tako to delo ni bilo dodatno breme. To so ugotovili na zadnji seji občinske skupščine Kočevje, ko so razpravljali o osnutku srednjeročnega načrta občine za obdobje 1981 do 1985. Ta osnutek bo v javni razpravi še do konca meseca.
sled jim je bilo nekaj že omenjenih drobcev avtomobilskega laka in stekla. Toda tudi to je bSo dovolj, da so ugotovili, da je šlo za osebni avto znamke škoda zelene barve in starejše izdelave. V nadaljnji akciji so sodelovale vse postaje milice in UNZ v Sloveniji.
Le nekaj ur je preteklo od ne leče, ko so miličniki v bližini gradu na Boštanju odkrili poškodovano škodo. Med preverjanjem lastništva po registrski številki so ugotovili, da avtomobil še ni prepisan na
PROMETNE TEŽAVE - Bolj kot vse ostale težave grenijo vsem trebanjskim občanom življenje pole-
denele poti, ki vodijo proti zidanicam. K njim namreč ni
mogoče priti z avtomobili Zato pa so se vanje pognali peš in na kolesih in s konjskimi vpregami in celo s
traktorji samo zato, da bi prišli do kati
vinske kapljice, s pomočjo katere je bilo praznovanje novega leta bolj veselo in prešerno.
Vincenc Blatnik iz Vel. Lipovca je 24. decembra zvečer peljal s tovornjakom od Zagradca proti Žužemberku. Pri Belem Grabnu je zaradi utrujenosti za trenutek zadremal, tovornjak je zdrknil čez bankino in obstal 40 metrov pod cesto. Vozniku ni bilo nič, na tovornjaku pa j e za 50.000 din škode.
PRETEPALA NATAKARICO
Iz hotela Kandija v Novem mestu so morali 24. decembra zvečer poklicati na pomoč miličnike. V točilnici sta razgrajala 25-letni Miloš Cankovič in 21-letni Vlado Benda, oba iz Novega mesta. Pijana sta naročila pijačo, ker jima niso hoteli postreči, sta začela pretepati natakarico in razbijati posodo. Fanta bosta morala k sodniku za prekrške.
ŠEST RANJENIH
Med nočno izmeno si je 23. decembra na delu v Industriji motornih vozil v Novem mestu poškodoval roko 42-letni Milan Zibert iz Šentlovrenca. Med odstranjevanjem ostružkov z mize mu je zašel prst pod rezilo rezkainega stroja. Pist so morali v bolnišnici odrezati.
Iz zagrebške smeri proti Ljubljani je 28. decembra popoldne z osebnim avtom vozil 23-letni Ljubi-ša Brkič iz Kučeva, ki začasno dela v Avstriji. Pri Jezeru je dohitel tovornjak in ga začel prehitevati, ko mu je nasproti pripeljal z osebnim avtom zdomec v ZRN Vladimir Špoljar iz Zagreba. Vozili sta čelno trčili; poleg voznikov so bili ranjeni še štirje sopotniki, med njimi dojenček.
drugega lastnika, vendar jih je pot že nekaj čez polnoč pripeljala na Veliko Mlačevo k 31-letnemu Martinu Sajetu. Ta je ob pogledu na miličnike kazal navidezno presenečenje, kmalu pa je dejanje priznal. Povedal je, da j., zbil neko žensko, kije hodila ob desnem robu ceste in ob udarcu omahnila na vetrobransko steklo ter padla v sneg, vendar je odpeljal naprej, ne da bi ustavil in ji pomagal. Med nadaljnjim pogovorom je Saje priznal tudi, da je bi z njim v avtomobilu še Martin Klančar, ki je takoj po nesreči zahteval od šoferja, naj ustavi, vendar se ta za to ni zmenil.
Vsaka nadaljnja beseda je verjetno odveč, tudi o tem, da je od časa nesreče pa do prijetja storilca preteklo vsega sedem ur.
Nevarni silvestrski streli
Ena od krogel zašla tudi v bližnjo hišo — Miličniki kmalu ugotovili in dobili strelca — Kazenska ovadba
TOVORNJAK 40 METROV POD CESTO
O hrupnosti zadnje noči v letu smo se bolj ali manj prepričali že sami, mnogi so si ob pokanjv petard, raket in še česa le zatiskali ušesa, nekateri pa so bili to noč celo blizu najhujše^ tako Oberčevi iz Ulice 21. maja v Brežicah.
Na silvestrski večer okoli 22.30 je bilo slišati skoz okno stanovanja Miluna Vukoviča iz Brežic, Ulica 21. maja 34 strele iz pištole. Slednja je bia namenjena tudi proti Oberčevi hiši, oddaljeni okoli 50 metrov. Ena od krogel je tako ne povsem slučajno zašla v okvir vhodnih vrat, ga prebila, prebila še šipo, zadela steno in se od nje odbila na drugo stran. Na aečo je pri tem tudi ostalo. Miličniki PM Brežice so ugotovili, da je s pištolo streljal 22-letni Jože Levak iz Artič. Taje bil takrat na obisku pri Vukoviču in brez njegove vednosti vzel iz omare službeno pištolo in pričel z njo streljati.
Da bo primer popolnejši, zapišimo, da so miličniki 1. januarja ob 19. uri pridržali Jožeta Levaka zaradi hujše vinjenosti. Levak je namreč predtem še razbijal in razgrajal v brežiškem hotelu Turist, hkrati pa je nadlegoval strežno osebje in goste. Zaradi streljanja s
pištolo bo zoper njega podana kazenska ovadba, zaradi razgrajanja pa bo moral potrkati še na vrata sodnika za prekrške.
PRV A 2RTEV MAGISTRALE
Josip Rebič iz Krapine je 3. januarja vozil z osebnim avtom od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Biču je prehiteval neki osebni avto in zaviral, ko se je spet skušal uvrstiti med vozila na desnem pasu. Na poledenelem cestišču mu ni uspelo dovolj zmanjšati hitrosti, zato je prehitel še en avto, nakar ga je zaneslo v levo in je silovito trčil v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljal 54-letni Adolf Zibert iz Ljubljane. Hudo ranjena sta bia voznik Zibert in njegova žena Karolina, ki je med vožnjo v
ljubljansko bolnišnico umrla Zi
bbertova je prva letošnja žrtev dolenjske magistrale.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Novomeščan A. K. je 23. decembra ugotovil, da je imel v zidanici v Zagradu pri Škocjanu na obisku vlomilca. Zač uda si nepridiprav ni z ničimer postregel, tako da je škode samo za 600 din, kolikor dandanes velja zamenjava razbitega okenskega stekla.
• O božiču je bilo vlomljeno v skedenj Pavle Doberdrug v Grobljah. Tam j e nepoklicani vzel sekiro in nato vlomi še v kurnik, kjer je mirno spalo 18 kokoši. Približno se ve, v čigavem loncu so končala bedresa, treba je le povezati niti dokazov.
• Metod Tkalec iz Trebnjega je bil pred prazniki tako zaspan, da se je sredi belega dne razkošno zlekni po cesti Avto-moblistom to ni blo preveč pogodu, poklicali so miličnike, ki so dremotnega možaka preselili na manj prometno in bučno mesto.
• V nedeljo se je nekdo oglasi na mirenski železniški postaji, kjer imajo pri okencu za prodajo vozovnic deljen delovni čas. Nepridiprav je nasilnoodprl okence in si vzel nekaj kart. Pripeljejo ga lahko samo v arest: niso namreč žigosane, kar ostro-okemu kondukterju gotovo ne more uiti
TATOVI NE PRAZNUJEJO
Tat je 26. decembra obiskal Franca Stefaniča iz Dok Kamene in iz sobe, v kateri ni bilo nikogar, odnesel 8.000 din.
Jože Fortuna iz Gombišča je v noči na 27. decembra pusti fička ob cesti v Zagorici Mimo je prišel tat in odnesel zadnji kolesi, rezervno kolo, krznene prevleke in dvigalko.
ELEKTRIKA „GORELA”
Na električnem drogu pri križišču cest za Stražo in Frato v Prečni je
27.	decembra nastal požar. Dežurni Elektra in gaslci so ogenj hitro pogasili. Kaže, da je gorelo zaradi okvare na izolatorju. Škode je za 10.000 din.
Po spanju na dvorišču še huje padel
Franca Hribarja hudo poškodovanega odpeljali v bolnišnico
1. januarja okoli 15. ure je bil najden na cesti v vasi Jelovec pri Sevnici hudo poškodovan 42-letni Franc Hribar iz Laz 9 pri Boštanju.
Kot je blo ugotovljeno, je Hribar omenjenega dne dopoldne prišel v gostilno Majer in nekako do 12. ure popival, nato pa odšei Na dvorišču pred gostilno je meni nič tebi nič zaspal in šele okoli 14. ure ga je zbudi sorodnik in ga napotil domov. Hribar je nato odšel na cesto v smeri proti Sevnici, okoli 200 metrov od gostlne pa je na poledeneli cesti padel in se hudo poškodoval po glavi. Hribarja so v kritičnem stanju prepeljali v celjsko bolnišnico.
USODNI MONOKSID
3. januarja zgodaj zjutraj so domači našli v garaži za volanom fička mrtvo 37-letno Bredo Jerovšek z Roj pri Mirni. Ugotovili so, da se je pozno zvečer vrnila z avtom domov. Ko sojo zjutraj našli, je motor fička še vedno tekel.
DREVO GA JE STISNILO
Pri delu v gozdu sc je 3. januarja	smrtno	ponesrečil
27-letni Alojz Gradiščar iz Vinice pri Šmarjeti. Popoldne je z Janezom Gorencem iz Orešja in Albinom Žigarjem iz Vinice podiral drevje. Ko se je drevo zrušlo, so Gradišarja, ki se ni mogel umakniti, veje stisnle do smrti. Laže poškodovan je bil tudi Gorenc.
NEPRIMERNA HITROST -Franc Kobe s Krke je 26. decembra popoldne vozil z osebnim avtom od Zibje vasi proti Ločni in prehiteval neki osebni avto. Zaradi neprimerne hitrosti ga je začelo zanašati, tako da je trčil v osebni avto, ki ga je
Male Loke, nato pa še v osebni avto Darinke Rakar iz Trebnjega. Pemec je vozil z neprimerno hitrostjo. Vozniki so odnesli celo kožo, na avtomobilih pa je za 70.000 din škode.
nasproti pripeljala Slavica Zupančič Senovega. Voznikoma so nudili
prvo pomoč v novomeški bolnišnici, na pločevini pa je za 80.000 din škode.
NA STREHO - Zvonko Gerbec iz Metlike je 28. decembra peljal z osebnim avtom od Jurovskega Broda proti Metliki. Avto se je zaradi neprimerne hitrosti pred poslopjem zdravstvenega doma prevrnil na streho. Voznik in sopotnik Vlado Lakner iz Metlike sta bila laže ranjena, škode pa je za 15.000 din.
HUJE RANJEN - Dragan Cvitkovič iz Sežane je 31. decembra peljal z osebnim avtom od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Šentjurju ga je začelo zanašati, zdrsel je preko desne bankine, avto se je zaril v zemljo. Huje ranjenega Cvitkoviča so odpeljali v novomeško bolnišnico, gmotne škode pa je 50.000 din. Vzrok nesreče je neprimerna hitrost.
TRClL V DVA - Na Silvestrovo je 22-letni Branko Pemec iz Male Loke na Rimski cesti v Trebnjem zadel v osebni avto Mira Marolta iz
PO LEDU V LEVO - Anton Nahtigal iz Češnjice je 24. decembra peljal z osebnim avtom proti Ornu-ski vasi po klancu navzdol. Nasproti mu je z osebnim avtom pripeljal 61-letni Franc Hočevar iz Puščave, zato je Nahtigal zavrl, pri čemer ga je zaneslo po ledu v Hočevarjev avto. Škode je za 30.000 din.
' Trije koši dovolj za štiri točke
Pred zadnjim kolom so novomeški košarkarji s tekmo manj na odličnem sedmem mestu — Novo mesto: Branik 77:75 (37:34) — V soboto s Fructalom
Le kdo bi si pred pričetkom prvenstva v II. zvezni košarkarski ligi mislil, da bodo Novomeščani kolo pred koncem prvega dela prvenstva na razpredelnici na odličnem 7. mestu, vsegp 6 točk za vodilno vrsto Juga in z še eno neodigrano tekmo na domačem igrišču proti Zaprudju. Po nekaj porazih, s košem ali dvema razlike, ko so vsi mislili, da je sreča Novomeščanom popolnoma obrnila hrbet, so v zadnjih uveh kolih dvakrat tesno zmagali, saj so bili trije koši prednosti dovolj za osvojitev štirih novih dragocenih točk.
ZNOVA TESNA ZMAGA — Novomeški košarkaiji so minulo soboto ponovno zabeležili tesno zmago. Ljubiteljem košarke razen dveh novih točk ne bo ostalo kaj prida v spominu od igre z mariborskim Branikom. (Foto: Budja)
Ce izzvzamemo dve novi točki, bo srečanje preteklo soboto proti mariborskemu Braniku zagotovo hitro zbledelo v spominu. Novo-
derstvenšek SKUPNI ZMAGOVALFC
Na decemberskem turnirju sev-niškega šahovskega kluba se je pomerilo 12 šahistov. Največ točk sta zbrala Sevničan Miro Gačnik in Mariborčan Karel Led er, tretje mesto je zasedel Jože Kolman, četrto Manfred Majerle, peto Franc Derstvenšek itd. Zmagova lec vseh dvanajstih turnirjev je Franc Derstvenšek, ki je zbral 71 točk, drugo mesto je zasedel Majerle (67 točk), tretje Janko Blas (63 točk), četrto Rudi Šoper (58 točk) in peto Jože Kolman (54 točk).
5. januarja ob 16. uri bo šahovski turnir za pridobitev če trte kategorije.
RIBNIŠKI BAZEN ODPRT
Plavalni bazen v Ribnici je odprt za plavalce od ponedeljka 5. januarja. Vstopnina je po 30 din na uro oz. 60 din za dve uri. Vsa voda v bazenu gre v sedmih urah čez čistilno napravo. Kopalci morajo imeti obvezno kapo, moški z brado Pa še posebno masko za brado. Za kopalce veljajo tudi ostali predpisi kot za druge bazene. Zanimiveje še, da eno čiščenje in praznjenje bazena velja kar 60.000 din (6 starih milijonov din).
»Dolenjski list« v vsako družino
Za jubilej nova steza?
Počastitev 20-letnice kočevskega kegljaškega kluba — Priznanja in plakete najzaslužnejšim posameznikom
Kočevski kegljaški klub praznuje te dni dvajseto obletnico ustanovitve, čemur je bila pred dnevi posvečena tudi svečanost v prostorih tamkajšnjega doma telesne kulture.
Kegljaški šport v mestu ob Rinži se lahko pohvali z bogato preteklostjo. Ob ustanovitvi je stel 200 članov, ki so delali v raznih selekcijah. Doseženi rezultati so bili več kot dobri, omenimo samo leto 1968, ko je mladinska vrsta dosegla naslov republiških prvakov, Tine Kajfež pa prvo mesto med posamezniki.
Omeniti velja še leta 1965 —
1968, ko sta bili Andoljškova in Šercerjeva med naj bolj Šimi v
Jugoslaviji, in še bi lahko naštevali.
Danes štejejo vrste keglajškega kluba 54 članov, od tega 24 moških, 16 žena in 14 starejših članov. Največji problem kluba je danes ta, da nimajo lastnega kegljišča, primernega za tekmovanja. Na današnjih stezah namreč manjka plastična masa, tako da obe vrsti nastopata na kegljišču Doma JLA v Ribnici
Ob nedavni slovesnosti je predsednik kluba Jože Smole podelil 22 plaket in 46 priznanj najzaslužnejšim članom kluba. Ob tej priložnostije bil kegljaškemu klubu dodeljen zlati grb mesta Kočevje. M. GLAVONJlC
V
20 LET KK KOČEVJE — Predsednik kočevskega kegljaškega kluba Jože Smole (desno) podeljuje priznanje in plaketo dolgoletnemu danu kluba Pajniču. (Foto: M. GLAVONJlC)
J
meška vrsta je pokazala eno najslabših iger na prvenstvu, na srečo pa Mariborčani tega niso znali izkoristiti, saj tudi oni niso imeli
Ob zakljudtu redakcije smo izvedeli, da bo zaostala in preložena prvenstvena tekma med košarkaiji Novega mesta in Zaprudja v sredo, 14. januarja, ob 18. uri v športni dvorani.
ZA LAS PREKRATKI
V finalu kegljaškega pokala na območju Slovenije so bili Novomeščani na pragu velikega podviga: Na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani so zasedli tretje mesto in le za borih 7 kegljev zgrešili uvrstitev v finale najboljših jugoslovanskih ekip. Vrstni red: Celje 1409, Slovenija ceste 1351, Novo mesto 1344, Konstruktor 1323 itd.
NA NOVOLETNEM TURNiRNJU STOKANOVIČ
Novomeški šahovski klub je pripravil novoletni hitropotezni šahovski turnir, na katerem je nastopilo 22 šahistov. Po razburljivih bojih je zmagal Stokanovič s 16 točkami, sledijo: Avsec 15,5; Škerlj in Matjašič 14,5; Istenič, Picek, Sčap itd.
NOVOMEŠČANI PRVAKI
Pred dnevi se je končalo dolenjsko kegljaško prvenstvo, na katerem so nastopile štiri ekipe. Po zanimivih bojih na dveh kegljiščih je v skupnem seštevku slavila vrsta Novega mesta s 5048 podrtimi keglji pred Metliko 4862, Mercatorjem 4678 in Rudarjem 4674. Preseneča vsekakor slab rezultat Trebanjcev, ki pa so v prvem nastopu igrali brez enega
igralCa-	N.	G.
najboljšega dne. Zato o tem srečanju le na kratko. Domačini so vodili ves prvi polčas in ga tudi dobili s 37:34, v nadaljevanju pa sta se vrsti menjavali v vodstvu. V zadnjih minutah srečanja so bili Novomeščani nekolika nj bolj zbrani in predvsem po ra slugi odličnega Plan-tana zabeležili novo zmago. Najboljši možje v poprečni vrsti domačinov so bili. Ivančič 12, Munih 6, Plantan 19. Župevec 11, P. Seničar 22, S. Seničar 3, Skube 4.
V soboto čaka Novomeščane gostovanje v Ajdovščini proti vrsti Fructala. Ta je po desetih odigranih kolih na zadnjem mestu, vendar z enakim številom točk kot še ekipi Branika in Dalvina. Težko je napovedati možnosti novomeške vrste, saj imajo košarkarji Fructala v svojih vrstah odličnega Premrla in Dautovi-ča. Še posebej pa je napoved nehvaležna, ker je letošnje prvenstvo že doslej postreglo z neštetimi presenečenji in domala v nobenem srečanju ni pravega favorita.
Kočevje: Jeričeva in Pogorelec
V Kočevju proglasili športnika in športnico „80"
Kočevdca tdesnokulturna skupnost, ZTKO in občinski sindikalni svet Kočevje so pred dnevi pripravili zanimivo pripreditev pod nazivom ,.Telesna kultura-šport-vzgoja-ddo“ in tako na svečan način proslavili 70. obletnico ustanovitve Sokola, poleg tega so podelili priznanja najzaslužnejšim športnim delavcem in organizacijam ter proglasili najboljše športnike Kočevja ra leto 1980.
Za najboljšo športnico Kočevja so proglasili Marino Jerič, članico rokometnega kluba Itas, za najboljšega športnika pa člana NTK Kočevje Sama Pogorelca. Podeljene so bile tudi zlate, srebrne in bronaste značke ZTKO, kot tudi plakete za strokovno in organizacjjdco delo ter občinska Bloudkova priznanja.
M.G-Č.
9...
4 Li t ( I f i
Sodražica: tisoč gledalcev ob skakalnici
Uspela prireditev
Kar okoli 1.000 gledalcev se je v nedeljo zbralo ob skakalnici „Na Pesku" pri Sodražici, kjer je tamkajšnji TVD Partizan pripravil meddruštveno skakalno tekmo in tekmo za pokal RIKA. Na 20- in 40-metr-ski skakalnici je nastopilo 60 tekmovalcev iz Kočevja, Velikih Lašč, Loškega potoka in Sodražice, največ uspeha pa so imeli domačini, ki so se izkazali tudi v izredni organizaciji-
Rezultati:	pionirji (20-metrska
skakalnica) Car, Kordiš (oba Loški potok), Belaj (Sodražica); mladinci (40-metrska skakalnica): Debeljak (Sodražica). Bartol (Loški potok), Dejak (Sodražica); člani: LovSn, Dejak (oba Sodražica), Gregorič (Loški potok).
Najdaljša skoka sta imela s po 37 metri Dejak in Lovšin. Že za 1. februar pa pripravljajo Sodražani regijsko tekmovanje za mlajše mladince, pionirje in cicibane.
M. GLAVONJlC
TURNIR OB OTVORITVI NOVIH PROSTOROV
Ob otvoritvi prenovljenih prostorov šK Milan Majcen v Sevnici je tamkajšnji šahovski klub pripravil turnir, na katerem je ekipno zmagalo Krško, za njim pa so se uvrstile: VP Cerklje, Sevnica in Brežice. Med posamezniki je zmagal Komnenovič (JLA), drugi je bil Sevničan Blas. Vsem Jci so prispevali sredstva za obnovo doma, se uprava kluba iskreno zahvaljuje.
B.	D.
Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 21-224/74,	39-468/74,	5-180/74,	10-381/76,	31-1393/76	in
8—483/78) in odlokov o davkih občanov izdajajo uprave za družbene prihodke obči n
Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju leži gozdno zemljišče;
zavezanci iz 6. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so imeli v letu 1980 najdalj stalno prebivališče.
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov
za leto 1980 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta, in,za leto 1981 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1981.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti:
Za leto 1980
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odme-ja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1980;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega-opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu~1980;
3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1 980;
4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih, doseženih v letu 1980. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem, ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega vsoto; določeno po občinskem odloku;
5. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča zadeto 1980. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu-1980 presega 20.000,00 dinarjev, oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo
10.000.00dinarjev letno na družinskega člana;
6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1980. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1980 presega
294.000.00 dinarjev.
Napoved vložijo:
— zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 4. točke, č e gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za aružbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za oohodke od premičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
Za leto 1981
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1981;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1981.
Napoved vložijo:
— zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za oružbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.
Napoved za odmero davkov je treba.vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi, pa za 20% oziroma najmanji200 dinarjev. Uprava za družbene prihodke Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
12/1-81
SOP Krško TOZD IKON Kostanjevica na Krki
RAZPISUJE
javno prodajo osnovnih sredstev
1. STRU2N.CA POTISJE SOP 20013
IZKL. CENA 25.000,00 din
2. STRANICE ZA KAMION PREKUCNIK
IZKL. CENA 10.000,00 t.in
Licitacija bo v petek, dne 9. 1. 1981. Pričetek ob 8.00 uri v SOP Krško, TOZD IKON Kostanjevica na Krki, Krška cesta 6.
Na izlicitirano ceno se zaračuna še prometni davek 25,5 %. Pred pričetkom pa je treba položiti 10-odstotno varščina
17/1-81
Osnovna šola XV. SNOUB — Belokranjska v Metliki
razpisuje
prosto
delo
in naloge
VODJE ŠOLSKE PREHRANE IN UČITELJA GOSPODINJSTVA za nedoločen čas.
Pogoj:	končana	ustrezna
višja šola (PA
Nastop oela: 26. 1. 1981 ali po dogovoru.
Prijave z življenjepisom sprejema komisija za delovna razmerja tukajšnje šole 8 dni po objavi.
10/1-81
foto slišal: Milan Markelj
NE KIHAJ. PEPE! SLIŠALI NAJU BOSTA 2ENI.
(S*	Mij
	
Y	ii
Nfl 375 5C
				
DOLENJSKI UST P	rei	120	let	i]
Ne več napačna podoba
KAKO ŽIVI domovina, kako napreduje in kaj vse delamo, da bi imeli lepši in slajši kos kruha, o vsem tem so se v povojnem obdobju prepričali tisoči naših dragih rojakov, ki so obiskali stare kraje in na lastne oči videli naše elektrarne, nove ceste, mostove in bolnišnice, nova mesta in pozidane vasi, obnovljene kraje, ki so jih zapustili pred 40, 50 ah celo več leti. Zato naši ljudje v tujini nimajo več napačne podobe o novi Jugoslaviji. Spoznali so jo in poznajo jo, še vedno dihajo s starimi kraji in zanje jim toplo bije zvesto srce. Zato tudi pomilovalno gledajo na obupna prizadevanja nekaterih zločincev-beguncev, ki so od tu pobeglih pred zasluženo kaznijo.
ZE SEDEM televizorjev j e v občini Trebnje, odkar so za novo leto dobili televizor v Vel. Gabm. Del sredstev za nakup aparata so dobili od prispevkov za novoletno jelko. Tudi v Dobrniču že gledajo televizijski program. Televizijski sprejemnik je dobil tudi Čatež. ,
V NOVO LETO stopamo s sprejetim načrtom za petletni razvoj gospodarstva in družbenega sistema. Povsem razumljivo je, da je ta načrt le okvir za delo, kajti uresničenje posameznih postavk je povsem odvisno od podjetij in občin. Po našem mnenju toliko bolj, kolikor več sredstev prepuščamo neposrednim proizvajalcem.
NA PROGI iz Trebnjega proti Sevnici obratuje samo en tovorni vagon, ki ima zelo majhno prostornino. Največkrat je že poln, ko pride iz Mokronoga. Tovarna šivalnih strojev izvozi vsak dan 20 do 25 šivalnih strojev in včasih še več.
PRECEJ RAZBURJENJA je te dni povzročila 10-odstotna podražitev v gostinskih lokalih. Ljudje se pritožujejo, da plačajo postrežnino tudi, če stoje spijejo naročena dva deci ali si jih celo sami nesejo k mizi
Iz DOLENJSKEGA LISTA 12. januarja 1961.
m
SVETU
S
■
IZUM IN REKORD -
Medtem ko se pri nas zima plazi okoli hišnih voglov, pa v daljni Avstraliji veselo letajo muhe. Kar 69 muh je slavno zaključilo svoje nadležno življenje. John Turner jih je natančno toliko spravil s sveta na svetovnem prvenstvu lova na muhe, kjer je nenadkriljivo blestel med 200 udeleženci tega nenavadnega tekmovanja. Sovražnik muh št 1 je do svetovnega rekorda! prišel z napravo lastne konstrukcije. Mislimo si lahko, da za lov na muhe ni uporabil puške.
•••
TATINSKI SAMARITAN -
Bolniki v ugledni bolnišnici v bbw Delhiju so zaupljivo vzeli zdravila iz rok prijaznega novega bolničarja. Tabletke so jih zazibale v sladek san. Ko so se zbudili, so videli, da so med spanjem izginile vse zasebne stvari, ki so bile kaj vredne. Policija je hitro ugotovila, daje bil bolničar neznani zmikavt, ki si je za pol urice sposodil bolničarjevo haljo. No, vsaj: ljubezniv je bil tatinski samaritan!
•••
MRAZ NE SPODBUJA -
Človek bi mislil, da dolge hladne noči na severu Evrope spodbujevalno delujejo na zakonce, pa Norvežani dokazujejo, da ni tako. Rodnost v tej severni deželi iz leta v leto upada. V novo leto so zakorakali s slabimi tremi desetinkami procenta letne stopnje rodnosti.
•••
JULIJINA TAJNICA - Na
svetu ni malo ljudi, ki imajo izmišljene literarne junake za resnične osebe in ne vedo, daje dobri stari Shakespeare že lepa stoletja nekaj klafter pod zemljo. In ti goreči prežvekovalci literature pisarijo pisma Romeovi ljubljenki Juliji. Ker Italijani vedo, kako se s turizmom služi kruhek, imajo v Veroni, kjer naj bi bil Julijin grob, najeto študentko, ki na taka pisma odgovarja kot Julijina tajnica. Čudno, dal sodobni ljubimci nič ne pomislijo, da bi se utegnil Romeo maščevati za prevneto dvorjenje Juliji. Morda pa velja časovna! odmaknjenost samo za R>mea?
Kaj so pred	80 leti	pis Dolenjske Novice.
Velecenjene posebnosti cvička
(Dolenjsko) vino je zelo prijetna in zdrava pijača, ki ne diši samo nam Dolenjcem, ampak ki je priljubljeno tudi po drugih krajih, kakor v Ljubljanr, na Notranjskem, po Gorenjskem, Spodnjem Koroškem itd. Kakor pri nas ravno tako radi pijejo tudi po teh krajih dobrega dolenjca. Kako priljubljeno je to vino, povzamemo lahko najbolj iz njegove sedanje cene, ki je višja kakor pri vseh drugih vinih, ki se pridelujejo po sosednih vinorodnih krajih. Prav ta okornost nam bodi migljaj, da moramo biti na naše vino ponosni, kakor je ponosen Primorec na svoj refošk, Kraševec na svoj teran itd. Tudi naše vino ima posebnosti na sebi, ki so velecenjene pri vseh poznavalcih našega vina.
(Cesar) je odredil, da dobe vojne svetinje vsi oni pomorščaki avstrijske mornarice, ki so se prepeljali letos v Kino, kakor tudi mnoštvo drugih oddelkov, ki so se udeležili pomirjenja.
(V Cetinju) glavnem mestu Črne gore, proslavili so na slovesen način 40-letnico vladanja črnogorskega kneza Nikole. Ta
Vidijo in slišijo po svoje
Za psa je svet meglena brezbarvna pokrajina — Z „ušesi" na nogah išče žrtve — Nezmotljivo oo nadišavljene samiČKe — Kača klopotača vidi topla telesa
Pticam, ki zdaj iščejo mrvice hrane okoli hiš, se zdi še tako prijazno človeško govorjenje podobno oddaljenemu grmenju
E red nevihto, kakšen zares asovski glas pa je zanje neznosno bobnenje. Ptiči imajo« namreč drugačno slušno območje, kot ga ima človek. Narava ni pri vseh višje razvitih živalih enakomerno razdelila sposobnosti sluha, vida, vonja, otipa in okusa. Nekatere živali imajo razvitejša čutila za vid, za duh pa so lahko hudo prikrajšane, ipd.
Nekatere ptice imajo izjemno razvit vid. Ujede morajo za svoj obstoj znati razločiti hrošča od drugih stvari na tleh iz precejšnje višine, če nočejo ostati lačne, in plen ujeti, preden izgine v drugem lačnem kljunu. Postovka ima osemkrat ostrejši vid, kot gg ima človek.
Živali, ki si hrano iščejo z vonjem, imajo dostikrat zelo dabo razvit vid, medtem ko je njihova sposobnost razločevanja vonjev naravnost fantastična. Psi slabo vidijo; svet je zanje meglena, nerazločna pokrajina brez barv. Barvne tone vidijo le v odtenkih sive barve, podobno kot čmobeli film v fotografiji. Svet pa je za psa bajno bogat, kadar ga voha. S primerjavo bi lahko ponazorili: bogatejše pasje vohalne sposobnosti takole: kar je za človeka pisk glinene piščali, je za psa dmfonični orkester.
Raziskovalci so našteli preko 220 milijonov vohalnih celic v pasjem vohalnem organu, ali z drugimi besedami, pes ima milijonkrat bolj razvit voh kot človek. Vendar pa bi bilo napačno meniti, da je človekov
Prišlo od kamel
svečanost bi se imela vršiti že pred časom, toda morala se je vsled žalovanja po pokojnem kralju Umbertu odložiti Na prošnjo prebivalstva si prilasti knez Nikolaj naslov „Kraljevska Visokost", ftzne velevlasti so baje temu že pritrdile.
(Ker se) je v podružnici trtnici v Tržišču vzgojilo mnogo več cepljenih trt kakor se je domnevalo, oddalo se bo namreč spomladi1 38.000 komadov dobro zaraščenih in ukoreninjenih cepljenk, znižala se je cena cepljenkam na 10 K za 100 komadov.
(S t e k 1 a z a oči.) Alojzij Rjec priporoča optično zalogo najboljše vrste svetovno znanih Rathenov stekel za oči, vsake vrste v jeklenem, nikelnastem in zlatem oklepu v vseh številkah (concav in convex). Zrakometje in toplomerje, daljnoglede, povekševalna stelda (mikroskope) in razne druge optične stvari po jako nizki ceni
Iz dolenjskih novic
1. januarja 1901
Iznajdbo .sinov puščave" uporablja 50 milijonov žena
Arabska nomadska plemena so že pred stoletji uporabljala nenavaden način, da so kamele iz svojih čred na dolgih popotovanjih preko puščav obvarovali pred brejostjo. Skozi cev so v maternico kamele potistni-li nekaj kamenčkov. Četudi niso vedeli, kako postopek deluje, se je izkazalo, da zanesljivo; živali se na popotovanjih niso obreple. Danes medicina vidi v teh! preprostih postopkih nekakšno prakontracepcijo,’ prednike sodobnih materničnih vložkov, katere uporablja najmanj 50 milijonov žensk po vsem svetu.
V zadnjem času, ko se je uporaba kontracepcijskih tablet zmanjšala zaradi suma, da povzročajo raka, so materinični vložki doživeli pravi preporod, hkrati z večjo uporabo teh kontracepcijskih sredstev pa je nanje pričel deževati plaz ! obtožb. Krivili so jih, da povzročajo vnetja, ki so vzrok neplodnosti. Raziskovalci so te obtožbe zavrnili, češ da vnetja ne povzroča maternični vložek, temveč menjanje spolnih partnerjevi in razširjenost različnih spolnih bolezni Možno je sicer, da bakterije za vdor v telo uporabljajo nitko, s katero ženska kontrolira lego vložka in ga po potiebr lahko vzame iz maternice, vendar je ta možnost majhna. Po mnenju strokovnjakov so krive le spalne navade in siceršnja razpase n ost spolnih bolezni.
Nekaj suma je bilo tudi, da so maternični vložki krivi za zunajmatemično nosečnost, toda tudi tega niso mo^i raziskovalci potrditi. Tako ostaja .iznajdba" puš-čavtkih nomadov še vedno j aajprimemejše kontracep- j djsko sredstvo za zdrave • lanske.
vonjalni občutek zakrnel. Nekateri ljudje razlikujejo tudi do 10.000 različnih vojnev, kar je naravnost zgledno tudi v primerjavi z nekaterimi živalmi, katerim je dobro razvit voh potrebnejši.
Za preživetje ni vedno odločilno razlikovanje mnogih vrst vonjev. Včasih je dovolj le izredno razvita občutljivost za povsem določeno vrsto vonja. Ličinka hrošča, ki se hrani na koreninah trte, je sposobna zaznati le en vonj — vonj ogljikovega dvokisa, ki se sprošča na trtinih koreninah. Drugih vonjev ličinka ne pozna in tako je nič ne moti, da bi se ne mogja nezmotljivo preriniti skozi zemljo do želenega cilja.
Še bolj presenetljiva je vonjalna sposobnost nekaterih metuljev. V času parjenja oddaja samička sporočilni vonj, ki oznanja njeno pripravljenost za parjenje. V tem času njena! žleza proizvede komaj deset-tisočinko miligrama vonjave tekočine, pa še to spušča iz sebe v drobcih. Kako kljub taki skoposti samec zaduha samičin vonj tudi kilometre daleč, je prav neverjetno. A se dogaja, nezmotljivo in natančno.
Oglejmo si še enega čudaka: iz živalskega sveta: severnoameriška muha ihnevmon ima ušesa na nogah, na koncu stopal. Takšna razporeditev je zanjo življenjskega pomena. Le tako lahko zanesljivo izsledi, kje se skrivajo ličinke lesne ose. Žrtev izdaja arečenje, te tihe zvoke pa nenavadna muha sliši z nogami, ko leze po drevju sem ter tja in prisluškuje za njimi
K petim poznanim čutilom je treba prišteti še nenavaden čutilni organ, ki bi mu lahko rekli toplotno oko. Ko je pred nekaj leti specialist za živoe T. H. Bullock proučeval kačo klopotačo, je odkril, da ima* grozljivi plazilec nekakšno tretje oko. Med poskusi je namreč zapazil, da kača nezmotljivo poišče miš, četudi je na oči povezne slepilne kapice. Izkazalo se je, da kači pomaga pri iskanju žrtve organček, ki se nahaja na vsaki strani glave med nosnimi luknjicami in očmi. Z njim kača klopotača zaznava toplotne žarke, ki jih oddajo vse toplokrvne živali. Zato ponoči njena sposobnost zaradi teme ne upade. Toplotno oko ji pomaga, da plen odkrije, ga zapazi in prepozna po velikosti in obliki.
Med zagonetnimi je tudi sposobnost zaznavanja valov. Dva znamenita predstavnika živalskega sveta sta opazovanje zunanjega sveta s pomočjo visokofrekvenčnih valov razvila do presenetljive popolnosti. To sta netopir in delfin. Netopirje
Vesoljska uganka
Zagonetna hitrost štirih vesoljskih teles
V zadnjih desetih letih so! astronomi odkrili presenetljivo stvar:	štiri zunajgalaktične vire
radijskih valov, katerih hitrost je po dosedanjih metodah meritve strahotna, saj iz izračunov sledi, da se ta nebesna telesa gibljejo s petkratno in tudi dvajsctkratno svetlobno hitrostjo.
Trije teh virov so kvazarji, ki slove kot najbolj oddaljena in najbolj zagonetna telesa v vesolju, četrti vir pa je galaksija 3 C 120. Večletna opazovanja in meritve potrjujejo, da se vsa štiri telesa gibljejo proč od nas, potrjujejo pa tudi njihovo neverjetno hitrost.
Zadeva je zagonetna zaradi tega, ker je v nasprotju s splošno sprejetim in potrjenim zakonom posebne relativnostne teorije, iz katerega izhaja, da se nobena stvar, ki ima snovni obstoj, ne more gibati hitreje od svetlobe. Astronomi domnevajo, da gre v tem primeru za napako pri metodi izračunavanja hitrosti. Napako pa naj bi povzročala iluzija na spektrih. Natančnega pojasnila, zakaj prihaja do tega, pa , ni. Če se zagonetna štiri telesa morda le ne gibljejo hitreje od svetlobe, človeški genialnosti navkljub?
kot nočni lovec pridobil novo čutilo. Sedanja naprava, nekakšen biološki radar, mu odlično služi Znanstveniki, ki že lep čas proučujejo to netopirjevo sposobnost, še vedno ne vedo vsega. Čudi jih predvsem njegova izjemna sposoonost, da s tako natančnostjo razločuje le lastne signale. Poskušali so ga motiti z močnimi radarskimi valovi enake frekvence, pa ga ni motilo. Predstavljamo si, da bi sredi tuljenja najhujšega viharja slišali človeško govorico prav tako natančno in jasno kot v popolni tišini, pa bomo približ no uvideli, zakaj se znanstveniki čudijo netopirjevim sposobnostim.
Delfin zmore čuda spretnosti, saj ne gjeda le z očmi, temveč mu pri zaznavanju pomaga poseben organ za oddajanje in sprejemanje ultrazvočnih valov-
£atost preersn dušo,? raztaplja strup v njej.
D. NENADIČ
Mnogo poti je, da postaneš človek . -, ali črv.
A. MQRAVIA
Gorje narodu, kadar imajo fanatiki prvo besedo.
J MENCINGER
Človek vedno nečesa nima v zadostni meri, da bi bil srečen-P. ZIDAR
Janez TraP
h m p, ki je nastal med Ci&r povzdignjenimi mkami' prosijO * stopiti k njihovim šotorbm, de ll pogostili. Stari Peter prinese čud' srečno ukradene kokoši.sRoza P° pohvali eno in drugo in pomol11 kratkem premišljevanju ji prerokbi' dobrega in imenitnega ifloža. gradu na lepem, okroglem razprostiral silen gozd, po katel drugo pa ravno polje brez peska ^ pismo, ki bo zbudilo veliko vesdl več sovražnikov, ali se nikar ne bodo razglasili za najbolj ne ved11 prišel na pomoč in vas rešil iz nepd
Roza da starki za to povoljn°. domu med donečim ploskanjem 11 Ciganov. Prerokovanje se je & knezovem sinu. Od samega vesel/s noč nič spati in sledeči dan nit h1 prejme list s francoskim napisom■' „Gotovo te ima spet kdo za zabavljivih pisem; to, boš videla, “ ni menila za to pikanje; kar roka Ust Prišel je gotovo od knez* nekoliko francosko, da ji bo ***£ zavitku ni bilo nobenega pisma-pobegne jokaje v h os to, preveti zavitek in ukradli list Ta nešteta .
Mladini narava rada pomag3-vstane- Da spremeni nekoliko zrB. sestro v lukenjski grad k svoji Pjl izvrstna Luknja stoji romantit grad taka Na eni strani se vzdiSu’
Rešitev iz prejšnje številke
M								.		r. I—			,
					s	A	P		b	l	T	k	A
				s.	l	L	A	-;-	P	O	L	0	<r
				■—	S	A	R	M	A		O	r	0
				žž	T	R	T	A			R	A	M
				•Z	£	M	L	3	A	R	1	č	
-	—	—	3	1	M	izr	T	O	A/	A	S	-	—
	O	K	A	D	A		1	k	A	FJ	=■	1	F
—	D	0	N	ifSr	r	1	č	ičr	A	1	7	b	A
	£	L	e	9	i	k		0	R	T	L	£	R
■Er	J	€	z	i	K	A	v	k	A	—	O	A	S
	A		—	&	A	R	k	o	M	-	T	L	A
Tolerantnost je eden od Pogojev za razvoj, za kulturo in človeško individualnost.
G. GRASS
Najhujši je strah brez razloga.
M. SELIMOV1C
V komaijevem krilu je vse vesolje.
M. ŠABISTARI
1
gorenj-
metropola
ljud. jed
ind
drobiZ
okoliš
zcedek
nekaterih
dreves
it. film. igralka
gr narodno osv.armadi
prebivališče
noetova
barka
etiop k nez
strešnik za sleme
tur
velika*
indonez
otočje
vrsta
utrdbe
kdor orje
pokrivalo
brezalk.
pijača
orodje
lesni
trgovec
pravilo.
vodilo
začimba
alfi nipic
ovčja
koza
radij
muslim.
bog
rim varuh ognjišča
vstopni
listek
kdor mleko vozi
aluminij
kajnov
brat
center
moldavije
marijin
kip
podzemna
žival
dl
gotski k ral j
Morilski vesoljski izstrelki
Odkritje večjih količin redkega elementa v zemeljskih plasteh ponuja odgovor na eno najbolj zagonetnih vprašanj življenja na Zemlji — Meteroit ali „dež"?
Ena od velikih skrivnosti življenja na Zemlji je nenadno izginotje treh četrtin živali, ki so živele pred 65 milijoni let. Med izginulimi živalmi so bili; tudi dinozavri, morski plazilci, gigantski leteči kuščarji in globokomorski plankton. Veliko je bilo razlag za to nenadno izginotje, vendar nobena znanstveno dovolj utemeljena.
V zadnjih letih se je zanimanje osredotočilo predvsem na razne katastrofe, ki naj bi povzročile izginotje. K takšnemu sklepanju silijo znanstvenice , fosilni pstapki na: različnih koncili sveta. Zanimivo je, da največ katastrofalnih teorij govori o zunajzemeljskih vzrokih. Ne-> kateri znanstveniki se ogrevajo za teorijo o eksploziji supernove, drugi o strahotnem meteorskem dežju, ki naj bi zasul naš planet, nekateri pa govore o velikem kometu, ki naj bi se v' obdobju med kredo in ter-ciarom znašel na poti Zemlje;
in povzročil svetovno kataklizmo.
Teorijo o kometu podpirajo odkritja velikih količin iridija v mejnih geoloških plasteh. Meritve plasti blizu italijanskega mesta Gubbio so opravili z najnovejšimi napravami in izkazalo se je, da je količina iridija presenetljivo velika. Ker je iridij v zemeljski skoiji izjemno redek element, obratno pa ga je v delcih zunajzemeljske snovi, ki naj bi padal na Zemljo, tudi do tisočkrat več, strokovnjaki domnevajo, da je prišlo v
omenjenem obdobju do večjega „deževanja” vesoljske snovi na naš planet. Lahko bi bil velik meteorit ali pa strahotno drobnejše, pa nič manj. uničujoče bombardiranje Zemlje z manjšimi delci iz vesolja. Spremembe, ki jih je povzročila katastrofa, so se za dolgo odrazile v podnebju, kar je vplivalo na vse žive organizme. Veliki dinozavri in drugi, spremembam manj prilagojeni organizmi so za vedno izginili, manjšina odpornejših pa se je ohranila do današnjih dni.
Ostanki gigantskih plazilcev, ki so skrivnostno izginili, so še vedno pod vprašajem. Znanost išče oogovor.
V
Črtke in povesti iz narodnega življenja
ICA
Radostni se ne da popisati. S °spodično, naj blagovoli bodo po svoji slabi moči
■ njegova žena ponudi kos usi vino, pokusi pečenko, aistarejši Ciganki roko. Po
• ■■Dobiliboste neizrečeno n°vali boste v bleščečem
• Na eno stran se bo bi pela še nikoli sekira, na arnna. Prejeli boste kmalu 1 * vašem srcu. Imate tudi Dne nobenega. Tisti, ki ga te in hudobnega, vam bo
est tolar in se obme proti pozdravljanjem osrečenih o0o ujemalo z novico o
■) L
hrepenenja m mogla celo lf'- Čez kakih štirinajst dni estn? se smejejo in pravijo: 0tca. Dobi a si že dosti bo nič boljše." Roza se '11 je tresla, ko je odpirala ^obro, da razume brat 'tečil. Naenkrat obledi, v
•št
re ji kažejo osle, ona pa
■ da so sovražniki odprli \ teko prevzame, da zboli.
■ osem dni Roza zopet 10 Pošlje mati z najmlajšo mki. Ugodila ji je s tem .Pa malokateri dolenjski 10 visoke čeri, s katerih se
da napraviti z dobrim uspehom kak predrzen Jungfemsprung. Roza jih je gledala vsa zamaknjena; rekla je precej, če se bo treba ubiti, da bo skočila na vsak način z njih v globočina To bi bila vsaj romantična smrt, vredna, da si jo človek poišče.
Izpod Luknje bruha iz zemlje močna in mrzla Prečna, ki daje obližju hlad in zdrav požirek, pa tudi lepo priliko, da se more kak nesrečnik utopiti. Bližnji hribi nosijo debele gozde, v katerih se nameri popotnik lahko na kaj groznega, na kako' zver. morda celo na tolovaja. Grad sam ima že podobo kakega tolovajskega pribežališča; pripoveduje se o hajdukih, ki so ga naskakovali, o silnih zakladih, ki se tu skrivajo, o mogočnih mrličih, ki hodijo nazaj. Rozi je neizrečeno odleglo v tem skrivnostnem zraku in okolišču. Jela je zopet slastno jesti, trdno in dolgo spati; truplo se ji okrepča in napne; na lice se povrnejo izgubljene cvetlice Sprehajala se je vsak dan po deset ur, z vsake šetnje je prihajala bolj vesela in zdrava, v nogah ni čutila nobenega truda. Posebno rada je smuknila v podzemeljsko jamo, seveda ne brez vodnika in tovarišije. Čudila se je kapniku, radovala tihemu šepetanju in snovanju naravnih sil, mislila se je med sorodnimi in enakomiselnimi duhovi, pričakovala je od njih razodetja in prijazne podpore. Sprehajanje je mikalo tudi druge gospodične, ki so se v gradu nahajale Iztaknile so po okolici vse redke rože, vsa tičja gnezda, vse jagode in maline, vse loge in brloge. Jako so se prestrašile, ko jim gospa pove, da se je začel prikazovati v Žabjeku in Bukovju tat in razbojnik Žuro, in jih opomni, da naj se varujejo, kajti Žuro je hudoben in nevaren človek, da kranjska dežela nima enakega.
Edina Roza se ni nič zbala, ampak še obveselila. Spominjaje se prerokbe, je mislila, da je bržkone on tisti junak, ki jo bo otel iz nesreče. Jela je poizvedovati bolj natanko, kje stoluje, a ji za gotovo ni mogel nihče povedati; večidel so govorili, da v Žabjeku. Ona pa je dejala: ,.To ni mogoče. Tako imeniten mož ne stanuje nikoli med trnjem in leščevjem; brez dvombe je zavladal v čarobnem mraku velikanskega Bukovja." Pajdašice je odgovarjala, naj nikar ne verjamejo babjim govoricam in vražam, treba je pokazati srčnost, iti na šetnjo nalašč v Bukovje, da bodo osramotile ljudi. To se je vsem prav dopadlo; šle so v Bukovje. Ali ko zaidejo v gozd dalje, ko ni videti ne cesti ne steze, ko zamolknejo ptičke in se ne čuje drugega kakor grozno šušljanje stoletnih bukev, jim začne utripati srce, pogum medleti, noga se pomikati nazaj. Roza se
jim smeje, jih nagovarja, zmerja, psuje — zastonj! One gredo nazaj, družba jo zapusti. To se ji zdi sicer nekoliko neprilično, ali je ne odvrne od namena. Čez dobro uro pride do debele, izdolbene skale; v votlini opazi prečisto vodo, jo zajame in se prepriča, da tako dobre vode še nikoli ni pila. Čez nekaj časa prisope tja star, jako prijazen mož, ki se ne more načuditi, da si je upala gospodična v tako samoten in odljuden kraj. Začneta se pogovarjati. Roza vpraša starčka za skalo, kdo je naredil iz nje vodnjak.
On veli: „Bog in nobeden drug Tod se pasejo jeleni in sme in se hodijo sem napajat. V celi tej tako prostorni gori ne najdete nikjer ne kaplje vode, razen v tej škavbi in pa v neki globočini, ki jo zovemo Bič, več ur od tukaj. Če se izgubi v Bukovju kak človek, ki ne ve za ta dva kraja, mora poginiti že od žeje, pa ga popade tudi lahko kaka zver ali pa se ga poloti neka čudna omotica, da hodi sem ter tja zmerom po istem mestu in ne najde nikoli več sveta in domačije. Take izgubljence požro volkovi in krokarji, kosti se valjajo po zemlji, dokler ne iztrohne. Videl sem jih enkrat cel kup, črepina je jela migljati in se premetavati, vsi tovariši so mi pobegnili, jaz pa sem se prekrižal in glava se je tisti hip zopet umirita. Dalo bi se veliko praviti o grozah in straši ih tega gozda, ali ne utegnem; dodelal "bi rad danes cel seženj. Zbogom! Če ne poznate dobro pota, bi vam svetoval, da se vrnete."
Roza se zahvali in odide dalje. Kar je povedal starec, je še bolj-užgalo njeno domišljijo; ta samota se ji je videla ne le prijetna, ampak tudi prepomenljiva in usodna; bila je prepričana, kar ji je odločeno in namenjeno, se mora izpolniti tukaj. Za orodje svoje usode je smatrala razbojnika Žura in ni čisto nič dvomila, da se bo namerila nanj.
Lukenjska gospa je vsa odrevenela, ko je slišala, da se Roza ni Jiotela vrniti z drugimi gospodičnami. Bala se je zanjo tembolj, ker je poznala njeno napetost in vžgan ost. Poslala je za njo hlapce; ali iskali so jo zastonj. Že je napočil mrak in Roze ni od nikoder. Hlapci so blodili celo noč z laternami po Bukovju, klicali jo, vpili, kar je grlo premoglo, ves trud je ostal brezuspešen. Drugi dan najame gospa več kot trideset lovcev in dečkov, obljubi vsakemu sijajno plačo, če jo najdejo Mine dopoldne, iskalcev ni. Šele proti večeru prineso Rozo na vejah onemoglo in bledo, kakor mrtva Zasledili so jo psi v globokem jarku med grmovjem.
r IGM „SAVA" KRŠKfc) Komisija za c. el ovna ražmerja
! } > sprejme v oetovno razmerje:
/■;
2 KV ključavničarja za opravljanje nalog zahtevnega vzdrževanja za nedoločen 'oas, s polnim celovnim časom v DE gramoznica in cementnine Drnovo.
Pogoj: eno leto delovnih izkušenj in dvomesečno poskusno delo.
1 delavko za opravljanje nalog čiščenja v strokovnih službah za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoj: dvomesečno poskusno aelo.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazali o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: IGM „Sava", Krško, CKZ 59.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
7/1-81
Besedna kopel
Otrok več razume, kot zna povedati — Kopajte otroka v besedah, govorite resno!
Z govorom se tudi pamet bistri. Tako nekako bi lahko strnili dognanja strokovnjakov, ki raziskujejo razvoj govorice pri otrocih. Največja napaka , ki jo starši delajo, je ta, da si ne vzamejo časa za razgovore z otroki, pa naj bodo pogovori še! tako »trapasti". »Otroka ko-, pajte v besedah," kliče za-hodnonemški psihoterapevt dr. Reinhard Stalman.
Že odleta 1946, ko so v ZDA izvedli prvo raziskavo vpliva govorice na razvoj dojenčkov, se kot rdeča nit vleče spoznanje, da otroci v družinah in okoljih, kjer se dosti govori, lepše napredujejo.
Psihologi opozaijajo, da starši ne smejo nasesti navidezni otrokovi govorni nebogljenosti
Ugotovili so namreč, da sicer dete res ne premore velikega besednega zaklada v govorici, toda njegov pasivni besedni zaklad je neprimerno večji, kot običajno starši mislijo. Zato priporočajo, naj starši otrokom odgovaijajo na vsa vprašanja dovolj resno.
Mladinska knjiga, knjigarna in papirnica. Novo mesto. Glavni trg 9,
obvešča cenjene kupce, da bo v času obnovitvenih del poslovnih prostorov od 5.	1. 1981
poslovala v skladiščnih prostorih na C. komandanta Staneta št. 5 (nasproti ekspoziture Ljubljanske banke). Delovni čas od 7. ure do 19. ure.
4/1-81
POPRAVEK V JAVNEM
RAZPISU
Samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine TREBNJE, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu št. 52 dne, 25. 12. 1980, je bila pod točko C 1 izpuščena parcelna številka, ki je 387/1 njiva v velikosti 799 kvadratnih metrov. Pravilna številka žiro računa SKIS za območje občine Trebnje pa je: 52100 —662 -87166.
16/1-81
r DELAVSKi SVET
»KOMUNALE" NOVO MESTO
/. razpisuje prosta ue/a in naloge:
1. PREDSEDNIKA KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA
2. ČLANA KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA ZA PROIZVODNJO
3. Člana kolegijskega poslovodnega
ORGANA ZA KOMERCIALNO IN TEHNIČNO PODROČJE
4. VODJO	FINANČNO—RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
5. VODJO	KADROVSK0-SPLOSNEGA SEKTORJA
in
II. oglaša prosta dela in naloge
6. VODJE KOMUNALNE OPERATIVE
7. VODJE GRADBENE OPERATIVE
8. VODJE VZDRŽEVANJA, REKONSTRUKCIJE IN ADAPTACIJ
9. VODJE MEHANIZACIJE IN VZDRŽEVANJA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1:
— imeti morajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske, gradbene, pravne, organizacijske ali druge ustrezne smeri ter najmanj 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih;
— da so moralno in politično rieoporečni in da imajo organizacijske sposobnosti;
pod 2 in 3:	*
— imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, gradbene, organizacijske ali druge ustrezne smeri ter najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih delih in nalogah;
— da so moralno in politično neoporečni; pod 4:
— imeti morajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri takih ali podobnih opravilih;
pod 5:
— imeti morajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo pravne ali upravne smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri takih ali podobnih opravilih;
pod 6:
— imeti morajo višjo ali srednjo izobrazbo komunalne ali gradbene smeri ter 3 oziroma 5 let uelovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih ael in nalog;
— strokovni izpit; pod 7:
— imeti morajo višjo ali srednjo šolsko izobrazbo gradbene smeri ter 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del in nalog;
— strokovni izpit; pod 8:
— imeti morajo višjo ali srednjo izobrazbo gradbene; komunalne; strojne ali druge ustrezne smeri ter 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del in nalog;
pod 9:
— imeti morajo višjo ali srednjo izobrazbo prometne, strojne ali druge ustrezne smeri ter 3 oziroma 8 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del in nalog.
Za razpisana dela in naloge sklenemo delovno razmerje za dobo 4 let in za objavljena dela in naloge za nedoločen čas. Rok za prijavo je 20 dni po objavi v časopisu. Izbira kandidatov bo opravljena v 20 dneh po poteku razpisa. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 10 dneh po izbiri.
EETRTK0V INTERVJU
*
s „Ni ali pa je slaba izbira”
2     *
0	Mala	anketa meu novomeškimi potrošniki	kaže, ua	s
p	so	se trgovci premalo potruuili	ustreči strankam	$
* --------------------------------------------  s
p
■*
*
*
*
*
*
*
s *
§
*
*
*
\
*
*
*
I
■ V
Že najmanj deset dni pred iztekom starega leta so bile vse trgovine v mestu od jutra do večera polne strank, redko kje pa so jih vabile tudi privlačne izložbe. Stabilizaciji in varčevanju navkljub so ljudje kupovali vse, od hrane do oblačil in daril. Ali so v domačih trgovinah našli, kar so iskali, pa so povedali:
■	
	- - 'M
	s M
	Jjf
mesto: „Letos smo bolj na tesnem z denarjem, zato nismo nakupovali tja v dan. Pohvalila pa bi Mladinsko knjigo in tamkajšnjega prodajalca knjig, saj mi je pri nakupu knjižnih daril za otroka ne le prijazno postregel, marveč tudi dobro svetoval.”
NIKOLA PADEVSKI, zaposlen v upravi SOb Novo mesto: »Trgovine so letos mnogo slabše založene z okraski za novoletne jelke, medtem ko žarnic in lučic sploh ni dobiti ali pa v zelo skromni izbiri. Z igračami so založeni le pri Mercatorju, v ostalih trgovinah nisem našel kaj prida izbire. Čez slabo izbiro pa potrošniki godrnjamo tudi pri otroških oblačilih. Če že dobiš ustrezen model, pa nimajo prave številke! ”
MATEJA HRASTAR, dijakinja iz Novega mesta: »Daril nisem obedovala in nakupovala, pač pa izbira oblačil za mlade v naših trgovinah ni ustrezna. Edinole srajce še dobim po svojem okusu pri Labodu, pletenine pa so tudi take, da za mlade in njihovo modo ne pridejo v poštev. Isto velja za obutev.”
JUSTINA PAVČEK, uslužr benka Cestne^ podjetja Novo
RADIVOJ TRF.LC, Zdravstveni center Novo mesto: »Kupoval sem za dedka Mraza, toda največ v Ljubljani. Novomeščani smo se srečevali v tamkajšnjih trgovinah. Iskal sem primerne igrače, oblačila in obutev v domačih trgovinah, toda ker ni bilo, kar sem ždel, sem moral po nakupih v Ljubljano. Tam sem dobil marsikaj, vsega pa tudi ne, kar sem nameraval kupiti.”
*
*
>
*
•v
*
V
*
I
*
*
S
!
N
!
H
I
I
Še med najcenejšimi
Od 1. januarja 1981 v novomeškem Domu ostarelih nove cene, katerim se ob podražitvah ni dalo izogniti
Skupščina socialnega skrbstva je pred kratkim dala so^asje k predlaganim novim cenam v Domu ostarelih v Šmihelu, v veljavo pa stopajo z novim letom. Enoposteljna soba bo varovanca veljala na mesec 6.600 dinarjev, dvoposteljna soba z oskrbo bo po novem stala 5.610 din, bivanje v troposteljni sobi z oskrbo pa velja 4.950 dinaijev. Doplačilo bodo dajali sladkorni bolniki za posebno dieto, in sicer 750 dinaijev, ostali pa za posebne diete 450 dinarjev.
Ugotovljeno je, da je novomeški dom začel lani poslovati ravno v času, ko so se podražitve začele vrstiti kot na tekočem traku. Doslej cen niso spreminjali, v novo leto pa zavod ne more po starih tarifah, sicer bi zabredel v izgubo.
Drugič nesklepčni
Neodgovorno obnašanje delegatov nameravajo javno obravnavati
SAM! SO SPLETLI DARILA - Sreunješolci novomeških šol so se pred novim letom dobro ourezali v Dorni starejših občanov v Šmihelu. Ob organizaciji OO RKS so pripravili nadvse bogat kulturni program s pesmijo, recitacijami in šaljivimi točkami, Ki so marsikateremu oskrbovancu pregnale misel in težave, ki jih povzročajo leta. Ob koncu so srednješolci med oskrbovance razdelili tudi tople šale, rokavice in kape, ki so jih med letom sami spletli. (Foto: Janez Pavlin)
Prvi del programa je uspešen
Gradnja šolskih prostorov po prednostni listi poteka, hude podražitve pa postavljajo pod vprašaj nadaljnjo uresničitev programa gradnje šol
Odbor za gradnjo šol pri občinski izobraževalni skupnosti v Novem mestu je na zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine 24. decembra poročal o doslej opravljenih delih in stroških. Ker gre pri financiranju teh del za precejšen delež samoprispevka občanov in delovnih organizacij, jih kaže obvestiti, kako se njihov dinar
V domu je ta čas 99 stalnih oskrbovancev, od teh je 50 samoplačnikov, 21 je socialnih podpirancev, 28 oskrbovancev, katerim skupnost samo delno doplačuje oskrbo.
Kljub temu da uvaja novomeški zavod za ostarele nove cene, je v primeri z drugimi zavodi enakega standarda v Sloveniji še vedno med najcenejšimi.
K temu pripomoreta varčno poslovanje in pa zunanja dejavnost, s katero se zavod ukvarja in pri njej nekaj zasluži. Tako v svoji kuhinji z velikimi zmogljivostmi kuhajo malice za nekaj delovnih organizacij, za nekatere pa perejo perilo.
obrača.
Junija 1979 je skupščina občinske izobraževalne skupnosti sprejela prednostni red gradenj iz sprejetega občinskega programa in sklenila, da se v prvi vrsti gradi center usmerjenega izobraževanja v Šmihelu, prizidek k ekonomsko-admini-strativni šoli; da se dogradi osnovna šola Stopiče in odkupi ter adaptira stari zdravstveni dom za potrebe glasbene šole.
Gradnja teh objektov predstavlja prvi del uresničevanja programa šolskih gradenj, ki naj bi se izvršila v letih 1979, 1980 in 1981. In kaj je narejeno doslej?
Šolski center za usmerjeno izobraževanje je v gradnji Šolski del objekta že raste iz zemlje, obenem pa pospešeno urejajo lasninske odnose za gradnjo II. faze objekta. Šolski del objekta bo po izjavah gradbincev končan do 1. septembra 1981. Gradnja objekta po traktih se bo potem še nadaljevala, vendar bo ob začetku novega šolskega leta pridobljenih toliko novih prostorov, da se lahko nemoteno prične z usmerjenim izobraževanjem. Objekt pa ob začetku šolskega leta ne bo povsem dokončan, ker bosta v gradnji še telovadnica in delavnica ter zunanja ureditev.
Gradnja v Stopičah poteka skoro brez zamud. Južni del sodobnega objekta z 8 učilnicami večnamenskim prostorom, kuhinjo in kotlarno je že končan do HI. faze. V stavbi opravljajo inštalaterska dela. Vse kaže, da se bodo z novim šolskim letom učenci iz stare, zaradi podiranja nevarne stavbe le preselili v novi objekt
Dela na prizidku ekonom-sko-administrativne šole so v zamudi za okrog 4 mesece, vseeno pa izvajalec del zagotavlja, da bo gradnja končana do septembra 1981. Zamujeno bodo skušali na gradbišču nadomestiti z večjim številom delavcev.
Kar zadeva stari zdravstveni dom in preselitev glasbene šole, pa je stanje tako:	obstaja	načrt	za
adaptacijo doma in prizidka s kotlarno, ker pa je to v nasprotju s stališči spomeniškega varstva, iščejo za kotlarno ustreznejši prostor za več interesentov skupaj. Že leto dni prazni prostori še samevajo, vendar pospešeno delajo na tem, da bi vendarle prišlo do preselitve.
V času od julija lani do konca novembra letos je bila v gradnji tudi
VODOVOD S SKUPNIMI MOČMI
O vodovodu, po katerem je pitna voda na novo pritekla še pred lanskoletno jesenjo v 45 gospodinjstev v krajevni skupnosti Mirna peč (v Malem vrhu, Ivanji vasi in vasi Jablan), smo že pisali. Tudi tuje bil prispevek samih krajanov velik, saj so zbirali samoprispevek, opravili pa tudi veliko prostovoljnega dela. Za pomoč pri gradnji vodovoda pa so krajani hvaležni mladini mirnopeške osnovne šole in vojakom novomeške garnizije pa delavcem Novograda, ki so delo, planirano za mesec dni, končali v 12 dnevih.
KAKO PR* ZASEBNIKIH?
V ponedeljek, 12.januarja, bo novomeški občinski sindikalni svet razpravljal o položaju delavcev pri samostojnih obrtnikih v občini ter analiziral športnorekreacijske dejavnosti v delovnih organizacijah s poudarkom na športnih igrah. Razen tega bo v obravnavi opredelitev do stališč konference osnovnih organizacij sindikata v tovarni IMV,ki zadevajo informiranje.
■rr ' 1
BREZ SOBOT IN / NEDELJ
V IMV delajo v proizvodnji in tudi v večini ostalih služb že štiri tedne po 12 ur na dan nepretrgoma. Tudi ob sobotah in nedeljah delajo, samo da bi izpolnili zastavljeni cilj: 120 milijonov dolaijev izvoza, kar je znatno nad planom. Podaljšan delovnik imajo predvsem zaradi izpolnitve dodatnih obveznosti v znesku 5 milijonov dolaijev. Kljub temu da imajo delavci ob tako napornem in nepretrganem »šihtu” vrsto težav doma, predvsem z varstvom otrok, se z velikim razumevanjem vključujejo v to akcijo.
»Komunala” je začela delati
Novoustanovljeno podjetje prevzelo naloge, začasno pa ga vodi 3-članski poslovodni odbor pod predsedstvom Ive Šteblaja
Z novim letom nekdanjega Komunalnega gradbenega podjetja Novograd ni več, osnovano pa je novo podjetje z imenom »Komunala”, ki ima sedež na Cikavi. Ukrepi družbenegp varstva so odpravljeni, na referendumu izglasovala reorganizacija pa je Komunali začrtala pot kot enoviti delovni organizaciji brez tozdov. Novi delavski svet je prvič zasedal 26. decembra 1980, objavil bo razpis za kolegijski poslovodni organ, začasno pa so bili na to funakcijo kot vršilci dolžnosti imenovani:
Ivo Šteblaj kot predsednik ter inž. Meta Pavlič in Alojz Ucman kot člana.
Nova delovna organizacija ima za glavno dejavnost proizvodnjo in oskrbo z vodo, prečiščevanje in odvajanje odplak, čiščenje javnih površin v naseljih, odvažanje odpadkov,	mrliško	in
pogrebno	dejavnost,	skrb
nad javnimi sanitarijami, tržnico in parkirišči.
Med stranskimi dejavnostmi podjetja pa so: urejanje in vzdrževanje	ulic,
gradnja in	popravilo	vodo-
vodov, plakatiranje ter okra-
ševanje javnih objektov, adaptacija stavb, proizvodnja in prodaja gramoza in nekaterih vrst gradbenega materiala. Opravljali bodo storitve z gradbeno mehanizacijo ter minerska dela, ukvarjali pa se bodo tudi s prodajo orožja, lovskih potrebščin in razstreliv.
Novo podjetje, čeprav kot naslednik Novograda, ne bo več gradilo stanovanjskih blokov in se spuščalo v visoke gradnje, pač pa bo predvsem na področju komunalnih storitev skušalo zadovoljiti potrebe občanov.
šola v Šentjerneju, kar sodi še v prejšnji občinski program in za kar so bila zagotovljena ločena sredstva.
Poraba investicijskih sredstev pa je bila po stanju novembra 1980 taka: za center usmerjenega izobraževanja, katerega prijavljena vrednost investicije znaša 229 milijonov dinarjev, je bilo porabljenih dobrih 49 milijonov. Za osnovno šolo Stopiče (celotna naložba skoro 40 milijonov din) je bilo porabljenih nekaj čez 17 milijonov dinarjev. Pri gradnji prizidka ekonomske šole v mestu, ki je ocenjena na blizu 19 milijonov dinarjev, je bilo doslej porabljenih 1,5 milijona dinarjev. Za odkup zdravstvenega doma oz. potrebe glasbene šole pa je bilo plačanih 8 milijonov dinarjev.
Skupno je bilo zbranih lastnih sredstev in dotacij izobraževalne skupnosti SRS 191 milijonov dinarjev, porabljenih pa 115 milijonov, z gradnjo šentjemejske šole vred. Skupna vsota prijavljenih investicij pri SDK znaša nekaj nad 295 milijonov, razliko med lastnimi sredstvi in vrednostjo objekta pa je krila bančna garancija v znesku 143 milijonov dinarjev.
Po mnenju odbora za gradnjo šol in delegKov občinske skupščine, ki so poročilo sprejeli, poteka prvi del uresničevanja programa dokaj uspešno. Za dokončanje začetih del pa bo zaradi hudih podražitev vendarle potrebno najti še dodatna sredstva v obliki bančnih kreditov, katerih doslej gradnja šol še ni bila deležna. Ce bi ta možnost padla v vodo, je namreč postavljena pod vprašaj izvedba ostalih investicij v šolske prostore iz referendumskega programa.
R. B.
Za gradnjo stanovanj v naslednjem petletnem obdobju med občani in v delovnih organizacijah očitno ni zanimanja. To je možno sklepati iz dejstva, da je sklicana seja stanovanjske skupščine, in sicer obeh zborov skupaj, 25. decembra že na tretji sklic preložena zaradi nesklepčnosti Sicer pa so tudi že prej na nekaj zasedanjih komaj dosegli potrebno navzočnost, kljub temu da so ob drugem vabilu na sejo dobile delegacije in delegati še poseben pripis, naj zagotove udeležbo, sicer je delo stanovanjske skupnosti ovirano. Ni možno sprejeti dogovora o temeljih plana te dejavnosti za naslednje obdobje, in če ta samoupravna pravica in dolžnost ni izpolnjena, tudi občinski družbeni plan nima celovite osnove za sprejem.
Ob drugem sklicu seje so najbolj odpovedale krajevne skupnosti Iz mesta, kjer dela 11 krajevnih skupnosti, so samo iz treh poslali delegate. Mar se bo v novi petletki gradilo in obračalo< skupna stanovanjska sredstva samo v teh treh krajevnih skupnostih ? Gotovo ne, saj vsi navajajo stanovanjsko problematiko kot eno najbolj perečih.
Neodgovorno obnašanje, delegatov in delegacij nameravajo v stanovanjski skupnosti javno obravnavati V kratkem bo izdelan pregled prisotnosti delegatov tako s strani krajevnih skupnosti, kot iz delovnih organizacij, te podatke pa bodo posredovali krajevnim organizacijam SZDL in sindikatom v delovnih organizacijah. Naj oni pozovejo delegacije in delegate na odgovor-' Če. doslej izvoljeni nočejo delati, jih kaže zamenjati Ta možnost sicer že od nekdaj obstaja, le da v praksi skoro nikoli ni bila uporabljena
R. BAČER
n sabn
novoieš pohiStVa komandanta staneta 38 tel.: (068)25-091
Novomeška kronika
DIRKA ZA MASLOM - Zadnja dva dneva pred novoletnimi prazniki so tudi v novomeških trgovinah dobili nekaj surovega masla. Dobil ga je tisti, ki je slučajno prišel v trgovino ob času, ko so maslo dali v prodajo. Pač pa so bile trgovine bolje založene z margarino.
POZABILI NA STABILIZACIJO - Pričakovati je bilo, da bodo ob letošnji draginji in zaostajanju v rasti osebnih dohodkov občani manj nakupovali pred prazniki, pa tega na pogled ni bilo čutiti: vse trgovine so bile od jutra do večera polne kupcev, ki so odnašali domov vse, od dragocenejših predmetov do cenenih igrač in sladkarij. Verjetno bo zato januar bolj stabilizacijski...
za dobro Četico novih -
V novomeški porodnišnici je bilo v zadnjih 14 dneh rojenih 14 otrok. Rodile so; Marija Poljak s Ceste herojev 38	—	deklico; Zdenka
Kaferle, V Brczovlog 27 Tomaža; Rozalija Špoljar, Nad mlini 23 -Maria Marica Fištcr s Partizanske 14 - Tomaža; Vidojka Trifunovič iz Strojarske poti 3 - Liljano; Breda Rajmer s Prešernovega trga 4 Evo, Mojca Luzar iz Šolske ulice 5 —
dečka, Meta Burja iz Segove 8 -Mladeru; Tatjana Keber iz Trdinove
5 a Majo; Marjeta Fink s Ceste herojev 34 Mojco; Milka Venta iz Ulice Marijana Kozine - dečka; Marija Miklič, Pod Trško goro 32 -Marka in Zlata Gazvoda iz Kotaijeve
6 - dečka.
TRŽNICA SKORO PRAZNA -V ponedeljek po praznikih novomeška tržnica ni dajala vtisa tržnega dne. Ženske iz okolice so imele naprodaj le jajca in sirčke, stalne stojnice pa tudi še niso dobile novega blaga. Solate ni bilo dobiti prav nikjer.
a
Ena gospa je rekla, da se je občinski uedek Mraz obnašal zelo stabilizacijsko, saj niti vseh vabil ni odposlal, kot ua bi se oo otroških pogledov lahko kaj obrabi.
NOVI PREDSEDNIK
Marijan Grabnar predsednik zbora združenega ____________dela____________
Na zadnjem lanskem zasedanju novomeške občinske skupščine tik pred novoletnimi prazniki so na predlog dosedanje predsednice občinskega zbora združenega dela Vilme Manček predsednico razrešili te dolžnosti. Za razrešitev je prosila zato, ker je preobremenjena s funkcijami, razen tega njena nova funkcija predsednice občinske konference Zveze komunistov ni združljiva s funkcijo predsednice v zboru združenega dela.
Na predlog kadrovske komisije je skupščina za novega predsednika zbora združenega dela izvolila Marijana Grabnarja, 23—letnega višjega upravnega delavca iz Novolesa, ki je bil podpredsednik zbora in je v zadnji polovici leta uspešno nadomeščal predsednico. Tovariš Grabnar je aktiven družbenopolitični delavec tako v svoji delovni organizaciji, kot v krajevni skupnosti Drska, je pa tudi delegat v republiškem zboru združenega dela. Svoje naloge je uspešno opravlja, zato so mu delegati z zaupanjem naložili še novo dolžnost.
od delegatov ki delegate
Ob dnevu JLA je republiška konferenca ZRVS Slovenije v Ljubljani podelila šest plaket Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije. Med dobitniki visokega odlikovanja je bila tudi OK ZRVS Novo mesto, ki je priznanje prejela za svoj veliki prispevel v obrambnem usposabljanju prebivalstva, zlasti ob delu z mladimi.
Novomeški rezervni vojaški starešine so se v Sloveniji prvi lotili dela z mladimi na svojevrsten način. Prek svoje organizacije in aktivov ZRVS so na gimnaziji Novo mesto že leta 1972 prvič izvedli obrambni dan, kar so že v naslednjem letu pričele posnemati tudi osnovne šole po vsej Sloveniji. Danes so obrambni krožek svobodna dejavnost, obrambni dan pa del učnega predmetnika. V preteklem letu je bilo v obrambne priprave in duge akcije, ki jih pripravlja OK ZRVS Novo mesto, vključenih skoraj 8500 mladih. Novomeška organizacija, ki ima 2010 članov združenih v 24 KO ZRVS v občini, je v družbenih dejavnostih najaktivnejša v Sloveniji, saj je bilo v lanskem letu v razne dejavnosti vključenih več kot 60 odstotkov vseh. Veliko časa posvečajo izobnževanju in usposabljanju svojega članstva, vrsto let so pobudniki različnih športnih tekmovanj in manifestacij, tesno sodelujejo z občinsko Taborniško zvezo, zlasti pa s strukturami s področja SLO in DS v občini
Poleg zvezne plakete ZRVSJ je RK ZRVS Slovenije podelila štiri plakete v novomeško občino. Prejeli so jih: organizacija ZRVS Otočec ob Krki, Dom JLA, Stane Šobar in Marjan San tel j.
Nedavno je bila slovesnost tudi v novomeškem Domu JLA, ki sta jo skupaj pripravila sekretariat za Ljudsko obrambo in OK ZRVS Novo mesto. Priznanja so prejeli številni delavci s področja obrambe in zaščite, mnogim pa so ob tej priložnosti povišali vojaški čin.
J. PAVLIN
SPFT BORCI MED NAMI
Kot vsako leto so nas spet obiskali naši zvesti prijatelji, borci X. SNDUB Ljubljanske. Seznanili so nas z revolucionarno potjo brigade, v kateri je bila tudi narodna herojinja Majda Šilc, po kateri se imenuje naš dom. Naši gostje so bili navdušeni nad zanimanjem, ki smo ga pokazali za njihova hrabra dejanja, in zaprosili smo jih, da b i nas še obiskali. Učenci se že veselimo tradicionalnega pohoda, ki
ZA PLA KETO SE PRIZNANJE - Plaketo ZRVSJ so člani OK ZRVS Novo mesto prejeli v Ljubljani, na slovesnosti v novomeškem Domu JLA pa so za svoje uspešno uelo prejeli tuni visoko priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, ki ga je iz rok predsednika skupščine občine Novo mesto Uroša ga 17. marca vsako le to organizir ajo Dularja v imenu organizacije prejel predseonik OK ZRVS Ivan borci te brigade.	Slapnik. (Foto: J. P.)
BETI GREBENC
Program prilagoditi potrebam
Na seji OK SZDL pozitivno ocenili programske konference KK SZDL — Programska usmeritev za leto 1981 ne ouraža v celoti specifičnih potreb novomeške občine
O svojem preteklem c.du in o programski usmeritvi za leto 1981 je občinska konferenca SZDL Novo mesto razpravljala na seji 26. decembra, dogovorili pa so se tuui o organiziranju javne razprave v januaiju o amandmajih ustave SFRJ, ustave SRS in spremembah statuta občine.
organiziranosti SZDL po krajevnih skupnostih itd. — pa je po splošnem mnenju veliko presplošna. Zato jo bodo dopolnili z mnogimi koristnimi predlogi iz razprave.
Z. UNDIČ-DRAGAŠ
V Straži še nič dokončnega
Za nova stanovanja cene določene, zdaj ni uporabnega dovoljenja in podražitve niso plačane — Kdaj selitev?
Poročali smo, da so novi bloki v Straži dokončani in kuijeni, da pa v njih še nihče ne stanuje. Najprej je bil glavni zadržek za vselitev določitev cene. To je bilo pred novim letom urejeno, ko je koordinat djsld odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma le dobil od Pioniija ceno za kvadratni meter stanovanja v teh blokih. Priznali so 17.452 dinarjev.
Bloki bi morali biti po pogodbi predani uporabnikom juniia letos z izhodiščno ceno 13.000 din za en kvadratni meter površine, ker pa so se dela pol leta zavlekla, je hotel izvajalec del - ljubljanski tozd! Pionirja — višjo ceno. Koordinacijski odbor ni pristal na tolikšno povišanje, kot je bilo zahtevano, pač pa samo na
Kako naj delajo?
Potrošniški sveti so sicer ustanovljeni, toda doslej večinoma premalo učinkoviti
V novomeški občini imajo pri vseh krajevnih skupnostih ustanovljene potrošniške svete, ki štejejo od 5 do 12 članov. Doslej so večinoma že vsi potrošniški sveti nekajkrat sestankovali, razpravljali o preskrbi s kruhom, o odnosih prodajalcev do kupcev, o delovnem času v trgovinah, založenosti lokalov in povečanju prodajnih površin, vendar pa razen nekaterih izjem sveti nimajo občutka, da so njihovi predlogi in pobude kaj zalegli.
Novembra 1979 je bila sklicana' tudi konferenca delegatov potrošniških svetov v občinskem merilu, kjer so izvolili sekretariat in mu poverili vodenje konference in hkrati delo kot izvršilnemu organu.
Organizacijsko je torej akcija ustanavljanja potrošniških svetov v novomeški občini postavljena, vsebina in uspeh delovanja pa sta za večino teh organov šele na začetku poti Da bi bili lahko učinkovitejši, bodo za člane potrošniških svetov po krajevnih skupnostih organizirali seminarje, priporočili pa so jim tudi dve dobri brošuri ki jih je izdala SZDL Slovenije in vsebujeta vrsto praktičnih napotkov za delo. S tem da smo potrošniške svete ustanovili in da se ti sestajajo, še ni razen s formalne plati - nič narejeno.
podražitve, ki so nastale do pogodbenega roka izgradnje.
Stanovanja pa kljub temu še niso vseljiva! Zdaj mora Pionir telepati pogodbe s kupci, in sicer morajo ti poravnati razliko od prvotne dogovoijene cene do končne s podražitvami, razen tega še ni izdano uporabno dovoljenje za bivanje v stavbi
Če bo prav nazadnje prišlo do zavlačevanja, bodo krivdo, gotovo zvrnili na kupce stanovanj. Ti morajo v nekaj dneh plačati mnogo več, kot so računali, sicer ne dobe ključev. Nihče pa jih ne vpraša, od kod naj vzamejo denar.
R. B.
Poročilo o delovanju občinske konference SZDL in njenih organov, o programskih konferencah krajev nih organizacij- SZDL in široka razprava so pokazali, daje SZDL sicer usmerjala svoje delovanje na najrazličnejša področja in tudi probleme, ki najbolj neposredno zadevajo ljudi v krajevnih skupnostih (najrazličnejše komunalne zadeve, javni prevozi itd.) — prav nedavne krajevne konference SZDL so bile odraz stanja na našem terenu ,— da pa se v njenem delu pojavljSlfo številne pomanjkljivosti in ostajajo vprašanja odprta. Predvsem se je SZDL v preteklem času preveč ukvarjala sama s sabo, premalo pozornosti pa je posvečala delu drugih organizacij, društev, razmeram v gospodarstvu, področju družbenih dejavnosti (tudi svet za socialno politiko in zdravstvo ni deloval) itd. Veliko govora je bilo o delu delegacij, ki še marsikje precej šepa, pa o nezainteresiranosti krajanov za delo v organizaciji, čemur je krivo tudi to, da se marsikaj dolgo nič ne premakne, saj so nekatere stvari že tretjič v srednjeročnem planu. Zato bi bilo treba pridobiti ljudi za delo v krajevnih organizacijah SZDL z družbenimi priznanji, da bi se res uresničevala frontnost te organizacije. V poročila bi morali natančno vnesti, kaj od začrtanega smo uresničili, česa pa ne in zakaj ne, več pa bi bilo treba reči tudi o
ustavni vlogi SZDL in njeni družbe-nokontrolni funkciji
Programska usmeritev za delo OK SZDL in njenih organov v letu 1981 - v njej je poseben poudarek na uresničevanju stabilizacijske politike, organiziranju javne razprave o ustavnih dopolnilih, spremljanju akcije NNNP, vključevanju v uresničitev akcijskega programa za prehod na usmeijeno izobraževanje, organiziranju problemskih konferenc za določena področja na dograjevanju sistema informiranja, kjer se je pokazala tudi pripravljenost pomagati Dolenjskemu listu, da prebrodi svoje tehnične in prostorske težave, ne krepitvi delegatskega sistema in delegatskih odnosov na vseh ravneh pa
NI VELIKO UPRAVIČENCEV
Pri občinski stanovanjski skupnosti v Novem mestu bo letos za subvencioniranje stanarin porabljena le četrtina predvidenih sredstev. Letos prejema družbeno pomoč pri plačevanju stanarine samo 36 upravičencev, in sicer v skupnem mesečnem znesku 9.000 dinarjev. Posamezniki dobivajo od skupnosti pomoč od 36 <jo 644 dinarjev, odvisno predvsem od njihovih osebnih dohodkov in števila članov družine.
V času od 25. 12. 1980 do 2. 1. 1981 so v novomeški porodnišnici rodile: Zdenka Dolenjšek iz Sevnice
- Rebeko, Bernarda Gričar iz Trstenika - Darjo, Cvetka Zibert.s Senovega — Martino, Maijana Samac iz Jedinščice — Andcjelko, Marija Zidar z Blance — Boruta, Ljuba Kostevc s Senovega — Davida, Jožica Rožič iz Pribanjcev — Sandro, Mira Drobne iz Zabrdja — Brigito, Frančiška Pavlovič iz Kostanjevice - Blaža, Mara Tokalič iz Pustega Gradca - Željka, Mar g a Jordan iz Sajevic — Tonga, Slavka Turk z Broda — Majo, Danica Rebolj z Mirne - Uroša, Tilka Barle iz Gornjih Selc — Martino, Nada Plesaj iz Soldatičev — Igorja, Slavka Popit iz Pribincev — Janija, Slavica Lazarevič iz Vavpče vasi - Biljano, Anica Bartolj z Grma — Boštjana, Ema Grahovac iz Reštanja — Suzano, Ida Perme iz Dolenjega Polja — Janjo, Vesna Kunej z Bizeljskega — Nežo, Amalija Žulič iz Dolšc — Sabino, Dragica Sladič s Stana — Vanjo, Albina Vovko iz Dobravicc
- Damjana, Ljubica Mateševac z Velikega vrha — dečka, Ana Rol ih iz Velikih Brusnic — deklico, Marica Gorenc iz Mirne peči — dečka, Jana Gorenc z Mirne — deklico, Ana Kopinič iz Metlike — deklico, Jožica Gosenca z Radoviče dečka, in Rozalija Podlogar iz Šentruperta — deklico. Čestitamo!
Hitrejša rast kot v Sloveniji
Dogovor o temeljih družbenega plana občine Novo mesto je ob 44 dopolnilnih ali spreminjevalnih predlogih usklajen — Sprejeta resolucija za leto 1891 pa previdno zastavlja cilje v skladu z možnostmi
Vsi trije zbori občinske skupščine Novo mesto so 24. decembra na skupni seji ugotavljali skladnost temeljev družbenega plana občine za naslednje 5-letno obdobje ter izglasovali resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1981. Seja, ki je imela še več drugih važnih točk dnevnega reda, je pokazala, da je večmesečno usklajevanje dokaj uspelo, izvzemši zdravstvo.
Že v pripravi tega planskega panogi že doslej med najnižjimi dokumenta je prišlo v zadnjem času 36 dopolnilnih predlogov, na samem zasedanju pa je še 8 delegacij nastopilo z amandmaji. Izstopili so predvsem predstavniki zdravstvene skupnosti in zdravstva nasploh, ki so resno opozaijali na prepičlo odmerjena sredstva tej dejavnosti in na posledice, ki jih po njihovem mnenju taki temelji plana prinašajo občanom.
Poudarjali so, da ne bo možno ljudem zagotoviti sedanjega obsega zdravstvenega varstva.
Vidnejši ton razpravi sta dali tudi delegaciji Novoteksa in Krke, češ da navzlic proklami-ranju načela, naj bi gospodarstva dodatno ne obremenjevali, to počnemo. Novoteksov delegat je povedal, da bo morala ta delovna organizacija prihodnje leto dati 28 milijonov dinarjev več raznim interesnim dejavnostim, česar pa ne bodo zmogli. Osebni dohodki so v tej
dejstva, da največji novi naložbi v Krki in IM V prihodnje leto še ne bosta dajali predvidenih rezultatov. Temu primerna je
tudi poraba, za dvoma, da prav izjeme zateguje pas.
katero ni vsem brez
R. B.
Nobene gradnje
Socialno skrbstvo v naslednjih petih letih črta vse predvidene naložbe
Dosedanje srednjeročno obdobje je na področju socialnega skrbstva v novomeški občini prineslo velik napredek, saj se je število prejemnikov družbenih denarnih pomoči povečalo od 156 na 440. To je očitno povečana skrb za občane, ki so socialno ogroženi Pozna se tudi, da se je v tem času okrepila strokovna služba pri Centru za socialno delo, kjer je število potrebnih strokovnjakov naraslo od 5 na 12, kar pa še vedno ni dovolj za izpolnjevanje republiških normativov.
Največji dosežek med. leti 1976 do 1980 pa na socialnem področju pomeni lani dograjeni Dom starejših občanov v Novem mestu s 161 posteljami Prav tako se je v raznih zavodih močno povečalo število oskrbovancev z novomeškega področja. Ob začetku zdajšnjega srednjeročnega obdobja je bilo na primer v splošnih socialnih zavodih 100 občanov, zdaj jih je 183. V vzgojnih zavodih je bilo 12 otrok, zdaj jih je 18 in v reji je bilo 43 otrok, medtem ko jih je zdaj 67.
Vse te podatke so pretekli: teden obravnavali delegati skupščine socialnega skrbstva, ko so se odločali za novi srednjeročni program. Zaradi znanih ukrepov in varčevanja v naslednjih petih letih ne bodo uresničene predvidene naložbe v gradnjo delavnic za invalidno mladino in sofinanciranje obnove doma na Impoljcl kjer je več novomeških občanov. Pač pa je v novi petletki predvideno spet večje število prejemnikov družbene denarne pomoči strokovna služba bo še izpopolnila nezasedena mesta, ne bo pa toliko sredstev za sofinanciranje akcij socialno humanitarnih organizacij. Sredstva za socialno skrbstvo se v novem obdobju povečujejo, saj so samo od lani stroški za zavodsko varstvo narasli za 90 odstotkov.
Vsekakor pa je vesela vest za prejemnike družbene denarne pomoči da je bila s tem sklepom skupščine od 1. avgusta dalje povečana.
PRIZNANJE ZA NOVOMEŠČANE
V počastitev dneva JLA je bilo v Ljubljani zaključno republiško tekmovanje ,.Mladost v pesmi, besedi in spretnosti”, na katerem je svoje poznavanje zgodovine, vezane na tovariša Tita, partijo in-revolucijo, pokazala tudi novomeška ekipa, sestavljena iz treh mladincev in treh vojakov novom eške garnizi je. Na prireditvi sta OK ZSMS Novo mesto in novomeška kasarna prejeli tudi priznanje Republiške konference ZSMS za najboljše organizirano regijsko tekmovanje.
V Novem mestu pa je bil ob dnevu JLA sprejem pionirjev pri komandantu kasarne Milana Majcna Milanu Gorjancu, ki je ob tej priložnosti podelil nagrade za najboljše spise o Titu in splošnem ljudskem odporu.
od delegaloM za delegate
v Sloveniji in v domači občini.
Glede na dodatne pripombe se je izvršni svet umaknil na posvet, nato pa deloma odgovarjal na amandmaje, deloma pojasnjeval, če jih je bilo možno upoštevati. Nekajkrat pa so predstavniki izvršnega sveta in občinske skupščine spomnili razpravljalce, da ni možno nobenemu porabniku sredstev dati več, kot bo gospodarstvo lahko ustvarilo in dalo, in da so globalni planski kazalci na vseh področjih uskladeni, tudi v zdravstvu.
Uskladenost planskih dokumentov je bila nato ugotovljena z glasovanjem, kjer so bili 4 delegati proti, ostali pa za tako ugotovitev. Začrtana je torej pot novomeškega razvoja v naslednjem obdobju, kjer je predvidena gospodarska rast precej večja, kot jo načrtuje v poprečju Slovenija. To pa pomeni visoko zastavljen cilj, Kar pa zadeva resolucijo za leto 1981, je o njej na splošno reči le to, da je zastavljena dokaj previdno, zavedajoč se
C
Dva obraza in dvojna morala
v
Ko so 25. decembra trije zbori novomeške občinske skupščine z ugotavljanjem skladnosti temeljev občinskega družbenega plana tako rekoč začrtali nadaljnjo petletko, je imel uvodni referat Janko Goleš, predsednik izvršnega sveta. Povzemamo nekatere njegove misli, ki so bile potem v razpravi še nekajkrat ponovljene, pa še se jih delegati premalo zavedajo.
o Komunalno infrastrukturo sem posebej poudaril ne zato, ker nekatera druga področja, kot energetika, pridelovanje in predelava hrane, samooskrba in preskrba, ne bi bila prav tako važna, temveč zato, ker se prav pri obravnavi tega vprašanja najbolj izrazito kaže dvojnost interesov delavca - občana. Medtem ko ta v združenem delu ugotavlja, da so obveznosti za uresničevanje programov na področju komunale previsoke, in zahteva revizijo ter zmanjšanje programov, pa postavlja v krajevni skupnosti zahtevo po ustreznejših pogojih žuljenja.
boljših cestah, vi.-ji ravni komunalnih storitev in podobno.
o Nesprejemljivo je tudi stališče, naj družbenopolitična skupnost (običajno se misli kar na izvršni svet) naredi red, stabilizira samoupravne interesne skupnosti in zmanjša obveznosti Pri tem pa se pozablja, da so prispevki le posledica programov, ki so jih sprejemali delegati, tudi delegati uporabnikov, v posameznih interesnih skupnostih.
o Na osnutek in predlog dogovora o temeljih družbenega plana smo dobili vrsto spremljevalnih ali dopolnilnih predlogov. Pri oblikovanju dokončne^ besedila upoštevamo vse predloge, ki predstavljajo razjasnitev ali obogatitev nalog, obveznosti in vsebine dokumenta. Ni pa mogoče upoštevati tistih predlogov, ki zahtevajo večanje programov na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, oziroma gradnjo objektov družbenega standarda, ne nakazujejo pa istočasno
finančnih rešitev za uresničevanje teh dodatnih programov.
o Pri usklajevanju programov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ugotavljamo, da smo pri snovanju novih vlaganj in povečevanju zmogljivosti objektov premalo mislili na sredstva, ki jih bomo morali vsako leto združevati, da bodo ti objekti služili svojemu namenu. Danes lahko ugotovimo, da nas višja raven zdravstvenih storitev v novem zdravstvenem domu v Novem mestu stane okrog 25 milijonov dinarjev na leto več kot prej, da bo delovanje zdravstvene postaje v Straži zahtevalo vsako leto 4 milijone dinarjev več in da nas oddelek osnovne šole v novozgrajeni šolski stavbi stane 80.000 din na leto več kot pouk v stari šoli Vsega tega pred leti nismo čutili tako kot sedaj, ko se planiranje približuje delavcu in ko obveznosti za financiranje interesnih skupnosti občutimo kot direktno obremenitev svojega dohodka.
PLAKETE ŠPORTNiKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM
Na skupščini telesnokulturne skupnosti črnomaljske občine 24. decembra so sprejeli tudi sklep o podelitvi plaket TKS najboljšim športnikom, športnim delavcem in društvom za lansko leto. Za najboljšega športnika v črnomaljski občini za lansko leto so proglasili atleta Mirka Kočevarja; najprizadevnejši mentor šolskih športnih društev je Štelka Fortun iz centra srednjih šol; najboljše šolsko športno društvo je ŠŠD Poljane iz Starega trga, najboljše športno društvo v krajevni skupnosti je gribeljsko, najprizadevnejši športni delavec Jože Strmec, predsednik TVD Partizan Črnomelj, organizator in trener pa Ivan Andin iz Butoraja.
VIN IŠKI LIKALEC — Viniška temeljna organizacija Novoteksa Konfekcija zaposluje v javnem ženske z obeh strani Kolpe. Da bi bile v tovarni same ženske, pa tudi ne gre, sem ter tja se najde tudi kakšen fant, zlasti pri likalnih strojih!
V novem letu še stare težave
Za nadaljnji razvoj gospodarstva v občini se je treba v prvi vrsti opreti na lastne zmogljivosti — Zaradi zaostrenih pogojev letos manj naložb
V letošnjem letu, prvem in novem srednjeročnem obdobju, še posebej v prvi polovici tega leta, bo gospodarska dejavnost potekala pod močnim vplivom težav in ukrepov iz lanske^ in prejšnjih let.
Povsem jasno je, da bo nadaljnji razvoj v črnomaljski občini v precejšna meri odvisen od učinkovitejšega izkoriščanja domačih 2 mogjji vosti, od proizvodnih pteko finančnih do boljše produktivnosti in umnega gospodaijenja z delovnimi sredstvi sploh.
Tako v resoluciji o politiki vrednosti družbenega proizvoda
izvajanja družbenega plana občine za novo srednjeročno < bdobje predvidevajo, da bo v Ltošnjem letu realna rast
ZAPUŠČENI STARŠI
V črnomaljski občini prejema družbeno denarno pomoč 45 občanov, 74 občanom pa je ta pomoč dopolnilni vir za preživljanje, od teh jih je 32 invalidov. Najvišja denarna pomoč znaša 2.172 dinarjev, najnižja pa 200 dinarjev. Letos je svet za varstvo družine in odraslih dodelil tri stalne in eno enkratno denarno pomoč, osem prošenj pa so zavrnili. Med prosilci je tudi precej takih, ki imajo otroke, ki so jih po zakonu dolžni preživljati, vendar jih veliko noče irostovoljno plačevati preživnine, starši pa teh pravic nočejo uveljaviti na sodišču.
TREBNJE SE PREDSTAVI
V okviru medobčinske kulturne cfe ..Spoznajmo se“ se bo ■ ičanom črnomaljske občine v s boto, 10. januarja, predstavila i >čina Trebnje. Ob 17. uri bo v 1 ilturnem domu v Butorju nastopil i kliški nonet Carmen, v gasilskem c imu v Vinici bo ob isti uri koncert ■ banjškega pihalnega orkestra, v c ribljah pa bodo pripravili klubski večer z razstavo umetniške fotografije in glasbo. V Adlešičih se bo v kulturnem domu predstavil mešani pevski zbor KUS Svoboda z Mirne in lutkovna skupina, ki bo pripravila 1 tkovno glasbeno pravljico Rdeča k ipica. V Črnomlju pa bo ob 20. uri koncert trebanjskega glasbenega » 'onmaja. Na nobeni prireditvi ni opni ne.
znašala deset odstotkov, zaposlenost se bo povečala za 2,5 odst, se pravi, da bo delo dobilo 155 novih delavcev, produktivnost pa se naj bi povečala za 7,5 odstotka. Družbeni proizvod se bo lahko povečal za toliko zato, ker bodo letos začele dajati sadove naložbe v novo tovarno Gorenja in se miško Iskro, kjer naj br stopnja rasti družbenega proizvoda znašala celo 19 odstotkov.
Tudi v letošnjem letu bo glavni nosilec družbenoekonomskega razvoja občine industrija, kjer bo rast družbenega proizvoda znašala okoli 11 odstotkov; kot že rečeno, bo ta rast v Iskri okoli 19 odst, v Beltu okoli 3 odst, v kanižar-skem rudniku naj bi nakopali 120.000 ton premoga, se pravi
Nova obrata
Spomladi naj bi začeli graditi nova obrata v Starem trgu in Adlešičih. V Starem trgu tečejo priprave za gradnjo pro-izovodne dvorane, v kateri bodo izdelovali vodnoinsta-latersko orodje v sklopu tovarne orodja iz Zreč. V tem obratu bo v končni fazi dobilo delo okoli 100 ljudi, največ moških, s čimer bodo v veliki meri ustavili odseljevanje iz teh krajev Poljanske doline.
Semiška Iskra pa se pripravlja na gradnjo proizvodne hale v Adlešičih, saj sedanji prostori v tamkajšnji osnovni šoli res niso primerni za proizvodnjo, zlasti pa tam ni moč širiti proizvodnje. V novi dvorani bo prostora za okoli 100 delavcev, medtem ko ima sedaj v tem obratu delo okoli 40 zaposlenih.
ČRNOMALJSKI DROBIR
ZA STALNE GOSTE - Črnomaljski gostilničarji zadnje dni lanskega leta niso pozabili na svoje bolj ali manj stalne goste. Nekje so le-ti dobili v dar vžigalnik, drugje žepni koledar, v tretji gostilni do delili rokovnike, v četrti kemične svinčnike. Očitno pa je stabilizacija tudi pri teh darilih opravila svoje: prej šnja leta so dajali za darila tudi j enske koledarje, tokrat pa je to očitno predrago. Sicer pa „nepristranski’ komentatorji za ta obdarovanja pravijo:	„ Gostje prinesli,
ostje odnesli...”
Ni KONCA MESECA - Kot ivijo za novoletno noč, da je idaljša v letu, tako bo za irsikoga januar najdaljši mesec v u. Pred novim letom ljudje res o gledali na denarce in so dobra pospravili police čmomalj-h trgovin V nakupovalni mrzlici s pokupili tudi take stvari, ki jih č z leto nihče niti pogledal ni; za < rilo je očitno vse dobro. Zlasti Uk je bil naval na čokolado in
toliko kot letos, vrednost družbenega proizvoda v Gorenju pa naj bi znašala 125 milijonov dinarjev. Tako kot lani, je tudi letos ena pomembnih nalog črnomaljskega gospodarstva pokrivanje uvoza z izvozom.
Za letos v občini predvidevajo, da bodo dokončali ali začeli te naložbe:	nova Beltova
livarna, oprema za proizvodnjo energetskih kondenzatorjev in elementov za odpravo motenj v Iskri, tovarna Kolinske v Kanižarici ter obrat Uniorja v Starem trgu.
A. B.
Kompresorje pa uvažajo
druge sladkarije in seveda na pijače. Poleg cenejših domačih so prodali tudi veliko najdražjega uvoženega viskija in drugih žganic.
POLNA GOSTIŠČA - Medtem ko je večina občanov novo leto pričakala doma ob televizijskih sprejemnikih, so bila gostišča za prvi novoletni dan oziroma noč povsod polna. Gotovo so se za tak razpored ljudje odločili tudi zaradi cen, saj je bil Silvestrov večer povsod precej dražji kot prvi novoletni Še posebej so se pohvaUli tisti ki so se zabavali v Viatorjevem motelu v Semiču, kjer so bile rezervacije prodane že precej pred koncem leta.
KONCERT IN KABARET - Za konec leta so učenci čmomlajske glasbene šole pripravili tradicionalni koncert. Še posebno ganjeno so mlade koncertante poslušali in pedali starši Mladina s Pieloke pa je za Silvestrov večer v kulturnem domu pripravila pod vodstvom Ane Starešinič odlomke iz Mikelnove^a kabareta „Zaradi inventure odprto ’.
Nova tovarna Gorenja stoji, ker ne dobijo manjkajoče opreme, ki leži carini
Med delovnimi organizacijami ki v zadnjem času vzbujajo skrbi črnomaljski občini sta v ospredju kanižarski rudnik in Gorenje. Rudnik je edina delovna organizacija v občini ki je devetmesečno poslovanje zaključila z izgubo, ki se vleče že lep čas, tovarna Gorenje pa bi morala začeti delati že skoraj pred letom dni vendar je danes tam v novi tovarni zaposlenih okoli 45 ljudi namesto da bi jih bilo 200, kolikor je predvidenih za polni tek proizvodnje.
Zato je popolnoma razumljivo in prav, da je črnomaljski izvršni svet pred časom sklical v teh dveh delovnih organizacijah sestanek, na katerem je tekla beseda o teh težavah, hkrati pa so ocenili kaj lahko vsi skupaj naredijo, da bi delo v eni in drugi delovni organizaciji čim prej bolj gladko steklo.
V Rudniku je beseda tekla v glavnem o povezovanju obeh delov delovne organizacije: o proizvodnji premogi in Industriji gradbenega materiala, katere delavci so se na nedavnem referendumu odločili da se izločijo iz sedanje delovne organizacije in nadaljujejo pot ločena Izvršni svet podpira načrtovano povezovanje rudnika z zasavskim Rudarsko energetskim kombinatom, medtem ko so IGM zavezali da išče možnosti povezovanja z uporabniki njegovih izdelkov, saj je IGM premajhna in kadrovsko, tehnološko in še drugače prešibka, da bi lahko uspešno nastopila in konkurirala na trgu.
V črnomaljski tovarni Gorenje, ki so jo slovesno odprli za lanski 1. maj, pa je glavni razlog, da proizvodnja ne steče, za en tovornjak opreme za montažo kompresorjev za hladilnike. Seveda te kompresorje sedaj uvažajo. Poleg tega ta oprema leži na carini in jc njena vrednost v primerjavi s celotno investicijo - 220 milijonov dinarjev -zanemarljiva. O tem vprašanju je bil pi ..'kim govor tudi na rcpubl	-csni skupnosti za
ek on on •A'	dnosc s tujino.
Scratka,	se bo zadeva z
uvozom manjkajoče opreme uredila, bd proizvodnja v Gorenju stekla z več kot enoletno zamudo.
<_______________________________
Boljši posluh za ljudski glas
V Socialistični zvezi morajo priti do izraza najširši interesi delovnih ljudi in občanov Precej pozornosti obveščanju, še posebej pa delovanju krajevne skupnosti
Če hoče biti Socialistična zveza še naprej mesto, kjer pridejo do izraza najširši interesi delovnih ljudi in občanov, se mora razvijati kot najširša oblika samoupravljanja in delovanja delegatskega sistema. To je ena izmed obvez, ki so jili kot programske usmeritve sprejeli na zadnji volilno-progpamski seji občinske konference SZDL v Metliki.
V prihodnjem obdobju si bo Socialistična zveza še odločneje
ZA ZMANJŠANJE ADMINISTRACIJE
Na seji komiteja OK ZKS 24. decembra v Metliki, na kateri je tekla beseda o uresničevanju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, so tudi predlagili, naj bi pri izvršnem svetu ustanovili delovno skupino, ki naj prouči možnosti za zmanjšanje administracije; pri tem pa niso mislili le administracijo v občinski upravi in interesnih skupnostih, marveč tudi v delovnih organizacijah.
prizadevala, da bo imel ddovni človek in občan večji vpliv pri sprejemanju raznih odločitev ter da bodo njihovi predlogi in pobude imeli pri ddu upravnih in drugih organov več vdjave. Prav tako naj bi delovni ljudje imeli večji vpliv na kadrovsko politiko; predlagali in določali naj bi kandidate za razne funkcije ter si bolj neposredno prizadevali za čim boljše delovanje delegatskega sistema.
Preko organov občinske konference in predsedstva si bo Socialistična zveza še naprej prizadevala za pravočasno planiranje na vseh ravneh ter za
Turistična prihodnost
inklajevanje želj z dejanskimi možnostmi. Prav tako je naloga Socialistične zveze zagotavljanje pogojev za vsestransko, pravočasno in objektivno informiranje občanov. Zato morajo v Socialistični zvezi oblikovati stališča o razvoju informacijskih sredstev, oa skupščinskih gradiv, preko glasil delovnih organizacij do vloge lokalne radijske postaje in Dolenjskega lista.
V tem obdobju čaka Socialistično zvezo še veliko drugih pomembnih nalog: od skrbi za podružbljanje obrambnih priprav do varstva okolja in zagotavljanja pogojev za vračanje zdomcev, še posebna pozornost pa bo veljala delovanju krajevne skupnosti, saj je prav to mesto, kjer delovni ljudje in občani neposredno zadovoljujejo svoje osebne in skupne
potrebe.
A. B.
Ponovno oživljeno turistično društvo brez plodnega sodelovanja ne bo zmoglo uresničiti velikih načrtov
Metličanom je uspelo sredi zinte prebuditi iz. najtrdnejšega spanja turistično društvo, ki je imelo pred kratkim ustanovni občni zbor	v	sejni sobi
mediškega Hotela Bela krajina. Uddeženci — med njimi je sedel tudi tovariš Leopold Krese, predsednik Turistične zveze Slovenije —	so	govorili o
reklamnih tablah, o kmečkem turizmu, kulturnih prireditvah^ o turističnih sobah pri zasebnikih, o ureditvi avtocampa na metliškem kopališču, o graditvi! trim stez, o turističnem prospektu, ki bo vsak čas zajedal dan, o prodajalni belokranjskih! spominkov,	o	izboljšanju
gostinskih uslug, o vzgoji krajanov, da bi bolj pazili na videz naselij in krajev, pa še o tem in onem.
Povedanega je bilo veliko, izražena je bik volja, da se nekatere stvari uredijo že v 1981. letu. Tako je nal primer Viatorjev predstavnik povedal, da bodo pričeli graditi avtokamp, brž	ko	bodo speljali
kanalizacijo pod metliško kopališče, prav tako pa bodo posvetili več pozornosti propagiranju Bele krajine, njenih lepot in zmogljivosti, toda ne samo v Sloveniji, marveč tudi po bližnji Hrvatski, iz katere prihaja sem vedno več turistov.
Prisotni so podčrtali pomer trgovine, ki bo morak v bodoče bolje skrbeti za založenost, pravilno
Pogodba za dobre odnose
2e v začetku leta o odkupu grozdja in ekonomskih odnosih v zvezi s tem
Sredi decembra so na zboru vinogradnikov, članov metliške Kmetijske zadruge, spregovorili tudi o zadnjem odkupu grozdja in o pripravah na prihodnjo trgatev. Jeseni je prišlo do nesporazumov in očitkov zlasti pri odkupu žametne črnine, sedaj pa so vinogradniki, čkni zadruge, potrdili, da je kkrat Vinska klet ravnala pravilno. Klet je namreč tistim, ki so ji ponudili samo slabšo kvaliteto žametovke, boljši del tega grozdja in druge kvalitetne sorte pa obdržali zase, odkupovale po nižji ceni kot tistim, ki so pripeljali tudi ostalo grozdje.
Da bi se za prihodnjo sezono klet lahko kar najbolje pripravila, so sc na zboru vinogradnikov dogovorili, da bodo že januarja in februarja z vinogradniki sklepali pogodbe o oddaji grozdja. V teh pogodbah bodo natančno določeni tudi ekonomiki odnosi. Vsekakor bodo med tistimi, ki bodo sklenili pogodbo, in ostalimi, tako imenovanimi slučajnimi dobavitelji grozdja, razlike. Kdor se bo obvezal s pogodbo in se po njej ravnal, bo deležen vseh ugodnosti, ki izhajajo iz dohodkovnih odnosov, zlasti gre tu za kasnejša doplačila, do katerih ostali ne bodo opravičeni.
pa bo morala naravnati tudi delovni čas, gostinci bodo morali v prihodnosti pokazati več spodbude,, ki naj bi se kazala v zabavno-turisti-čnih večerih, kot so pustovanje, martinovanje ali kaj podobnega. Razpravljalci — bili so to najodgovornejši ljudje za razmah turizma na tem koščku Slovenije - so pokazali veliko pripravljenosti delati na vi preteklosti zanemarjenem, a gospodarsko pomembnem področju.
Trdno smo prepričani, da ne bo ostalo le pri obljubah, ampak da bo turistična dejavnost korakoma, če ne že skokoma prodirala v Belo krajina ki ima dovolj pokrajinskih lepot, zgodovinsko bogato preteklost In če bomo vsemu temu dodali še uresničene načrte, bomo lahko kmalu spravili v blagajno tudi kakšen turistični dinar.
TONIGAŠPERIC
NOVO VODSTVO OK SZDL
Na volilno-programski seji OK SZDL Metlika so izvolili predsednico in sekretarja občinske konference Socialistične zveze. Predsednica je znana in prizadevna metliška družbenopolitična ddavka Albinca Tošeska, sicer vodja priprave dda v metliškem Kometu, ki bo to funkcijo v najbolj množični družbenopolitični organizaciji opravljala nepoklicno.
Poklicni sekretar OK SZDL pa je Toni Kraševec, absolvent FSPN, ki je bil do sedaj strokovno politični delavec za področje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite pri CK ZKS.
DA NE BO ŽEJE — December je mesec, ko metliška Vinska klet proda največ vina Naročil je touko, da sojih komaj zmagovali, saj vino iz te kleti prodajajo od Metlike do Celja. Ker stare zalog? pohajajo, seveda sproti pripravljajo nove količne za stekleničenje.
SPREHOD PO METLIKI
PRED NOVIM LETOM JE BILA izložba Mercatorjeve trgovine Na dragih, popularno jo imenujejo tudi Štakij praznično okrašena. Poleg lučk in drugih svetlečih se predmetov so krasile izložbo slike osnovnošolskih otrok. To so bile risbe s podobami Metlike: naivne, neposredne, posrečene, nepotvorjenc, to jc bila Metlika, videna skozi oči mladih krajanov, ki jih še niso pokvarili s hinavščino, denarjem in pretvarjanjem. Človeku se zahoče, da bi si ogledal pripravljeno razstavo teh mladih umetnikov.
MLADINCI SO POSKRBELI, da niso mladi tavali na silvestrski večer od lokala do lokala in zapravljali denarja, ki ga j c bilo treba odšteti za nekaj ur zabave. Usposobili so staro kino dvorano, vanjo za zvlekli ojačevalec in plošče, pa jc bilo zabave dovolj. Morda celo več kot tam, kjer je bilo treba imeti novo obleko, prijazen obraz, četudi jc bila duša jezna. Niso vedno dinarčki tisti, ki lahko prinesejo človeku srečo. Nemalokrat poskrbijo za to razigrani in neobremenjeni prijatelji.
TAMBURAŠI IN PLESALCI SKUPINE Ivan Navratil niso ljudje, ki bi se zaprli v pisarne, čakajoč na nove člane. Sli so raje tja, kjer so ljudje, pripravljeni igrati in plesati.
V metliških delovnih organizacijah so pripravili razstavo o svoji dejavnosti, hkrati pa so tudi vpisovali nove člane. Zapisati, da so imeli uspeh, je isto, kot če bi trdil* da zahaja pozimi sonce že nekaj minut pred sedemnajsta Posnemati bi jih morali vsi, ki jadikujejo nad nedelavnostjo svojega članstva.
PRED NOVOLETNIMI PRAZNIKI je bil sekstet Vitis zaseden kot že dolgo ne. Fantje so peli v domu počitka, v osnovni šob Suhor, v Kodra nki ob 10-letnici njenega delovanja, k ploskanju so spravili ljudi v kulturnem domu in tako naprej. Njih petje je iz dneva v dan boljše in vedno več je tistih, ki prisegajo tudi na kvaliteto njihovega petja. Januarja se bodo fantje predstavili v radijski oddaji Kar znaš, to veljaš. Jugotehnika je že naročila večje število radijskih sprejemnikov.
metliški tednik
MNOGI VISOKI GOSTI - Svečanosti ob dnevu JLA v Kočevju se je udeležilo kar 8 generalov, član sveta Federacije Ivan Maček—Matija, sekretar za ljuodco obrambo SRS Martin Košir in mnogi Grugi. (Foto: Primc)
Priznanja ljudske obrambe
Podeljena za zasluge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter krepitev bojne pripravljenosti
Ob minulem dnevu JLA so na svečanosti v Kočevju prebrali napredovanja rezervnih vojaških starešin in voj&ov v zadnjem letu dni Zaslužnim organizacijam in posameznikom pa so podelili tudi priznanja.
Plaketo ZRVS Jugoslavije, ki jo je po-Jelila Republiška konferenca ZRVS, sta prejela občinski štab TO Kočevje in krajevna organizacija ZRVS Šalka vas.
Priznanje Sveta za ljudsko obrambo, varnost in dnžbeno samozaščito občinske skupščine Kočevje so prejeli: kolektiv postaje milice Kočevje, občinski center za obveščanje in alarmiranje ter pripadniki vizualne opazovalnice, občinski center za zveze in kriptozaščito, strelska družina » Mirko Bračič” iz Itasa Kočevje, aktiv OO ZSM Cvišlerji, Jože Boldan-Silni, Peter
Šubic, Anica Zupan, Alojz Obrano-vič st, Slane Letonja, Alojz Bobnar, Peter Kotnik, Anton Boben, Vincenc Tomšič, Ciril Cimprič, Franc Lampe, Franc Skrabec in Stojan Cilenšek.
Komandant TO Slovenije je pohvalil Darka Čopa, Vladimirja Turka, Mirana Lopar ca in Vando Oberstar. Komandant TO Ljubljanske pokrajine je pohvalil: vod TO za PSD, Emila Sevška in Jožeta Zbašnika. Komandant TO občine Kočevje je pohvalil: Alojza Žagarja, Stanka Puglja, Antona Reparja, Cveta Križa, Martina Žagarja, Božidarja Dobnikarja, Jožeta Vidmarja, Danijela Plota, Draga Jonkeja, Ivana Rauha, Marka Kobeta, Zdravka Lavriča, Andreja Moharja, Matijo Ožaniča, Cvetka Skoka, Stefana Žagarja, Viktorja Stimca, Zlatka Pajniča, Karla Moharja, Ivana Rogoleta in Staneta Jarma.
Otroci, starejši, bolniki
Javna razprava o osnutku družbenega plana občine Kočevje za naslednjih pet let bo trajala še do konca januarja. Vsi, ki bodo dali nanj pripombe in predlog?, ki ne bodo upoštevani, morajo dobiti odgovor, zakaj njihovi predlogi niso bili upoštevani. To so med drugim sklenli na zadnji dtupni seji vseh zborov občinske skupščine Kočevje, ko so razpravljali o tem dokumentu.
Predsednik izvršnega sveta Alojz Petek je v uvodu v razpravo med drugim dejal, da so našli možnosti, da bo v letih do 1985 zgrajen dom za starejše občane, dograjena druga faza zdravstvenega doma (z lekarno, reševalno postajo, zakloniščem in adaptiranim sedanjim delom zdravstvenega doma) in zgrajen tudi vrtec v Tuijaški ulici. Ko so g? kasneje, med razpravo o izhodiščih o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1981, delegati vprašali, kdaj konkretno se bo posamezna izmed teh gradenj začela, je odgovoril, da stališča
izvršnega sveta o tem nima. Meni pa — in te njegove besede je treba jemati le kot njegova osebna razmišljanja — da ni nobene možnosti, da bi se gradnja vrtca začela že v letu 1981, ker še ni zagotovljen ves denar, urediti pa je treba prej še nekatere druge zadeve. Za gradnjo doma ostarelih manjka 15 milijonov din, vendar se kažejo nekatere možnosti, da bi denar kmalu zagotovili, zato bi se ta gradnja lahko najprej začela. Gradnja druge faze zdravstvenega doma pa se bo zelo verjetno začela leta 1983.
Ti odgovori niso zadovoljili vseh. Več delegatov je opozaija-lo, da bi morali razdrobljeni denar za razne investicije (tudi v OZD in krajevnih skupnostih) združevati, da denar ne bi leta in leta ležal neizkoriščen in propadaL Opozorjeno je bilo tudi, da inšpekcija zahteva, da je treba do jeseni izprazniti vrtec .Čebelico”, kar pomeni, da bo 106 otrok ostalo brez varstva, če ne bo prej zgrajen nov vrtec.
J. PRIMC
DROBNE IZ KOČEVJA
EKLET MANJKA - Dekleta 3 prost (brezplačen) vstop na ditev Disca v Stari cerkvi, kakor na plakatih. Ni pa napisano, do rega leta smatrajo prireditelji
obAan
vpraiul*
0
(madvacl odgovarja
- Sem videi, da se je pred ovini letom po Kočevju »rehajalo vdiko dedkov Mra-
)V.
— To niso bili dedki Mrazi, napak čisto navadni občani, ki > imdi dolge brade zato, ker ) po trgovinah in trafikah iraan iskali britvice.
KOČEVSKE NOVICE
Višji standard - manj topline
Tone Sovre:	„Ostreje
proti slabim gospodarjem"
„Včasih, pred vojno, med vojno in prva leta po njej, smo vsi imeli malo in takrat je bil človek človeku res človek; medtem ko bi danes drug na račun drugega radi prišli do višjega standarda," pravi Tone Sovre z Ridnika pri Kočevju, ki bo 12. januarja slavil 80. r.ojstni dan.
Rojen je -sicer v Hrastniku. Izučil se je. za elektrotehnika, že pred vojno pa je vodil elektrarno v Rudniku Kočevje. Leta 1932 je prevzel še rudniške delavnice in strojni obrat. Že leta 1941 ga je organizator vstaje na Kočevskem Jože Šeško zadolžil, da ustanovi na Ruiaiiku odbor OF, kar je res storiL V njem so bili med drugimi Oskar Kopitar, Nada Kovačič, Jernej Hren in Justina Sovre. Zbirali so orožje, obleke, članarino in organizirali razne protestne in druge akcije.
Italijani so skupaj z drugimi prvič zaprli Sovreta že leta 1941, nato pa še 5. marca 1942, ko je bil izdan ves odbor OF. »Čeprav smo bili zaprti, nam je bilo lepo, ker so nas obiskovali vsi Rudničanje in nam- nosili hrano, pijačo in tobak.”
Sovre je bil 6 mesecev talec, nato pa so ga internirali. Po kapitulaciji Italije je zbežal v Švico, tik pred koncem vojne pa se je kot prostovoljec Titove vojske vrnil z drugimi prostovoljci preko Francije v domovino.
Po vojni je bil v Kočevju podpredsednik in predsednik občine, predsednik gospodarskega sveta itd. O današnjem stanju v gospodarstvu pravi: „Če bi
žensko še za dekle. Imamo namreč kar precej starejših deklet Kaj, če bodo te navalile, da se bodo vsaj enkrat na leto razveselile? Bo zanje dovolj prostora?
LEDENI PLOČNIKI - Pločniki za pešce so zasuti, zelo nevarni in ledeni Če že niso očiščeni — in verjetno tudi ne bodo - naj bi jih vsaj posuli s peskom. Neprijetno bo, če bomo zakoračili v toliko pričakovano novo leto z mavcem na nogi ali roki ali pa še s čim hujšim.
DRAŽJA POŠTA - Poštnina za pisma in ostalo se je s 1. januarjem zopet podražilo. To gre kar naprej in se bodo ljudje verjetno odvadili pošiljati razna voščila za praznike. Samo pismo z barvasto voščilnico stane 5 din, poštnina 3,50 ali skupaj K50 din. Ža novo leto ima gotovo vsak najmanj 6 znancev, denimo v Ljubljani, ki jim mora pisati To je skupno 51,00 din, kolikor znaša vožnja z avtobusom v Ljubljano in nazaj. Zato je najbolje, da se popelješ m opraviš to stvar kar osebno.
Anton Sovre
danes delali tako, kot smo prvih 10 let po vojni ali tudi če bi delali kot govorimo, potem bi že čez pet let imeli ogromne rezerve, ne pa devizni primanjkljaj. Ne razumem, da komunisti v tozdih in drugod dopuščajo, da kar med delovnim časom tavajo okoli delavci iz proizvodnje pa tudi iz pisarn. Preobjedli smo se belega kruha!’
Dolgo je delal z mladino, saj je med drugim tudi še dolgo po upokojitvi delal na vajenski šoli. , Danes gre vse preveč na hitro. Za nič ni več časa. Mi smo vse doživljali lepše, tudi ljubezen. Kar žal mi je današnje mladine, kije za mnogo prikrajšana.”
Za svoje delo med vojno in po njej je prejel Sovre več odlikovanj in priznanj, tako red dela s srebrnim vencem, red zaslug za narod itd. »Delo človeku ne škoduje in če malo stradaš, tudi ne. Kdor dobro dela in malo je, dolgo živi.”
Tone Sovre dela še danes, največ pri gasilcih, je pa tudi predsednik poravnalnega sveta KS Rudnik-Salka vas. , Žal mi je, ker naša KS nima primernih prostorov in morajo ljudje, ki čakajo, da . jih pokliče naš poravnalni svet, celo pozimi čakati zunaj v snegu in na mrazu, da pridejo na vrsto. Kljub hudim in dolgim razpravam okoli prostorov za našo KS in o usodi Rudarskega doma, ni še nič rešenega.”
J. PRIMC
IZBOLJŠALI CESTO
Odsek ceste od Kužlja do križišča za Laze in Gladloko, ki jo je ob vsakem večjem deževju zalivala voda, so zdaj delno razširili in izkopali kanal, da voda lahko odteka. Zdaj so'začeli še postopek za razlastitev zemlje, ki je bila potrebna za aršo cesto oz. kanal.
RAZVILI PRAPOR ZRVS — Na svečanosti ob dnevu JLA v Ribnici so razvili tudi prapor občinske konference ZRVS. Na fotografiji: Rade Borovac, dobitnik plakete ZRVS Jugoslavije in predsednik predsedstva ZRVS občine Ribnica razvija prapor. (Foto: M. Glavonjič)
fj
Sinovica čeka
Med manj razvita območja v KS Sodražica v ribniški oibčjni sodi tudi območje Sincvice in Preske, kjer imajo ozko in slabo cesto, ki je tudi Komunala ne pluži redno. Zato so bili vaščani pozimi pogosto odrezani od sveta.
Krajevna skupnost Sodražica je pripravila vse, da bi to območje dobilo primemo cesto. Žal se je zataknilo, ker je bila ena izmed vaščank proti. Sodni zapaplctljaji, pri katerih po mnenju Sod<ažanov občina ni bila preveč uma, so se vlekli okoli tri leta. Zdaj je sicer odločba o razstavitvi zemljišča že izdana, zaradi pritožbe pa se bo končna rešitev še zavlekla.
Za ureditev ceste od Hudega konca do Sinovice sicer ni bilo ovir. Ta odsek je dolg 1800 m. Preostali del do vrha Sinovice pa bo možno speljati po predvideni novi trasi šole, ko bo pravda končana. Trasa je zelo zahtevna, saj sta tu lapor in ilovica.
V Sinovici in Preski je skupaj le 11 hiša ih številk. Posebnega samoprispevka, kot je običaj v KS Sodražica, tu ne bodo uvedli, saj bi z njim zbrali le malo denarja, pa tudi zato, ker je bilo to območje že doslej prikrajšano. Za to cesto bosta solidarnostno prispevala tozd Jelenov žleb (gramoz), Kmetijska zemljiška skupnost pa 150.000 din. Ostale stroške bo plačala krajevna skupnost Sodražica, vaščani tega območja pa bodo prostovoljno delali
J. P.
V_____________________________-
Razvili prapor ZRVS
Prebrali . napredovanja ter podelili odlikovanja in priznanja — Nastopili šolarji, nonet Vitra in vojaki
•Na nedavni svečanosti v Ribnici, posvečeni dnevu JLA, so razvili prapor organizacije rezervnih vojaških sžarešin. Na prireditvi je »ovoril sekretar ZRVS občine Ribnica Danilo Mohar, ki je nato podelil tudi priznanja in pohvale.
Na svečanosti so prebrali seznam rezervnih vojaških starešin in vojakov, ki so v minulem letu dni napredovali:
V kapetana je napredoval Ivan Speletič, v poročnika Marko Burger, v podporočnika Miroslav Klun, Franc Trdan, Drago Zajc in Jože Oberstar;
v starejše^ vodnika Franc Lesar in Stanislav Barbo; v vodnika I. razreda:	Stipe Petrovac, Janez
Oražem, Ludvik Rus, Anton Kožar, Ivan Abram in Janez Petelin; v vodnika: Edvard Kocuvan, Albin Mikulič, Stanislav Prelesnik, Janez Fajs in Metod Fajs; v mlajšega vodnika: Franc Mihelič, Jože Pucelj, Franc Zbašnik, Milorad Bundalo in Franc Lovšin; v desetarja: Ludvik
POPIS PREBIVALSTVA
V letu 1981 bo popis prebivalstva, in sicer od 31. marca do 15. aprila. V ribniški občini so v občinsko popisno komisijo imenovani Stanko Rus za predsednika, za člane pa Oto Devjak, Alenka Govže, Dušan Lavrič, Ferdinand Nosan, Marjana Radivojevič in Marija Zidar.
Zapostavljena narodna pesem
Ob nedavnem koncertu opernih pevcev v Ribnici
»Narodna pesem je naša pesem, je lepa pesem. Zal jo pri nas vedno bolj zapostavljamo. Sram nas je že zapeti »Na planincah". Raje segamo po pesmih od onkraj luže, iz Amerike, katerih mnoge, žal nimajo ne repa ne glave. Naše narodne pesmi pa imajo rep in glavo in so lepe. Res pa je, da imamo tudi mi operni pevci radi tuje pesmi, vendar le take, ki imajo rep in glavo."
Tako je na nedavnem koncertu v Ribnici spregovoril poslušalecem dolgoletni prvak ljubljanske Opere Ladko Korošec, ki je vodil in razlagal progam narodnih, partizanskih in umetnih pesmi ter opernih arij, ki so ga izvajali ljubljanski operni pevci.
Poslušalci, tudi veliko mladih, so z zadovoljstvom prisluhnili narodnim pesmim in pevcem dolgo ploskali. To pomeni, da si ljudje žele tudi takih pesmi Naša ljudska pesem je naše bogastvo. Ona je tista, ki je veliko pripomogla k ohranjanju našega naroda ne le pri nas, ampak
POBUD NI BILO
Komisija za družbeni nadzor pri občinski skupščini Ribnica v zadnjem letu ni delala, ker pač ni dob ila nobene pobude za delo. Nepravilnosti niso prijavljale ne delavske kontrole ne občani ne samoupravni organi m tudi drugi ne, čeprav lahko trdimo, da sov občini bili primeri, ki bi zaslužili, da jih ta komisija obravnava. Podobno je bilo s komisijo za ugotavljanje izvora premoženja. Komisija za vloge in pritožbe pa je obravnavala osem primerov. Večina primerov je rešenih, nerešena pa sta ostala dva (denacionalizacija lokala in razlastitev zemljišča v korist obnove vaSce poti).
tudi na Koroškem, Tržaškem in drugod.
J. PRIMC
Zalar, Norbert Čeme, Stanislav •Cošmrij, Franc Mihič, Alojz Tanko, Dušan Bajde in Ludvik Zalar; v razvodnika: Anton Gorše, Milovan Cirovič, Boris Fink, Franc An-doljšek, Anton Pirnat in Ivan Bartol.
Za uspešno delo so bili pohvaljeni: Janez Rovan, Alojz Češarek, 2. četa Dolenjskega odreda To, Alojz Zbašhik, Jože Zakrajšek, Janez Lesar, Franc Mirtič, Jože Peterlin, Martin Lavrič, Franc Koritnik in Jože Rigelj.
Odlikovanja predsedstva SFRJ so prejeli:	Ladislav Poljanec, Vinko
Mate, Franc Tanko in Franc Andoljšek. Plaketo ZRVS Jugoslavije sta prejela: Rade Borovac in občinski štab TO.
Priznanja republiške konference ZRVS so dobili: Milan Bavdek, Franc Turk, Janez Speletič, Andrej Klemenc in Franc Petoič.
Razen tega je bilo na svečanosti sprejetih v članstvo ZRVS osem občanov, katerih delo je tesno povezano z organizacijo ZRVS, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole Franceta Prešerna iz Ribnice, Nonet Vitra in* vojaki iz ribniške enote.
M. GLAVONJIČ
Berite »Dolenjski list«
OTA VICE OŽIVLJAJO
Odkar je vas Otavice, kije oddaljena od Ribnice okoli 4 km, dobila pred dvema letoma asfalt, so vaščani spet začeli obnavljati hiše, trge pa grade celo nove. V vsem povojnem obdobju doslej je vas izumirala, saj so se hiše praznile. Zdaj je asfalt zaustavil propadanje vasi.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
MLADINA NE IZKORIŠČA PROSTOROV - Včasih so sodraški mladinci negodovali, da ne morejo uspešno delati, ker nimajo primernih prostorov. Zdaj je preteklo že precej časa, odkar so dobili v novem domu družbenopolitičnih organizacij dva lepa prostora (dvorano in galerijo), vendar sta prav ta dva prostora v vsem domu najmanj izkoriščena. Nekateri pravijo, da je to zato, ker so mladi med tednom po šolah v Ljubljani in drugod, drugi pa, da je pac mladina premalo delovr,"'.
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI DELA SLABSE -Dokler ni šel njen prvi vodja Janez Mihelič k vojakom, je delala delegacija KS za zbor KS občinske skupščine Ribnica dobro, Zdaj ima delegacija slabši stik s krajevno skupnostjo oz. njenim vodstvom, kar se vidi tudi po tem,v da zastavljajo delegati na seji skupščine taka vprašanja, na katera bi jim lahko odgovorila že kar tajnica KS.
POHVALA HIŠNIKU - Novi dom družbenopolitičnih organizacij je zgledno vzdrževan, za kar skrbita zakonca Anica in Janko Muhič. Vsi prostori so čisti, na oknih je cvetje itd. Žal pa v domu zaudarja iz kanalizacije, čemur so verjetno krivi tisti, ki so jo delali
SNEG PREHITEL - Cesta od Sodražice do Sv. Gregorja je v
glavnem skoraj v celoti pripravljena za asfaltiranje. Polagalce asfalta pa je prehitel sneg. Cesto bodo začeli asfaltirati, ko bo vreme dopuščalo, in sicer iz smeri Sv. Gregorja, ker je tu najbolj strma in jo zato deževje najbolj poškoduje. Območje KS Sv. Gregor oz. Slemen doslej nima še niti metra asfalta in je edina KS v ribniški občini, ki je še brez asfaltirane ceste.
KNJIŽNICA DOBRO OBISKANA - Knjižnica v Sodražici je odprta ob petkih od 16. do 18. ure. Knjig imajo okoli 3.000. Med obiskovalci je veliko odraslih, največ pa je mladine.
— Kaj praviš na to, daje naša sejna soba najbolje izkoriščena?
— Če bomo dobro in pametno sejali, naj bi tudi dobro ždi.
REŠETO
ZA STROJI - V Brežiški Tovarni pohištva stalno povečujejo storilnost. Izvažajo 20 odst. proizvodnje, ii rajo pa težare pri tehnološki obdelavi nekaterih izvoznih programov, ker je ta vezana na uvoz opreme. (Foto: Jožica Teppey)
Počutje nič več zapostavljeno
Desetletje napredka — Za tehnološkimi izboljšavami na vrsti povečana skrb za zfdovoljstvo zaposlenih — Med 450 delavci Tovarne pohištva v Brežicah je polovico
žensk
V Tovarni pohištva se je v desetih letih veliko spremenilo. Z rekonstrukcijo so se v celoti poslovili od starega načina dela. Delovne površine so povečali za trikrat, a proizvodnjo ponekod celo za štirikrat, ob manjšem številu zaposlenih. Količinsko povečevanje produktivnosti se giblje med petimi in šestimi odstotki letno, v novem srednjeročnem obdobju pa računajo celo na 11 odst.
Za izvoz bodo v prihodnje ljudi. Med delavci je polovico
izdelovali tudi z masivnimi e : me n ti oplemenitene artikle, l r je povpraševanje po njih v čje in ker lahko zanje več ii tržijo. Ploskovno pohištvo n <mreč nima cene, ker velja za n anjvreden izdelek- Za dopol-r ni program bodo povečali t Ji tovarniške površine. Razen fc ga bodo v tem srednjeročnem o idobju rekonstruirali ener-g tsko postajo in se preusmerili m premog ter na lesne odpadke. To jim bo omogočilo p jcejšen prihranek pri izdatkih z gorivo.
Posvetiti se nameravajo tudi diužbenemu standardu zaposlenih, predvsem prehrani ter d ugim potrebam, ki vplivajo na d 'bro počutje delavcev.
Kolektiv šteje trenutno 450
žensk. Ta podatek pove, da se je struktura zaposlenih precej spremenila. Povprečni osebni dohodek v letu 1980 je znašal' 7.800 dinarjev. Skupni prihodek v letu 1980 je znašal 315 milijonov dinarjev, kar pred-, stavija 710 tisočakov na zaposlenega. Akumulacije so dosegli za 30 milijonov dinarjev. V skupnem prihodku znašajo čisti materialni stroški 58 odst, splošna in skupna poraba 14 odst, osebni dohodki 19 odst. in ostanek za razširjeno reprodukcijo 9 odst. V izdelku je le 11 odst. akumulacije, kar je glede na cene reprodukcijskega materiala izredno malo.
Kadrovskih časa nimajo.
težav že nekaj Tehničnih stro-
je 4 JI GA „TITO IN RDEČI KRIŽ JUGOSLAVIJE" je vzbudila rr, d slovenskimi aktivisti Rdečegp križa, ki so se pred novim letom d rali na seminarju V Čatežldh Toplicah, Velito' zanimanja. Njena vr'lka prednost je, da ie zelo jroceni in zato dostopna vsakomur. Za >d je treba odšteti le 83 dinarjev, čeprav vsebuje 160 strani. S to likacijo se je RKJ poskušal oddolžiti na j večje mu sinu Jugoslavi-
.. .—k : d ____________________________
Knjiga je izšla v vseh jugoslovanskih jezikih. Uredila jo je Ivica daršič. (Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
za 4,5 milijona dinarjev. Razliko sta sklenila poravnati KS Brežice m Komunalno obrtno podjetje. Izostal je delež krajevne skupnosti, kar naj bi zavilo gradnjo v minulem letu. Projekti čak^o. Izvršni svet ugotavlja za letos, da bo začetek možen, takoj ko bo sprejet samoupravni sporazum komunalne in cestne interesi e. skupnosti. Medtem so se žal, spremenile cene in razlika med referendumskim deležem in drugimi viri se je najbrž tudi povečala.
POVSOD VESELO - Novo leto 1981 je večina Brežičanov pričakala doma, saj so bile cene v lokalih precej zasoljene. Kljub temu so imeli tudi gostinci dovolj dela. Poskrbeli so za pravočasno oddajo rezervacij h ponudili najboljše, kar zmorejo. Pri tem sta seveda prednjačila Motel, Čatež in Hotel Terme, kjer so sprejeli novoletne goste za več dni da so si privoščili tudi kopanje in počitek.
ZA NADZOR NAD CENAMI »RESLABO ORGANIZIRANI -•otrošniški sveti, žal, še ne opravlja-
0 naloge, za katero so bili izvoljeni lažen tega je veliko KS brez tovist-lih organov. Z novim letom jih boli morale ustanoviti, da bovbodo-- občinski konferenci zastopano t Jtno območje. Občinska skupit st za cene bo prav tako ustanovit la z zamudo, vendar delegate za-
1 že evidentirajo. Osnutek družbe-i dogovora o tej skupnosti je privije n za javno razpravo. Z novo miziranostjo se v občini nadejajo šega nadzora in učinkovitejše tike cen, i- loštevajoč zagotovila, se zaradi tega obcnska admini-cija ne bo pomnožila.
AZIJKA NI BILA ZAGOTOV-NA -	Iz	samoprispevka
atedvidei v referendumskem ramu za .lriiško vežico in pro-uro v Brežicah 2,960.000 dinar-ptedračun pa je bil napravljen
m
i
i
i
i
RIŽIŠKE VESTI
kovnjakov imajo dovolj, z usmerjenim izobraževanjem pa omogočajo tudi nekvalificiranim delavoem vsaj nekaj strokovne izobrazbe. Vsak 14. zaposleni je vajenec. Vajence izobraatjejo za tri poklice lesarske stroke. Spodbujajo tudi izobraževanje ob delu. Na višjih in visokih šolah imajo pet tednih študentov in šest na srednjih šolah.
Kot redkost navajajo tovarni tudi to, da so imeli ob koncu leta rešene vse stanovanjske probleme. V letu 1980 so dali za stanovanja 4 milijone dinarjev. V naslednjih petih letih planirajo za te namene 12 milijonov, tako da bo imel vsak trinajsti delavec v kolektivu družbeno stanovanje.
JOŽICA TEPPEY
SZDL vnaša | i živahnost v
| delegatske odnose*
★ ★ ★
*	KKS
★
★
★
★
★ Odločanje se	začne	v
in	delovnih^
kolektivih______________*
Med	nalogami,	ki jih	je*
♦občinska konferenca SZDL v*
★ Brežicah sprejela na programski *
* seji v decembru, je zlasti *
★ poudarjena krepitev delegatske- ★
* ga odločanja na vseh ravneh, od *
★ KS do občinske in republiške, *
* skupščine ter interesnih skupno- *
* sti. Svoj delež bo prispevala tudi J
* k oblikovanju delovnega progra- *
★ ma občinske skupščine in *
♦ zagotavljala, da bodo odločitve v*
★ družbenopolitičnem zboru izha- }
♦ jale iz delegatskih razprav DPO v *
★ krajevnih skupnostih, delovnih £
* kolektivih in občini	’	*
★ Usklajevala bo delo družbeno- ★
♦ političnih organizacij, krepila *
* svoje organe in se pri kadrovskih J
♦ rešitvah zavzela za javnost ★
★ postopkov, za rotacijo in relek- *
* cijo in za porazdelitev funkcij na ★
★ več ljudi zlasti tam, kjer J
♦ posamezniki združujejo preveč ★
★ odgovornih dolžnosti in zato nei £ ♦morejo vseh zadovoljivo oprav- *
♦ Bati	J
* SZDL bi pomagala na noge *
★ tudi družbenim svetom s tem, dal* ♦jim bo zagotovila družbenopoli-*
★ tične, organizacijske in kadrov-★
♦ ske pogoje za delo. Se zlasti bo ♦
★ vztrajala pri večjem vključevanju ★ J krajevnih organizacij SZDL vi*
★ delegatski sistem in zato omogo- ★ ♦čila usposabljanje temeljnih de-*
♦ fcgacij.	★
* Ob sprejemanju zaključnih *
★ računov za minulo leto bo,^ J konferenca ocenila uspeh stabili- *
★ zacijskih prizadevanj in jih ★ J spremljala skozi vse prihodnje *
♦ leto.	★ A*********************
NOVI PREDSEDNIK JE JANKO REBERNIK
V svetu posavskih občin se v eni mandatni dobi izmenjajo vsi trije predsed ' To dolžnost je prvi opravljal Si orcnc iz Krškega, za njim St, ikr K bernik iz Brežic, na seji 25. di ,ra lani pa so funkcijo zaupali predsedniku sevni&e občinske skupščine Janku Reberniku. Njegov namestnk je Silvo Gorenc, sekretarsko delo pa bo opravljal tov. Jeke iz Sevnice.
Kakšna bo industrija jutri?
Nove zmogljivosti, popestritev izdelkov, izdelovanje živalske hrane, predelava sadja in zelenjave, preusmeritev konfekcije — Več elektrike in več premoga
Industrija in energetika zavzemata pomembno mesto v dolgoročni razvojni usmeritvi kr&ega gospodarstva. Odpirajo se jima nove prostorske možnosti. Industriji na primer namenjajo med drugim tudi površine na levem bregu Save. Tja naj bi se širila Celuloza in zgradila tovarna proteinske hrane, rezerviran pa je še prostor za nadaljnji razvoj Pekarne in Imperiala.
Tovarna žvečilnih bonbonov za izdelovanje poleduloze in računa s povečanjem zmoglji- fluting papirja. Več življenjske-
vosti in s popestritvijo sladkih izddkov. Fteki nameravajo pav tako pomnožiti izbor svojih izddkov in ga dopolniti s slaščičarsko dejavnostjo. Predvidena jeedo peddava sadja in zdenjave, kar je čisto nova dejavnost.
Celuloza napoveduje razvoj nje komercialnih embalažnih papirjev, njihovo
proizvodnji
predelovanje v valovito lepenko in izgradnjo novih zmogljivosti
"  ..................
Dolgoletne vezi j potrjene s pečatom prijateljstva j
} Občini Krško in Litija j : bosta i okrepili sodelo-i vanje
•	"	   *
j	Krška	in litijska občina že ;
; nekaj let uspešno razvijata • t različne oblike sodelovanja, zato S { je bila nedavna proglasitev!
• prijateljstva samo še črno na £
• belem potrjena praksa. Pobudo J | za podpis listine o prijateljstvu £ | in sodelovanju je dala občinska ; £ skupščina iz Litije. V Krškem so ;
jo z zadovoljstvom sprejeli j Dosedanje sodelovanje je poka- t zalo vrsto skupnih interesov, ki j odpirajo nove možnosti povezo- j vanja.	j
Z litijsko občino so spletene: j tesne gospodarske vezi Kovinar- • ska Krško ima že dve leti obrat v : krajevni skupnosti Dol Ustano- £ vila ga je na pobudo tamkaj šnjih • krajanov in s tem omogočila ; zaposlitev 30 delavcev. Do J konca srednjeročnega obdobja i planirajo v njem že 80 delavcev. £ Vezi so spletene tudi na £ kulturnem področju. Občina j Krško je sodelovala pri obnovi S gradu Bogcnšperk, uresničiti pa S namerava še nekaj drugih pobud £ za skupne akcije.
Gospodarske stike bo okrepi- • lo sodelovanje litijske občine s j projektivnim birojem IGM Sava, j kateremu bodo zaupati izdelavo £ urbanistične dokumentacije. Iz- £ kušnje si bodo izmenjevale * nekatere interesne skupnosti, S zlasti na stanovanjskem in j komunalnem področju
V listini prijateljstva je zapisa- J no, da bodo uresničevali sodelo- £ vanje z načrtovanjem in izvajan- £ jem skupnih akcij pri razvijanju £ samoupravljanja, gospodarstva, | kulture in telesne kulture.
Gre torej za obratno pot, kot smo je vajeni pri pobratenjih. Prijateljstvo ni začetek, ampak logično nadaljevanje in krepitev ustaljenih stikov. Omeniti velja tudi to, da občinska skupščina Krško tokrat ne prevzema nobenih materialnih obveznosti J.T.
KOLIKO NOVEGA ASFALTA BO V POSAVJU CEZ PET LET
V Posavju bodo v novem srednjeročnem obdobju modernizirali vse tiste ceste, ki v obdobju 1976 - 80 niso prišle na vrsto. V programu republike skupnosti za ceste so upoštevani odseki Podbočje - Čatež Bizeljsko - Bistrica ob Sotli, Videm - Brežice in Brežice -Dobova, Krško — Kovinarska, Jelovec — Boštanj ter most čez Krko v Kostanjevici in most čez Mimo.
Posodobitev ceste od Podbočja do Čateža bo veljala 8,492.000 dinarjev, odsek Bizeljsko - Bistrica 10,850.000, ojačitev ceste od Vidma do Brežic 4,140.000 in ceste od Brežic do Dobove 7,431.000 dinarjev. Za most v Kostanjevici predvidevajo 9,340.000 dinarjev, za most čez Mimo 56,700.000, za cesto Jelovec — Boštanj pa 50 milijonov dinarjev. V regiji bo potemtakem tudi čez pet let nekaj cest še vedno makadamskih. Vsaj za *daj ni pričakovati, da bi ob vsesplošnem varčevanju lahko napravili še kak odsek mimo piana.
prostora potrebuje zlasti za p ostavitev tovarne, ki bo izdd ovala beljakovinsko hrano za potrebe slovenske živinoreje.
Tekstilna industrija v Krškem ne računa s povečanimi prostori, ker se nima na sedanji lokaciji kam širiti. Lisca na Senovem ima za razmah več možnosti. Obe konfekcijski tovarni si bosta v tej petletki prizadevali za preusmeritev na tako področje, ki bo ddavkam zagotovilo boljši in trajnejši kos kruha. Osebni dohodek zaposlenih v tej panogi je namreč izredno nizek, pod občinskim in republiškim povprečjem, tako da je ogrožena socialna varnost delavcev.
Kovinskopreddovalna industrija programira razvoj na sedanjih lokacijah in širjenje oz. odpiranje novih obratov v manjših središčih, v Kostanjevici, Koprivnici in VeL Podlogu. Industrija gradbenega materiala načrtuje postavitev nove separacije za gramoz z zmogljivostjo 400 tisoč kubikov ta izgradnjo osrednje betonarne, ki bo omogočila preddavo pranih gramozov vsem intaesentom.
Rudnik na Senovem bo investiral v modanizacijo tehnologije ta odpiranje novih zalog, napoveduje pa tudi nadaljnje raziskave ležišč rjavega premoga. Na področju enagetike so v načrtu priprave za izgradnjo dektrarn na Savi, priprava dokumentacije za oskrbo občine s plinom, zagotovitev odjema dektrične ener-gije iz JE in še več drugih naložb. Vse te naložbe zagotavljajo industriji, da bo tudi vnaprej poglavitna nosilka razvoja krške občine in da bo ustvarjala vsaj tri četrtine družbenega proizvoda, če ne edo več.
J. T.
  ,
V CELULOZI
V KRŠKEM BREZ
ZASTOJEV
V prazničnih dneh se v Tovarni celuloze in papirja v Krškem stroji niso ustavili in ddavd po ustaljenem običaju niso prekinili redne proizvodnje. Zaposleni so med 1. in 5. januarjem raztovorili 255 vagonov lesa in premo gp ter natovorili 50 vagonov lastnih proizvodov.
Tudi tokrat so* se enako izkazali kot pred letom dni in zaradi njih ne bo treba tarnati, da železnici po praznikih primanjkuje vagonov.
a
PTIČJA KRMILNICA — Učenci osnovne šole .Jurij Dalmatin” v Kritem imajo vdiko veselje s ptičjim živžavom v šolskem parku. V njem imajo razpostavljenih dvanajst krmilnin hišic domače izddave. Šolarji skupaj s hišnikom vso zimo skrbijo, da imajo ptice kaj jesti, da bodo laže prebile zimo in jih spomladi razveseljevale s petjem. (Foto: Jožica Teppey)
KRŠKE NOVICE
NAGRADE ZA ŠPORTNIKE - V kriki občini doslej športniki niso prejemali javnih priznanj, četudi j ih ni tako malo, ki jih zaslužijo. Na pobudo republiške TKS bo poslej občinska telesnokulturna skupnost vsako leto podeljevala zlate, srebrne in bronaste Bloudkove značke.
Pravilnik je TKS že sprejela in te dni bodo že zbirali predloge. Priznanja so namenjena organizatorjem, trenerjem in tekmovalcem.
POMOČ OD VSEPOVSOD - Delavnice pod posebnimi pogoji ki so jih za duševno prizadete pred letom dni lahko odprli v Leskovcu, dobro služijo namenu. Zahvalo za to lahko naslovimo tudi na delovne kolektive, ki jih zalagijo z delom. Med
Sjimi se je še posebej izkazal kr3ci OP. Ta jim je brezplačno odstopil kombi vozilo, s katerim prevažajo do delavnic svoje varovance, material za delo in odvažajo vse, kar v
delavnicah naredi ta čas osemnajst zaposlenih.
KDO NA PREDNOSTNO LISTO? — Tako se sprašujejo v tel esnok uit urni skupnosti ob obravnavi novih meril za razvrstitev športnih panog. Poslej naj bi bili na listi samo še dve panogi namesto treh. Tako naj bi števili tudi zategadelj, da bi panoge na prednostni listi dobile tudi večjo materialno podpora Doslej namreč „pri-oriteta ‘ v krški občini ni prinesla kdo ve kakšnih razlik v pojmovanju in vrednotenju športnih panog.
CENE NA UZDE - Dr u* era nadzor nad cenami izdelkov in storitvami, ki so v pristojnosti občinske skupščine, bo poslej dolžnost izvršnega sveta. Ta bo imel pomembno besedo pri dogovorih o politiki cen in njenem izvajanju, hkrati pa bo reševal tudi pritožbe nad odločitvami skupnosti za cene.
DOLEfISKI LIST
Št. 1 -2 (1638-39) 8. |anudr|ii 1 981
Načrtov je veliko, volje tudi
Komunali še vedno prednost v KS Boštanj — Ogorčenje zaradi mostu čez Savo
Ce A rav so v bošfcmjski krajevni skupnosti že doslej j osvečali veliko , ozornosti izboljšanju cestnih povezav in yadnji vodov, bo kominalnem^ urejanja veljala vsa skrb todi roslej. Ljudje sami zahtevajo, da se Lvede samoprispevek, navzlic temi ua jim že c o slej ni manjkalo volje za prostovoljno -elo. Še več, izkazali so se tudi z denarnimi prispevki.
V minulem letu je bilo veliko storjenega, potrebe pa so še velike. Krajevna skupnost je v letu 1980 namenila za vaške vodovode in poti 520 tisočakov, gotovo pa so najbolj ponosni na novi „vojaški“ most čez Mirno v Dolenjem Šoštanju. „Zanj še vedno niso poravnavni vsi računi, čeprav je nepogrešljiv za širšo družbeno skupnost, ko služi kot obvoznica takrat, ko Sava poplavi regionalko ali pa se na njej pripeti prometna nesreča," pripoveduje Eianc Povše, dolgoletni prizadevni predsednik KS. Kdaj bo zgrajen na regionalki nov most, ne ve nihče povedati. Vzdrževanje in morebitna poprejšnja obnova zato ne bi smela sloneti le na plečih Boštanjčanov.
Podobno, kot so to že storili Šmarčani in krajani Ribnikov na štajerski strani, snujejo glede telefonije tudi na desnem bregu Save. V
Kako postaviti planinsko postojanko?
Pri uresničevanju zamisli se zatika — Kaj pravi Martin Dolinšek?
Planinsko društvo Triglav v; Sevnici združuje 80 delavcev, ki s so na začasnem delu v Stuttgartu in Sindelfingenu, 40 pa je povratnikov po vsq Slovenji. Od ustanovitve, že peto leto, je društveni predsednik Martin Dolinšek. Vrata njegove gostilne v Stuttgart Rohru so bila vedno na stežaj odprta našim rojakom, sam pa je bil „srce“ slovenskega kulturno-umetniškega društva Triglav v glavnem mestu nem&e zvezne dežele Baden-VVuerttem-beig.
Tudi v Nemčiji je vodil planince, zato ne preseneča, da so mu zdomci zaupali tudi ob vrnitvi. Rojaki si redno dopisuje-, jo, povratnici poskrbijo za vse,
\ kar prijatelji in znanci na ; začasnem delu v tujini potrebu-; jejo. Zatika se le pri uresničevan-i ju zamisli, da bi si na Mrzli | planini, kjer so kupili propadajo-; čo kmetijo, uredili svojo posto-' janko. Martin Dolinšek je ! dokazal, da mu planinska žilica | ne da miru tudi tedaj, ko se je ’ odločil, da visoko nad Boštan-> jem v vasici Vrh postavi svoj , novi dom. Ta mu bo omogočal,
; da se bo ukvarjal s kmečkim
turizmom, lično urejena stavba ob domačiji pa potijuje, da bo Martin, ki sc je srečal z Abrahamom, ostal zapisan gostinstvu.
No, m kaj bo z Mrzlo Planinino? Na to Martin odvrne:	..Zadeva je obmirovala.
Vzroka sta predvsem dva: malo ! je povratnikov in tudi denarja ni. ; Ne poznamo drugih dohodkov,
; kot je članarina. Ducat članov v | sevniški občini je premalo, da bi i lahko s prostovoljnim delom kaj I Prida postorili. Zato je prav ; širitev članstva ena poglavitnih i nalog v prihodnje." Martin za | 'P zastane, naguba čelo in j nadaljuje: „Mrzla planina naj I Postane središče, kjer bi se I er*krat ali dvakrat na leto srečali
> ?>),ra,n'k> s tistimi, ki so še 5 n ,a.SIX) na tujem. Ti bi lahko
> !?	03 t0 točko nad Zabukov-
v rJn na počitnice. Zato bomo !	usPosobiti poslopje, da bi
> kai 'L V nicm prenočili in tudi < sk	metrov nadmor-’ n,- V^lne Pa zagotavlja pozimi ; pr«etno smuko."
P. PERC
Boštarju in na Logu bodo pridobili nad 200 številk. Zdaj, ko so že zbrani prispevki in nabavljen potrebni material, je treba le še speljati akcijo, da bodo skopali jarke za kable. Te so si vaščani Podzavrha in Novega grada že položili, telefon na Vrhu pa so tudi v glavnem financirali vaščani sami.
Načrtov je veliko, o teh bomo poročali, ko bodo v vaških odborih
SZDL in na zborih vaščanov sprejeli program referenduma, ki bo najver-jetreje spomladi. „Ker pa je med ljudmi veliko ogorčenja zaradi predvidene rušitve lesenega mostu čez Savo, saj je bil obljubljen viseči most oz. brv,“ kot je povedal predsednik krajevne konference SZDL Janez Levstik, bo potrebno jjudem povedati resnico. Dejstvo je, da je most potrebno porušiti, saj ogroža tiste, ki si še upajo čezenj, posredno pa tudi jez na Savi krške nuklearke. Prav pa bi bilo, da bi se vendarle spomnili, kdo je ljudem obljubil brv kot nadomestek za porušeni most
PAVEL PERC
Še več je treba med ljudi
Živahna razprava na seji OK SZDL — Bo sevniška občina še zaostajala? — Gradnja sveniškega vodovoda
Živahna razprava na programski konferenci SZDL je potrdila, ua je sevniška frontna organizacija postala mesto, kjer se resnično prejJetajo in usklajujejo raznoteri interesi in pobude. Član izvršnega odbora RK SZDL Igor Križman je ocenil, da je bila Socialistična zveza v središču dogajanj. Programsko usmeritev je potrebno kontretizirati, rokovno opredeliti. Križman je pohvalil načrtovanje razveja, rekoč, da je sevni&a občina ena redkih občin, ki zdo realno načrtuje rast družbenega proizvoda.
Predsednik občinskega izvršnega sveta Franc Ogorevc je dejal, da ne bi smeli povečevati tistih uslug, ki pomenijo dražje. „V republiki naj se porajajo ideje za povečanje proizvodnje, storilnosti, ne pa za ustanovitev novih SIS,“ je menil Ogorevc. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo rast družbenega proizvoda v sevniški občini 3,5 odstotka, v Sloveniji je predvidena 5-odstotna rast. ,.Torej bomo še bolj zaostali, še nižje od 54. mesta," je komentiral Ogorevc. Zavzd se je za ostrejše
PRIPOROČILO ZA TRGOVINO
Delegati lcrmeljske krajevne skupnosti so ob sprejemanju predloga novega občinskega srednjeročnega načrta predlagali ureditev trgovine in gostinstva v kraju. Za amandma je bilo potrebnih pet defektov, za kar so nemudoma po odmoru imeli soglasje ostalih delegatov te doline. Sestavljanje planskih dokumentov kajpak ne dovoljuje enostranskega! nalaganja obveznosti Občinska skupščina bo zato trgovcem in gostincem poslala priporočilo, da uredijo preskrbo v tem delu občine. Metalna rabi nove delavce, vedno znova oživljajo celo govorice o oživitvi rudnika, trgovina - da o gostinstvu ne govorimo — pa caplja za razvojem, opozarjajo delegati
nastopanje zoper tiste, ki nalog ne iztajajo. Predsednik IS SO Franc Ogorevc je poudaril, da so presežki občinskih samoupravnih interesnih skupnosti minimalni. Lani so znašali 800 tisočakov.
V letu 1981 je predviden v Sevnici pričetek akcije za izgradnjo mestnega vodovoda izpod Lisce. Morda bodo pomagali tudi vojaki. Pri zemeljskih delih naj bi bilo močno prisotno prostovoljno delo občanov, zlasti mladine, čeprav naj „ta ne bi bila le poceni delovna sila,” kakor je dejal sekretar OK ZSMS Peter Žuaj. V letu 1982 se nadejajo tudi pomoči zvezne MDA Kozjansko.
Obiski zborov občanov kažejo vdiko zanimanje za doggjan-je v občini. Zato bodo zborom v prihodnje namenjali še večjo pozornost. Konferenca je podprla prizadevanja Dolenjskega Usta, da bi omogočili uvoz nove opreme, ki naj nadomesti dotrajano.
P. P.
NA SILVESTROVO POPRAVILI CESTO
Krajane najmanjše krajevne skupnosti v sevniširi občini na ftimožu je tik pred iztekom starega leta čakalo vse kaj drugega kot sproščeno slovo od minulega leta. Clssto v Orehovi dolini je namreč pred mesecem dni jel spodnašati plaz. šolski avtobus potlej ni več vozil v te oddaljene kraje. Na kraju je bil domala onemogočen promet tudi z osebnimi avtomobili Prav na Silvestrovo dopoldne so se lotili akcije. Z bruni kamenjem in peskom so utrdili oestišče v dolžini petnajstih metrov. Popoldne je bila cesta spet nared za nemoten promet. Marljivi krajani upajo, da bodo letos s pomočjo komunalne skupnosti lahko razširili cesto vse do Laz.
SEVNISKI PABERKI
NEVARNO PEŠAČENJE - Dvoje ozkih gtj na sevniških ulicah je bilo v minulem letu omiljeno: odstranili so staro hišo v bližini gostilne Lovec in fe eno v Šmarju. Nevarnosti žal še niso odstranjene na šmarski cesti, posebno od železniškega nadvoza pa do streljaia čez most na Sevnični Očitno so se cestarji v zadregi, kod narisati prehod za pešce, saj ga ni na vsej dolžini Delegat Franc Drobne je opozoril na še hujše razmere pozimi Kot je dejal, je ledu ob robu na železniškem nadvozu bila odjuga komaj kos. Ob sneženju bi cestarji
očistiti namreč zrinejo sn
plugi
na rob in pešci
i
morali, kot je pred la ga L najprej
iio sneg na so tako še bolj ogroženi!
KAMERA ODKRIVA - Sevniš-kega zavoda za kulturo in prosveto, organizatorja kulturnih prireditev, ki jih omogoča občinska kulturna skupnost, se pa res drži smola. Potem, ko so pred dnevom republike ,.pomotoma izpustili datum na vabilu , kot so pojasnili, smo na plakatu v avli kulturne dvorane CD Sevnica opazili še eno „pomoto!’. Na sicer lepo oblikovane in natisnjene plakate, ki že vrsto let opozarjajo na dejavnost sevniške galerije, so kar sami vpisali besedilo.
Zanesljivo ne gre za tiskarskega škrata, ampak se je piscu primeril spodrsljaj v pisanju, ki ga težko razumemo. ICajti za manj kot 30 (trideset!) besed na plakatu in dve očitni površnosti ni lahko najti opravičilo. Tako je razstava Partizanske grafike postavljena kar v antiko, za tisoč let nazaj, in ,,bo odprta v II. nadstropju sevniškega gradu do 22. decembra 1 98." Morda bi si celo Scptimij Sever lahko ogledal razstavo VSAD dan, če le ne bi ocenil, da gre za potegavščino kakšnega kralja. Slavoloka tak lapsus calami zanesljivo ne zasluži! (foto P. P.)
GALERIJA
SEVNICA
iH(č c
k*
SEVNIŠKI VESTNIK
NOVOLETNI OBISKI MLADIH — V mirenski krajevni &upnosti imajo dobro organizirano novoletno obdarovanje ostarelih ljudi, ki ga vsako leto oiganiziia krajevna organizacija Rdečega križa. Tako so se mladi, ki delujejo v tej organizaciji, tudi letos odzvali akciji in ponedi za novo leto skromna darila. Na sliki: obisk pri Jerneju Bonu na Mimi. (Foto: J. Smčič)
Naprej po zastavljeni poti
Na zadnji lanski seji občinske konference SDL so sprejeli načrt za letos
Na zadnji lanski seji občinske konference SZDL je bilo največ razprave okoli poročila o aktivnostih v lanskem letu in sprejema načrta za delo v naslednjem letu. Hkrati pa so člani izrekli dokaj kritične pripombe na pripravo planskih dokumentov.
Čeprav je bilo minulo obdobje dokaj težko, k čemur sta svoje prispevala tudi Titova bolezen in smrt, pa je bilo politično življenje v trebanjski občini precej živahno. Tu ne gre samo za razvijanje delegatskih in samoupravnih odnosov, s katerimi pa v trebanjski občini še vedno niso zadovoljni Veliko političnega dela ie bilo treba vložiti tudi v prizadevanja za stabilizacijo, pripravo planskih dokumentov, akcije NNNP, spopadanje s težavami pri pre derbi in vrsti drugih nalog, s katerimi sta sel ukvarjala predsedstvo konference in konferenca sama. Seveda to delo ni ostalo omejeno samo na ta dva organa ; močno je bila prisotna tudi povezanost s krajevnimi organizacijami SZDL, s katerimi je sodelovanje najbolj učinkovito potekalo na programskih konferencah.
V letu, ki seje komaj začelo, bo treba delo nadaljevati tako, kot je bilo zastavljeno doslej. To pomeni, da bo treba še okrepiti sodelovanje med bazo in občinskimi organi SZDL V še veliko večji meri kot doslej pa bo treba doseči, da se bodo v delo na terenu vključevale' vse • družbenopolitične organizacije, česar pa ni bilo čutiti v primeru pripravljanja planskih dokumentov. Dogajalo se je namreč, da mnogi osnutki samoupravnih sporazumov o
temeljih planov za naslednje srednjeročno obdobje niso bili
pripravljeni tako, kot bi morah biti, k čemur so največ prispevale strokovne službe nekaterih SIS. Vse to pa bi se dalo odpraviti z enotno im hkratno akcijo vseh družbenopolitičnih organizacij. J. S
NA SEJI O RESOLUCIJI
Konec decembra je bila v Trebnjem zadnja skupna seja vseh tieh zborov občinske skupščine. Na seji so delegpti obravnavali predlog resolucije o politiki izvajanja druž benega plana v letošnjem letu, povzetke predlogov samoupravnih sporazumov o temeljih planov občinskih SIS. Na seji so sprejeli tudi predlog samoupravnega sporazuma o štipendiranju in poročilo o štipendiranju v lanskem letu.
NAJBOLJŠIM PODELILI PRIZNANJA
24. decembra je bil v Trebnjem slavnostni zaključek IX. delavskih športnih iger. Na slavnosti je predsednik občinskega sindikalnega sveta Miran Bizjan podelil priznanja in diplome najboljšim posameznikom in posameznicam ter ekipam. Na tekmovanju, katerega se je udeležilo preko 1000 tekmovalk in tekmovalcev, kar je za trebanjsko občino velik uspeh, so bili med moškimi najboljši športniki iz Trima, med ženskimi ekipami pa tekmovalke z Doba. Ko je Miran Bizjan govoril o pomenu delavskih športnih iger, je še posebej pohvalil veliko množil nost, kar kaže na to, da delavske športne igre postajajo domena vseh delavcev.
Skrbe za prizadete
Oddelke s prilagojenim programom na Mirni obiskuje 38 otrok — Potreba po posebni delavnici je velika
Če pri nas kaj lahko pohvalimo, potem je to gotovo strokovno organizirana skrb za vse tiste ljudi, ki so tako ali ckugače fizično ali umsko prizadeti S temi vprašanji se ukvarja vrsta skupnosti od socialne, otroškega varstva pa do izobraževalne. Vse te imajo nalogo, da takega občana obvarujejo neprijetnosti, mnogim pa pomagajo, da se v življenju bolje znajdejo.
Tudi na mirenski osnovni šoli imajo oddelek tako imenovanega
Malči Mandelj
prilagojenega programa, na katerem si osnovno znanje pridobivajo učenci iz vse trebanjske občine. Kot je povedala vodja tega oddelka Malči Mandelj, so zdaj na šoli ki je dobila prenovljene prostore, veliko boljše razmere. Zdaj imajo na tej šoli štiri oddelke s prilagojenim programom, en oddelek pa je namenjen za delovno usposabljanje. Vsega skupaj je zdaj v petih oddelkih 38 otrok, za katere skrbi v dopoldanskem času šest pedagogov, v internatskem delu te šole pa je zdaj 26 otrok, za katere skrbijo še trije vzgojni delavci V teku šolanja pridobe učenci toliko izobrazbe, da bodo najboljši lahko obvladovali
še skrčeni program usmerjenega izobraževanja. Nekaj je tudi takih, ki niso uspeli končati šole n torej nimajo pogojev za zaposlitev. Prav za take bi bilo treba urediti posebno delavnico, kakršne drugod po Sloveniji že imajo, pa tudi v Posavju sta dve, medtem ko na Dolenjskem ni nobene. Za tako delavnico si bo prizadeval tudi Klub za pomoč duševno nerazvitim-
Podobna skrb je vpeljana tudi za predšolske otroke, za katere pa ne morejo organizirati takšnega načina usposabljanja. Zato se pri njih odločajo za obiske na domu. Skrb za predšolske umsko prizadete otroke se kaže tudi v tem, da so zanje ob novem letu pripravili novoletno srečanje.
Sicer pa delo, kakršnega opravljajo tovarišice na oddelkih s prilagojenim programom, terja veliko koncentracije in tudi razumevanja. Kot je povedala Ančka Kovačič, ki poučuje v enem izmed oddelkov, pa se adovi takega dela kažejo v stalnih razstavah izdelkov, ki jih! učenci izdelajo v okviru delovne-
Ančka Kovačič
ga usposabljanja. Med temi izdelki so še posebno zanimive
tapiserije.
J. S.
IZ KRAJA V KRAJ
KAKO DO OBLEK - To je vprašanje, Id so si ga zastavljali mnogi Trebanjcl ki so se želeli v predprazničnih dneh malo lepše obleči Seveda so se potem urno podali v svoje trebanjske trgovine, kjer pa jih je čakalo razočaranje.
Trgovine so lepe in velike in dosti jih jc, samo nikjer ni mogoče kupiti ne moške ne ženske obleke. Tega ni mogoče narediti niti v trebanjski blagovni hiši. kjer je oddelku za konfekcijo namenjen najmanjši prostor. Tako trebanjski denar odhaja drugim: v Novn mesto, Ljubljano m še kam.
St) RES OPRAVILI DOBRO DELO? - Na pobudo občinskega štaba za civilno zaščito so bile z napuščev hiše na Goliovem trgu, kjer med drugim domujeta pošta in postaja milice, odstranjene več kot 2 metra dolge ledene sveče. Na ta način so preprečili, da sveče niso kumu padle na glavo. Če pa pomislimo, da se v marsikateri glavi lahko veliko premakne, če dobi tak tovor na glavo, potem ie lahko Trebanjcem kar žal za svečami Če bi na primer padla komu iz komunalne skupnosti bi se namreč lahko zgodilo, da bi bita ta bolj aktivna.
TREBANJSKE NOVICE
£^-2(1638-39) 8 mnuarpi 1981
DOLENJSKI LIST
19
(TELEVIZIJSKI SPORED
9. I.
petek
8.45 TV V ŠOLI: Koledar, Zima, Ruščina, Proti beli smrti
10.00 zimski šolski spored
14.55 TV V ŠOU, ponovitev 17.20 POROČILA
17.25 DRUŽINA SMOLA, risanka 17.50 ROCK KONCERT: ANGLEŠKI NOVI VAL
Najstniki bodo lahko uživali ob izvajanjih glasbenih skupin Madness, Blocheads in Plasmetics.
18.20 OBZORNIK
18.30 SODOBNA MEDICINA Ljubljanski televizijci so pripravili več oddaj o posebnostih sodobne medicine, z njimi bodo skušali učiti in vzgajati gledalce, da bi živeli zdravo življenje. Današnja oddaja bo govorila o visokem krvnem pritisku.
19.00 NE PREZRITE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00 A. Marodič: NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST
Podnaslov uvodne oddaje iz nadaljevanke o dogajanjih v poprečni slovenski krajevni skupnosti je: Z opeko po zakonu.
20.40 JAZZ NA EKRANU: DON-NALEE
21.05 T. Hardy:	ŽUPAN	V
CAŠTERBRIDGEU
22.00 V ZNAMENJU 22.15 NOČNI KINO: FREUD SKRITA STRAST Ameriški film, ki ga je 1962 posnel John Huston, govori o tistem življenjskem obdobju znamenitega psihoanalitika, ko si je ta šele utiral pot v znanstveni svet. Da to ni bilo lahko, bo razvidno iz dogajanja okoli mladenke, kateri je nujno potrebna Freudova psihoanalitična pomoč. Igrajo Montgomery Clift, Susannah York, Larry Parks in drugi.
16.55 Test - 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik — 17.45 Naši pesniki —	18.15
Namesto top liste — 18.45 Zgodbe Danila Nikoliča — 19.30 Dnevnik -20.00 Porota - 20.45 Zagrebška kronika — 21.00 Zeleni kabaret — 21.40 Kulturni magazin
10.1.
sobota
8.20 POROČILA
8.25 VRTEC NA OBISKU: CICIBAN SMUČA, 1. del
8.45 Z BESEDO IN SUKO
9.00 PRIJATELJI
9.30 PISANI SVET: FRITOLE
10.00 DOKUMENTARNA ODDAJA
10.30 DELAJ Z GLAVO: POVEŽITE IN ZAPOMNITE SI
10.55 B. Ibanez: TRSJE IN BLATO
11.55 SMUK ZA MOŠKE, prenos iz Garmischa
14.15 POROČILA
15.45 RUMENA PODMORNICA, angleški mladinski film
V kraljestvu Poprovina, deželi cvetlic in glasbe, je življenje srečno. Toda pojavijo se hudobci, orkester onemi, cvetovi postanejo sivi, dirigentu Fredu se posreči uiti z rumeno podmornica Pristane na ulicah Uverpoola, kjer sreča Hnga, ta pokliče Johna, Georga in Paula. Skupaj se odpravijo na fantastično
1115 LJUDJE IN ZEMLJA
potovanje s podmornico, doživijo vrsto pustolovščin, pristanejo v Poprovini kjer pride do državljanske vojne, hudobci izgubijo boj in v deželi spet zavlada idilično življenje. Navdih za ta risani film je režiser George Dunning dobil v istonaslovni skladbi Beatlesov; slednji so za film prispevali tudi glasbo, delo pa si lahko ogledamo v spomin na nedavno umrlega beatla Johna.
17.10 POROČILA
17.15 ISKRA OLIMPIJA CRVENA ZVEZDA, prenos košarkarske tekme
18.55 NAŠ KRAJ 19.10 ZLATA PTICA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 PRVA SOBOTA, zabavnoglasbena oddaja
21.05 J. Dieti: BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA
21.55 DREVO ZA OBEŠANJE, ameriški film	>
Film, ki ga je Delmer Daves posnel že 1958, ne bo prvič na malih zaslonih, zato o njem le na kratka Gre za kavbojko, glavni junak je razdvojen med zakonom in pravico, igrajo pa Gary Cooper, Maria Schell, Karel Malden, Ben Piazza in drugi.
23.35 TV KAŽIPOT
23.55 POROČILA
17.30 Narodna glasba — 18.30 Horvat: Maček pod čelado — 19.30 Dnevnik - 20.00 Življenje na zemlji — 21.00 Poročila — 21.00 Športna sobota —	21.30	Dokumentarna
oddaja — 22.00 Piranski glasbeni večeri
11. I.
nedelja
8.25 POROČILA
8.30 Čebelica maja
8.55 BELI KAMEN
9.25 SLALOM ZA MOŠKE, prenos
I. teka iz Garmischa
II.15 RISANKA
11.25 SLALOM ZA MOŠKE, prenos Z teka iz Garmischa
IZ30 TV KAŽIPOT
12.55 POROČILA
13.00 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN
15.00 WAŠHINGTON ZA ZAPRTIMI VRATI 16.30 POROČILA 16.35 ZA CISTO IN BISTRO JEZERO, dokumentarna oddaja 17.05 ŠPORTNA POROČILA
17.15 POMOČNIK, švicarski igrani film
19.15 RISANKA
19,24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 M. Smoje: VELIKO MESTO 21.15 MOSTOVI MANHATTANA, dokumentarna oddaja
22.00 V ZNAMENJU 2Z10ŠPORTNI PREGLED
16.00 Nedeljsko popoldne - 19.30 Dnevnik - 20.00 Cas jazza — 21.00 Včaraj, danes, jutri -	21.25
Zapisano v veter (ameriški igrani film)
12.1.
ponedeljek
16.20 KMETIJSKA ODDAJA
17.25 POROČILA
17.30 MALO GODCI V GLASBENI
DEŽELI
17.40 Človekovi prijatelji 18.05 METODOLOGIJA POLITIČNEGA DELA
Televizijci so pripravili več oddaj, s katerimi hočejo pomagati tistim,
težko odkriti, a so tako izrazite, da jih je moč ugotoviti z računalnikom in na osnovi izsledkov določiti, ali je nekdo pisec določenega dela ali ne. O takih osebnih potezah bo govoril slavist France Novak.
18.35 OBZORNIK 1&45 ZDRAVO, MLADI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 W. Shakespeare: KOMEDIJA ZMEŠNJAV
Manj znano Shakespearovo dramo so gledališki Rjyal Shakespeare Company iz Stratforda na reki Avon (torej iz dramatikovega rojstnega kraja) uprizorili kot muzikal, ki sicer ohranja prvotno besedilo, igralci pa prav zaživijo šele v petju in plesu. Delo je zrežral Trevor Nunn, igrajo Judi Dench, Francesca Annis, Griffith Jones, Roges Rees, Mike
/hft.
Gwilyn in drugi, za glasbo pa je poskrbel Guy Woolfenden.
22.15 V ZNAMENJU
2130 KULTURNE DIAGONALE
ki pripravljajo sestanke ali na njih sodelujeja Da bi sestanek kot oblika dela postal vsebinsko bogat, učinkovit, skratka, smotrn v vseh pogledih, ni lahko doseči Danes bo govor o tem, kako se sestanek pripravi
18.25 JEZIK V JAVNI RABI: OSEBNE POTEZE V JEZIKU Jezik vsakega besedila nosi znamenje časa, idejnih tokov, ki jim je pisec pripadal estetskih načel, ki jih je zagovarjal in podobno. Med ne povsem zanemarljive poteze pa sodijo osebne, ki jih je običajno
EASite
13. I.
torek
10.25 SLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Oberstaufna
12.55 slalom za moške,
prenos 2. teka iz Oberstaufna 15.50 SLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Oberstaufna 17.10 POROČILA
17.15 SEBASTIJANOVA BABICA 17.30 FOLKLORNA SKUPINA DUNA
18.05 MALI SVET 18.35 OBZORNIK 18.45 CAS, KI ŽIVI
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DOVNIK
20.00 SKUPAJ, aktualna oddaja vseh jugoslovanskih studiov
21.00 W. Reymont: OBLJUBLJENA DEŽELA
Po enem najbolj znanih romanov poljskega nobelovca Reymonta je nadaljevanko v štirih delih posnel Andrzej Wajda. Gre za pripoved o buržoaziji iz Lodza, ki se žene za d običkom, pri tem pa se ne ozira ne
na človečnost ne moralo itd. Igrajo Daniel 01brychskl Wojciech Pszoniak, Andrzej Seweryn in drugi 22.00 V ZNAMENJU 22.15 GOGA, balet
Po motivih Grumove drame in glasbi Pavla Šivica je balet Goga koreografiral Damir Zlatar-Frey, izvajajo pa plesalci celjskega plesnega gledališča.
17.10 Dnevnik v madžarščini
17.30 Dnevnik - 17.45 Palčki nimajo pojma - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Narodna glasba -
19.30 Dnevnik - 20.00 Najvažnejša je ljubezen (zabavnoglasbena oddaja) — 20.55 Zagrebška panorama - 21.20 Dokumentarna oddaja
14. I.
sreda
17.05 POROČILA 17.10 Z BESEDO IN SUKO: NOVOLETNA URA 17.50 UKROČENO OKO, dokumentarna oddaja
18.20 OKROGU SVET
18.30 OBZORNIK
18.45 GALERIJA OPERNIH ZNAČAJEV Pod tem okvirnim naslovom se bo po enkrat na mesec zvrstilo devet oddaj, ki bodo obravnavale različne operne junake, seveda s predvajanjem odlomkov iz opernih deL Tokrat bodo predstavljeni zapeljivci in tisti ki mislijo, da to so.
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00 FILM TEDNA: MARMORNI ČLOVEK Dekle končuje študij na filmski akademiji Za diplomsko nalogo si izbere televizijsko oddajo o udarnikih, ki sojih tako slavili v petdesetih letih, zdaj pa jih ni več. Želi raziskati usodo udarnika, katerega kip so po mnogih zapletih odstranili Ve le to, da je bil obsojen po krivem, pomiloščen, kaj pa ga je doletelo zatem, ne ve nihče. Dekle
se odloči da bo razkrila, kaj se je zgodilo z udarnikom, odpovedati se mora diplomski nalogi saj bi raziskovanje trajalo predolgo. Najde udarnikovega sina in skupaj se lotita razkrivanja preteklosti Taka je vsebinska zasnova poljskega filma, ki gp je pred petimi leti zrežiral Andrzej Wajda, igrajo pa Krystyna' Janda, Jerzy Radziwilowics, Tadeusz Umnickl Jacek Lomnicki in drugi
22.35 V ZNAMENJU
17.10 Dnevnik v madžarščini 17.30 Dnevnik — 17.45 Ptičje strašilo — 18.15 Splošna ljudska obramba — 18.45 Amaterski studio — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žalostni spomini (angleška televizijska drama) - 21.15 Zagrebška panorama -21.35 Muzej hrvaških arheoloških spomenikov
15. i
četrtek
1
17.35 POROČILA 17.40 TOVARIŠIJA
18.10 MOZAIK KRATKEGA FILMA: POPOTNI DNEVNIK Novozelandski film z gornjim naslovom bo prikazal turistične znamenitosti otoške dežele vzhodno od Avstralije.
18.35 OBZORNIK
18.45 PO SLEDEH NAPREDKA Uvodni prispevek bo skušal razložiti zakaj in kako nastaja
megla, zatem bo govor o obdelavi satelitskih posnetkov zemeljske površine, seznaniti pa se bo moč i z enim od možnih načinov opevanja, to je s t i nizkotemperatumim ogrevanjem.
19.15 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 KO ZABOU ZOB, aktualna oddaja 21.35 625
22.15 V ZNAMENJU
17.10 Dnevnik v- madžarščini 17.30 Dnevnik - 17.45 Jelenko —
18.15 Znanost — 18.45 Muppet show - 19.30 Dnevnik - 20.00 3—2—1... gremo! 23.00 Poročila
I
n		M
u		
iC	□□J	Va
r ■ ' ~i		
PRVI RADIJSKI PROGRAM
17.10 Dnevnik v madžarščini -
17.30 Dnevnik - 17.45 Lutkovna nadaljevanka —	18.00	Junaške
narodne pesmi — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbena medigra — 18,50 Športna oddaja -
19.30 Dnevnik — 20.00 Po poteh spoznanj -	21.	15	Družina
Polaniecki -	12.35	7	+7
(zabavnoglasbena oddaja)
PETEK, 9. L
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (L A. Krilov-M. Vodopivec: Tri basni). 8.41 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljena 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti (vlado Schlamberger:	Poljedelski pospeševalni program za 1981).
12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Dve uverturi F. Mendelssohna. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavna glasba. 18.00 Razgledi po slovenski gjasbeni literaturi 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih.
23.05 Lirični utrinki 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05-4.30 Nočni program.
SOBOTA, 10.1.
8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Po republikah in pokrajinah.
11.40 Zapojte z nami 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Milan Rovan: Škode v kmetijstvu lani). 12.40 Veseli domači napevi
14.05 Glasbena panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.05 Spoznavajmo svet in domovina 18.30 Mladi mladim. 19.35 Mladi mastovl 20.00 Sabotni zabavni večer. 21.00 Za prijetno razvedrila 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe. 0.05—4.30. Nočni program.
NEDELJA. 11. I.
7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Karl H. Gies: Ko sem šel po sneg). 8.45 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska
matineja. 11.00 Pogovor s poslušalci 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (Teffi:	Dobrotnik
ljudstva). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino.
17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra. 18.45 Na zgornji polici 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Glasbena tribuna mladih.
23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 12.1.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 ftsmica za mlade risarje in pozdravi 9.05 Z radiom na poti 11.35 Znano in priljubljeno.
12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne gpdbe na koncertnem odru. 14.05 v gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Na ljudsko temo. 1825 Zvočni signali 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiov. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 13. I.
808 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol 9.05 Z radiom na poti 11.35 Znano in priljubljeno.
12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti (Franc Vengust:! Izkoristimo ostanke sečenj v gozdovih). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Operne arije in monologi 18.30 Pojo amaterski zbori 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 S solisti in ansambli JRT. 21.05
ftdijska igra. 22.30 Tipke in godala. 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji-0.05-4.30 Nočni program.
SREDA, 14.1.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (Jože Šilc: prednostne raziskovalne naloge za pridelovanje poljščin).
12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Zborovska jjasba v prostoru in času. 18.15 Naš gost 18.30 Odskočna deška. 19.451 Minute z ansamblom Milana Križana. 20.00 Koncert za besedo (Šepetanje). 20.25 Chopin v izvedbi dovenskih pianistov. 21.05 Dva odlomka iz G. Verdija opere Moč usode. 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 15. L
808 Z glasbo v dober dan. 8.30 Mladina poje. 9.05 Z radiom na poti 11.35 Znano in priljubljeno. IZ 10 Znane melodije. IZ 30 Kmetijski nasveti (Robert Golob: Problematika krčenja gozdov).
12.40 Od vasi do vasi 14.05 Enajsta šola. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni pogovori. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. 18.15' Lokalne radijske postaje se vključujejo. 18.35 Glasba za pihala slovenskih avtorjev. 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ib napevov. 21.05 Literarni večer (Grška in rimska dramatika). 21.45 Lepe melodije. 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 0.05-4.30 Nočni program.
Št. .1-2 fl 638^39)' 8. |iiriuu!j<JM 081
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je nenadoma tiho zapustila naša dobra mama, babica in prababica
ANA
ŠLAJKOVEC
s Krke 44
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, ji kakorkoli pomagali v življenju, ji darovali cvetje in vence ter jo spremili k zadnjemu in zasluženemu počitku. Hvala delovnim organizacijam SGP Pionir, sodelavcem Novoteksa, tovarni zdravil Krka in ŽTP iz Novega mesta za podarjene vence ter duhovniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se dobrim sosedom Vidičevim, Turkovim in Vidrihovim ter vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujofi: sinovi France, Viktor* Jože, Jčere Pepca, Mici, Cvetka in Anica z družinami ter ostalo soroustvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube in skrbne žene, nenadomestljive mami -ce, sestre, tete in svakinje
ANE KOSTANJEVEC
roj. Potrbin iz Kamnega potoka 19 pri Trebnjem
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in vaščanom, ki so nam nudili pomoč v teh težkih trenutkih in pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebna hvala delovni organizacgi Trimo Trebnje za venca in denarno pomoč ter OS Trebnje in dekanu za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Stane, hčerke Brigita, Anica in Lidija, sestri in bratje ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ata, dedek in pradedek
FRANC
JERMAN
iz Trstenika .ri Mirni
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki so nam pomagali in sočustvovali z nami. Hvala govornikoma za izrečene besede pri odprtem grobu, pevcem in župniku za opravljeni obred, DU in ZZB NOV za spremstvo s praporom in dr. Buchbergerju za obiske na domu. Hvala darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki ste ga sprem i li na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
19. decembra nas je v 84. letu starosti za vedno zapustil dragi oče in stari oče
ANTON TEŽAK
iz Dola ,:ri Metliki b orec za severno mejo in NOV
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, OZB NOB Metlika, Hrast in Jugorje, DU Metlika, mestni godbi Metlika za vso izkazano pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala tov. Jožetu Muc, govornikoma tov. Gabretu Damjanoviču in Vinkotu Kepcu za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Ana, sinovi in Lčerke z družinami
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je po težki in dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi in skrbni mož, oče, stari oče in brat
JANEZ GRANDA
Čelevec 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se hotelu Grad Otočec in IMV za podarjene vence, zdravniškemu osebju kirurškega in žilnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin v zadnjih
dneh. Naj lepša hvala tudi župniku iz Smaijete za lepo opravljeni obred.
Žilujoči: žena Mici, hčerki Meri z možem, Veri z družno, sinovi Ivan, Franci in Stanko z družinama, vnuki in vnukinje, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob bdeči izgubi naših ljubih staršev
IVANKE ABOLNAR IN STANISLAVA ABOLNAR
iz Šentlovrenca ob Temenici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim, ki ste sočustvovali z nami, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali toliko vencev in cvetja in spremili pokojna v tako velikem številu na zadnji poti. Predvsem se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju iz Trebnje^ in osebju Splošne bolnišnice Novo mesto. Prisrčna zahvala sestri Gospodaričevi za nesebično pcsnoč v zadnjih dneh njunega življenja. Iskrena hvala GD Šentlovrenc za organizacijo pogreba in poslovilne besede ob odprtem grobu, duhovnikom za lepo opravljeni obred in za tolažilne besede. Najlepša hvala kolektivu KK Vipava, Avto prevozu Ivančna gorica, kolektivu ZS Triglav ZS Triglav DOS Novo mesto, Pleteksu Ljubka na, organizacgi ZB, pevcem in vsem, ki ste nam v tem času poma^li.
Žalujoči: hčerki in sinovi
ZAHVALA
Ob prezgodnji in tragični izgubi dragega očeta in soproga
JANKA
REBA
iz Metlike
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, tolažilne besede ter za darovane vence in cvetje, tovarni Novoteks za darovane vence, Lovski družini Metlika za številno
pokojnika hvala!
Žalujoči: soprojp Marta in sin Darko
Va
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in brata
ADOLFA
GOLETA
iz Trebnjega, Stari trg 32
se najtopleje zahvaljujemo za po&tvovalno pomoč sosedom, vsem sorodnikom in znancem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste pokojnega tako številno spremili na njegovi zadnji poti Hvala tudi trebanjskim pevcem za zapete žalostnike ter kaplanu za pogrebni obred.
Žtdujoči: žena Franči&a, sin Adolf z družino, snaha z družino, brat h sestra
Mama, težke bolezni niste prebrodili, v 68. letu starosti ste nas zapustili in za vedno odšli od nas
ZAHVALA
25. 12. 1980 ob 15. uri smo se morali za vedno posloviti od naše drage mame, žene, stare mame, sestre, tete hi babice
IVANE
PAKAR
Iskreno se zahva^ujemo vsem, ki ste v tako kratkem času priskočili na pomoč. Posebna hvala tov. Pepci Petelin, Jožetu Murnu iz Semiča, socfclavcem Iskre, sindikatu Iskre, sindikatu Novomontaže, ZZB in vsem sosedom. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: Mož Mira, sin Slavico z ženo,hčerki Dragica in Rezka z družinama in vsi, ki sojo imeli radi
ZAHVALA
Ob izgubi našega očeta, starega očeta, mo ža in brata
JOŽETA
HRASTARJA
iz Dol. Dobrave 11 pri Trebnjem
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem za podarjene vence in izrečeno sožalje. Posebno zahvalo izrekamo bližnjim sosedom za pomoč ter zdravstvenemu osebju. Najlepša hvala pevcem in dekanu za ganljive besede slovesa, tovarni Novoteks in mojim sodelavcem. Vsem skupaj še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
PETRA TKALČIČA
iz P rib in cev
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje, za izrečena ustna in pismena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti Hvala zdravnikom ZD Črnomelj, kolektivoma Beti Črnomelj in Komet Metlika, pevkam iz Adlešič in godbi iz Črnomlja. Hvala tudi duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marjana, hčerke Mimica, Slavica in Zvonka z družinami, sestie Marija, Ana in Ivana ter ostalo sorodstvo
Pribinci, 15. 12. 1980
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v 78. letu starosti za vedno zapustil naš dragi, dobri in skrbni mož ata, brat in stric
ANTON PAPEŽ
iz vasi Orehovo 28
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom, ki so nam stali ob strani, in vsem, ki ste pospremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti, mu podarili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala dr. Pesjaku za dolgoletno zdravljenje in vsemu zdravstvenemu osebiu iz Sevnice. Zahvala tudi duhovniku za poslovilni govor in opravljeni obred in pihalni godbi iz Sevnice.
Žalujoči: vsi njegovi Orehovo, Ljubljana, Pariz, Brežice, december 1980
barvnj-film Spopad v Afriki. 11. in 12. 1. italijanski barvni film Doži-
Cetrtek, 8. januarja - Severin Petek, 9.januarja - Julijan Sobota, 10.januarja - Gregor Nedelja, 11.januarja - Pavlin
vetja inštruktorja vožnje. 13. in 14.
1 «mQ j/jJjj'' K«,^ 4' 11 —. I __________s______
Ponedeljek, 12. januarja — Tatjana Torek, 13. januarja - Veronika
Sreda, 14. januarja — Srečko Četrtek, 15. januarja — Pavel
LUNINE MENE
13. januarja ob 11.10 - prvi krajec
;< I ? lO
BRESTANICA: 10. in 11. 1. ameriSci barvni film Loga no v pobeg. BREŽICE: 9. in 10. 1. italijanski
i _----J \ J	"	»»» *
1. amejiški barvni film Imenujem se Ga tor.
CRNOMEU: 9. in 11. 1. francoski film Emanuela. 10. in 11. 1. ameriški film'Šampion. 12. in 13.1. ameriški film Temna zvezda. 15. 1. angleški film Most na reki Kwei.
KOSTANJEVICA: 10. 1. ame-rišci film Božanski dnevi. 11. 1. ameriški film Visoka tarča. 14. 1. slovenski film Dolina miru.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Ameriški barvni film Kitajski sindrom. 12. 1. balet. Od 13. do 15.1. japonski barvni film Carstvo strasti.
NOVO MESTO - KINO JLA: od 9. do 11. 1. ameriški film Nebo lahko počaka. Od 4. 1. italijanski film Prešuštnica.
RIBNICA: 10. in 11. 1. ameriški barvni film Tiger je še živ.
TAKOJ ZAPOSLIM avtokleparja, KV ali priučenega. Samsko stanovanje zagotovljeno. Avgust Košak, Ločna 16 n. h., Novo mesto, tel. 22—133.
IšCEM DEKLE za delo v gostilni, lahko brez kvalifikacije. OD po dogovoru, stanovanje in hrana v
hisi, nedelje proste. Rozika Pemar, gostilna, 68273 Leskovec.
STANOVANJA
ZAMENJAM trisobno stanovanje (centralna kurjava, telefon) za dvosobno v Novem mestu z doplačilom. Tel 23—564 v večernih urah.
DVEMA DEKLETOMA ODDAM opremljeno sobo. PBčaver, Trdinova 21, Novo mesto.
TRIČLANSKA DRUŽINA IŠČE stanovanje v Novem mestu za dobo dveh let (gradimo hišo). Najemnino plačamo za eno leto naprej. Ponudbe na teL 21-039 od 19. do 21. ute.
V TREBNJEM ali okolici iščem sobo ali garsonjero. Ponudbe pod šifro »PLAČILO PO DOGOVORU'.
V SEVNICI prodam v bloku trisobno stanovanje (s centralno, gi ražo, telefonom, kletjo), v oddaljenosti 8 km prodam tudi 11 arov zemljišča z lokacijskim dovoljenjem za zidavo zidanice-vikenda. Jože Novinec, 68290 Sevnica, Heroja Maroka 10.
Motorna vozila
PRODAM KADETT L, starejši letnik. Blažič, Gotna vas, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 1300, letnik 1968, za 10.000 din. Informacjje vsak dan od 15. do 18. ure: Camil Bešo, Nad mlini 24, Novo mesto.
PRODAM OPEL REKORD 1500, letnik 1969, v nevoznem stanju. Anton Cvitkovič, Griblje 17, Gradac.
PRODAM NSU 1200 v odličnem stanju. Rudi Nahtigal, Trebelno 32.
PRODAM karambohrano škodo, letnik 1973—julij, z obnovljeno šasijo. Ogled pri Bogu Murnu, Resljeva 4, Novo mesto (avtomehanik).
PRODAM dobro ohranjeno Z 750, letnik 1972, registrirano do novembra 1981. Jože Cugelj, Roje II. (zadnja vrsta) Mima.
PRODAM R 4 TL special letnik 1978, možna zamenjava za Z 750 z doplačilom. Tel (068) 25-017, Cfcsta brigad 10, Novo mesto.
PRODAM A Ml 8, letnik 1972, prevoženih 85000 km. Alojz Mam, Levstikova 4, Trebnje.
UGODNO PRODAM Z 750, letnik
1975, registrirano do 31. 12. 1981. Alojz Mlakar, Gor. Dole 12, Škocjan.
PRODAM GOLF JD dve leti star. Janez Škabar, Nad mlini 22, Novo mesto.
PRODAM R 12, letnik 1975. Donato, Mestne njive 1, Novo mesto, tel 22-192.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik
1976. Alojz Derčar, Podgora 15, Straža.
UGODNO PRODAM SPACKA, letnik 1972. Tel 22-476.
ZASTAVO 101 Comfort, letnik
1980 še ^jod garancijo, prodam,
TeL 22-
PRODAM Z 1300,ohranjeno, registrirano do 27. 12. 1981 in Tomos avtomatik. Zore, Segova 95, Novo mesta
ŠKODO 110, dobro ohranjeno in vzdrževano, letnik 1973, prodam. Dr. Oblak, Novo mesto, Glavni trg 31, tel 21-593.
PRODAM GOLF J, rumene barve s štirimi vrati, letnik november. 1977, cena po dogovoru. Rošto-harjeva 68, Krško.
MERCEDES 1626 K kiper, letnik
1976, odlično ohranjen kot nov, prodam. TeL (061) 666-013.
^ Kmetijski stroj^
PRODAM malo rabljen obračalnik SIP za kosilnico BCS. Jože Vidmar, Lukovek 3, Trebnje. PRODAM dobro ohranjen traktor Ferguson 35. Alojz Simončič, Dolenja vas 2, Raka.
PRODAM kosilnico Figaro diesel s
snopovezalko, puhalnik Tajfun, mlin za žita, 1000 1 vina (nad 100
1 prodam po 25 din) in sod (1800 1). Ogled ob nedeljah. Glažar, Lukovec, Boštanj pri Sevnici. PRODAM mlatilnico KROBATH s popolnim čiščenjem. Jože Krevs, Cesence 7, Mirna peč.
PRODAM
12-, 13-, 14-, 15- in 16-colske gumi vozove, nove, prodam za konjsko, volovsko ali traktorsko vprega Delamo tudi vse vrste traktorskih prikolic in osovine za traktorske prikolice. Dostava na dom po dogovoru. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana - Rakovnik.
PRODAM GARAŽO v Kajuhovem naselju. Tel. 852—144, Kočevje.
PRODAM 10 AŽ panjev na 9 satnikov, čisto nove, še zapečatene. Ivanka Erlah, Vel. Cerovec 34, Stopiče.
PRODAM 10 tednov stare rjave jarčke, odlične nesnice. Jurij Stanonik, Log 9, 64220 Škoija Loka.
PRODAM rabljeno spalnico, dvoposteljno, dve omari, psiha, dve nočni omarici mizica, stolčki, za 6.500 din. Vili Videnič, Sadjarska 1, Krška
PO UGODNI CENI PRODAM zaradi umrlega mojstra več! čevljarskih strojev. Ponudbe pošljite pod šifro »UGODEN NAKUP'.
PRODAM malo rabljen kombiniran štedilnik (4 plin m 2 elektrika). Anton Davidovič, Zalog 1, Novo mesta
PRODAM 100 kg težkega prašiča, ec.
po dogovoru lahko tudi več. Neža Merslavič, Kapele 53.
PRODAM 32 m2 jesenovega parketa rve vrste, debeline 22 mm.
prv
Naslov v upravi lista (6/ 81). tODAM 3 t kiper prikolico enoosna Žagar, Jelše 4, Mirna
peč.
PRODAM prašiča 120-130 kg težkega, rejenega z domačo krmo. Naslov v upravi lista (7/81).
POROČNO OBLEKO, številka 38-40, dolgo, v nežno sivi barvi
kupljeno v Italiji, ugodno pro-- ‘ “2- 349.
dam. Tel 22-PRODAM PRAŠIČA. Anton Klemenčič, Goriška vas 15, Mirna peč.
ODDAM v najem hišo v Škocjanu, voda, elektrika asfalt pred hiša z epražo in vrtom. Naslov v upravi Usta (9/81).
PRODAM staro hišo v Dobličah pri Črnomlju. Ana Grzina, Blatnik 10, Črnomelj.
VINOGRAD 20 arov, v bližini železniške postaje na lepi sončni
legi oddam v najem. Ana Huč, '16Min
Biška vas 3, 68216 Mima peč.
PRODAM zazidljivo parcelo na Rateži (med staro in novo cesto).! Anton Lukšc, Brvace 9, Grosuplje.
PRODAM vinograd (12 a) z zidanico v Hmeljčiču. Žagar, Dol Kamenoe 66/a, Novo mesto, tel 23 204.
PRODAM vinogradniško parcelo (90 a) na Bizeljskem, dostop z vsakim vozilom ob vsakem vremenu, cena ugodna. Lahko sta tudi dva kupca. TeL (068) 68-142.
V NEPOSREDNI BLIŽINI KRŠKEGA ob asfaltni cesti prodam stanovanjsko hišo, primerno za obrt, vinograd in sadovnjak. Naslov v upravi lista (2/81).
VINOGRAD, star 12 let, z okoli 900 trtami v vinorodnem kraju in ZIDANICO z elektriko in vodovodom prodam. Dostop z vsakim vozilom. Jože Žbert, Rovišče 3, 68293 Studenec.
HIŠO s 1000 m2 vrta v Skopicah pri Krški vasi prodamo. Naslov v
i prodan upravi lista (3/81). fAKO
TAKOJ PRODAM zazidljivo parcelo v Novem mestu. Šifra ..TAKOE’.
v Črnomlju prodam starejšo
hišo s sadovnjakom. Naslov v upravi lista (4/81).
PRODAM hišo v Novem mestu (Mala Bučna vas): tip Marles S—411, površine 166 m2, pritličje, garaža, vdika soba, kuhinja, kurilnica, shramba, predprostor sobe, kopalnica. Prvo nadstropje: velika dnevna soba, tri spalnice, kopalnica, balkon, dva vhoda. Velikost parede je 640 m2. Informacije na tel 25-132.
PRODAM večjo zidanico z vinogradom na žici (600 trt) v Stražnem vrhu pri Črnomlju. Elektrika,
dostop po asfaltni cesti Tel. (068) 76—506. Terezija Petrič,
Partizanska pot 23, Črnomelj. PRODAM NOVO HIŠO z vrtom v
Brežicah takoj. Tel. (058) 554 -405.
kupim
KOTIM motor od R 4. Janez Selak, Šentjernej 6.
KUPIM v okolici Novega mes staro kmečko hišo. Naslov upravi lista (1/81).
KOTIM vse vrste srebra (kovance, posodo itd.). Leon Škrelji, Boršt 7, Cterklje ob Krki
mesta v
RAZNO
NUJNO POTREBUJEMO, žensko za varstvo dojenčka na našem domu. Po ždji nudimo stanovanje in vso oskrbo. Biserka Matjan, Krško,
. CKŽ 129, tel. (068) 71-569.
ŽENSKO IŠČEM za pomoč pri dveh majhnih otrodh v Ljubljani KUčite na teL (061) 265—344 med 17. in 20. uro.
IZGUBIL SE JE PES škotski ovčar Lessl rjave barve, sliši na ime Bill Najditelja prosimo, da proti nagradi sporoči lastniku Ivanu Černeliču, Župelevec 33, Kapele pri Brežicah.
V VARSTVO VZAMEM OTROKA. Naslov v upravi lista (8/81).
IŠČEMO OSEBO, ki bi bila pripravljena oskrbovati starejšo
onemoglo žensko v dopoldanskem casu. Plačilo po dogovoru.
Antonija Salmič, Gorenja vas 6,  3 Lesi
68273 Leskovec.
V VARSTVO VZAMEM enega ali dva otroka. Naslov v upravi lista (5/81).
^OBVESTILA
NOVOST! V eni minuti izdelam 4 čmo-beie ali barvne fotografije za osebne izkaznice, vozniška dovoljenja in potne liste. Fotografiram samo doma v ponedeljek in petek od 7. do 9. ure in od 15. do 20. ure. Cena fotografij je zelo ugodna. Fotografiram tudi otroke ob rojstnih dnevih (na domovih), poroke in pogrebe. Vsako soboto fotografiram poroke na magis-
tratu v Novem mestu. Priporoča RAM
se fotograf CVETKO TRAMTE, Breška vas 3, Bela cerkev!
OBVEŠČAMO cenjene stranke, da smo že pričeli zbirati naročila za enodnevne piščance. Valilnica PETELINKAR, Cegelnica 20, 68000 Novo mesto, teL (068) 23-384.
VALILNICA na Senovem obvešča stranke, da bodo prvi piščanci od 19. decembra dalje vsak petek, pozneje tudi vsak torek, popoldne od 15. do 17. ure. Valimo bele težke „Ross“ in rjave nesnice „Hisex“. Vljudno prosimo stranke, da se pravočasno naročijo. Naročila sprejemamo pismeno,
osebno ali po tel (068) 75-375 od 8. do 20. ure. Priporoča se
MIJO GUNJILAC, valilnica, 68281 Senovo!
mmmm
DRAGI MAMI PEPCI GOLOB, po domače BRULCEV1 mami iz Birčne vasi za njen 65. rojstni dan vse najboljše ter še mnogo zdravih let, ji želijo otroci z družinami!
DRAGIMA ATU IN MAMI ALOJZU IN ALOJZIJI BOŽIC iz Tolstega vrha 16, za 50 letnico skupnega življenja, vse najlepše,
veliko zdravja in skupnega razumevanja, želijo hvaležni otroci z družinami Kristina, Lojze, Pepca. Tone, Mimi Tončka, Branko!
JOŽE LOVŠIN, Stara cerkev 21, preklicujem neresnične besede zoper Marijo Jug iz Stare cerkve in se ji zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe.
POPRAVEK
OPRAVIČUJEMO se, ker je pri zahvali ANE PEČARIČ pomo to-
rna jzjadla zahvala dr. JULIJU
SATF.TU za dolgoletno zdravljenje nase mame.
&
LJUBI, DRAGI DEDEK MRAZ, najlepše se ti zahvaljujemo za tvoj obisk na Radoviči tvoji malčki!
V SPOMIN
26. decembra je minilo leto, odkar je mnogo prezgodaj prekinjena življenjska pot našega dragega sina, brata
ANTONA G LAHA
iz Banja Loke 33
pri Kočevju
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in prižigate sveče na njegov prerani grob.
Žalujoči: mama, ata, sestra, bjafje z družinami
FOTO ATELJE ZAGRLJACA ADI VRHOVCEVA 5 NOVO IViESTO
Cenjenim strankam želim srečno in uspešno novo leto 1981 in se priporočam z vsemi fotografskimi storitvami.
15/1-81
Oglas Doma Majde Šilc za prosta dela in naloge delavke v kuhinji, objavljen pod številko 914/51—80 z dne 25. 12. 1980, je neveljaven.
5/1-81
17 NOVOMtSK „, PORODNiSKliCESii'
3
Bernardi Povše iz Prelesja — Majo, Cecilija Štefanič iz Vinice - Marica,
12 BR€ŽIŠK€^rr
PORODNI$NIC£V* ^
DES LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD ELEKTRO KRŠKO, b. o.
razpisuje javno prodajo tehnično pomanjkljivih avtomobilov, ki bo dne 14. januarja 1981 ob 12. uri v prostorih garaž TOZD Elektro, Krško, C. 4. julija 32. Licitacija bo ustna.
1. Tovorni avto TAIV! Tip 2000 (cestar) št. šasije 671840074, št. motorja 38397, leto proizvodnje 1967 CE 176—93 — Izklicna cena je 25.000 uin
2. Tovorni avto TAM Tip 2000 (cestar) št. šasije 691840164, št. motorja 53575, leto proizvodnje 1969 CE 366—47 — Izklicna cena je 35.000 cin
3. Osebni avto Zastava 750, št. šasije 479209, št. motorja 364929, leto proizvodnje 1975 CE 793—64 — Izklicna cena je 18.000 din
Prometni davek ni zaračunan v ceni.
Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki polože 10 odstotno varščino od začetne cene. Varščina se plača neposredno pred licitacijo.
Vozilo je treba plačati in prevzeti v petih dneh po dnevu prodaje. Ogled je možen uro pred začetkom licitacije.
PROIZVODNJA NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA
agrotehnika-gruda
LJUBLJANA
TOZD AGROTEHNIKA-TRGOVINA LJUBLJANA
obvešča cenjene kupce, da je odprla
NOVO PRODAJALNO V BREŽICAH šentlenart 39 v prostorih Agroservisa.
V novi prodajalni vam nudimo: rezervne dele za kmetijske stroje, osebna in tovorna motorna vozila, gume, akumulatorje, razno tehnično blago in tudi kmetijske stroje in orodje.
Obiščite nas v naši novi trgovini, kjer vas pričakujemo in vas bomo z veseljem postregli.
Priporoča se kolektiv Agrotehnika—Gruda in vam želi SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO!
V SPOMIN
1. 1. 1981 je minilo leto, odkar si naju zapustil, ljubi, nepozabni mož, očka
FRANC
KUS
Tiho si odšel, mlad in vesel, v večni pokoj.
Žalujoča žena Marija s hčerko Renatko
Lich, decemjer 1980
V času od 18. do 24. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Karolina Kerin z Lomnega - Jožico, Stanka Hrovat iz Zalisca - Štefana, Slavica Zupančič iz Krškega -Roberta, Jožica Turk iz Velikih!
Brusnic — Sebastjana, Milka Grand ljič iz Dolenje Dobrave - Jožeta, Ivica Bec iz Krmelja - Janjo, Danica Kutnar z Muljave — Primoža, Milka Željko iz Tribuč - Majo, Dragica Kim iz Hrastnika - Tejo, Ana Nauhaiser iz Žakanjskega sela -Ksenijo, Jelka Bigan iz Ločne — Nino, Kristina Pepel iz Šmarjeških Toplic — Slavka, Ljudmila Košak iz Dobruške vasi - Alenko, Jožica Putiš z Malega Slatnika - Gregorja,
Sporočilo naročnikom
Po letu dni moramo spet pisati neljubo sporočilo našim naročnikom z željo, da ga bodo sprejeli z razumevanjem in da bodo še naprej ostali zvesti Dolenjskemu listu. Z novim letom smo bili prisiljeni zvečati letno naročnino od lanskih 298 din na letošnjih 380 din, torej za 28 odstotkov, izvod v kolportaži pa od prejšnjih 8 na 10 dinarjev. Za ta ukrep so se odločili samoupravni organi DITC, tozd Časopis Dolenjski list, ker so v letu 1980 zelo narasli nekateri stroški (cena papirja za 40 odst, poštnina za 50 odst. itd.), na katere v glavnem nimamo vpliva, tako da se je lastna cena enega izvoda časnika dvignila že na 11,06 dinarjev. V letu 1981 so spet napovedane občutne podražitve, zaradi česar je bilo povečanje naročnine Dolenjskega lista neizbežna nujnost, če hočemo, da bo lahko še naprej izhajal v sedanjem obsegu.
Izdajateljski svet Dolenjskega lista je kot družbeni organ upravljanja razpravljal o podražitvi 17. decembra lani in z njo soglašaL	UREDNIŠTVO	DL
V času od 27. 12. do 5. 1. 1981 so v brežiški porodnišnici rodile: Ida Ferenčak iz Dol. Skipic — Igorja, Ivanka Šujstcr iz Rud — Nikola, Lidija Bobek iz Krškega — Tejo, Marija Gorup iz Tomaševca — dečka, Lidija Drešar iz Rud — deklico. Višnja Curman iz Samobora Ivana, Fanika Repar iz Kališovca Eriko, Rusvija Mesič iz Rakitja Albina, Irena Godec iz Velike Doline — Simona, Lidija Poteko iz Ljubljane — Jaka, Dragica Kornet iz Brezja — Nikolino, Marija Hocring iz Zakota — Polono, Andreja Stevanovič iz Krškega Vesno, Dubravka Lozar iz Laduča - Martino, Ana Ban iz Kostanjka — Gregorja, Kristina Marinček s Črešnjic -Suzano, Dubravka Sokolovič iz K lokočevca — Andrejo, Marija Nikolič iz Male Gorice — Radovana, Burda Lukšič iz Gradne — Ivano, Marjanca Zorič iz Nove vasi -dečka. Ljubica Jandrečič iz Velike Rakovice - Damirja, Zorica Todorovič iz Brežic - Slobodana, Erika Kolman iz Dobove — Ivico, Jožica Kovačič iz Zakota - deklico, Ivana Baškovič iz Krške vasi — Polonco. Čestitamo!!!
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni ort^n upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR:	Marjan Legan (glavni in odgovorni
urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Bhdja, Milan Markelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 10 din, letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 760 din — Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100—620—170—32000—009—8—9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din. 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din — Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 11 od 1. 1. 1980 — Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne
plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SKD v Novem mestu:
52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, a P>. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov uprave: Glavni trg 3, p» p. 33, tel.(068) 23—611 — Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 5, p. p» 33, telefon (068) 22-365 ~ Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in . prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto — Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ZAHVALA
,Ob boleči izgubi drage, skrbne mame in dobre babice, tete in svakinje
DRAGICE BUNJEVAC-MAJOROVE
iz Marindola 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, izrekli sožalje in našo Drago spremili k njenemu prezgodnjemu grobu. Posebno se še zahvaljujemo Organizaciji ZZB Adlešiči, govorniku tov. Vranešiču-Cesarju, pevkam iz Adlešičev, kolektivu Sap -Viator tozd Črnomelj in župniku iz Karlovca.
Žalujoči: sin Niko z ženo in otrokoma ter ostalo sorodstvo
Marindol, Tribuče, Črnomelj, Ljubljana, Bled, Jesenice, Berlin, 22. 12. 1980
ZAHVALA
Na pragu 84. rojstnega dneva je preminula naša zlata mama, stara mama, teta, prababica
ANTONIJA
OREŠEK
iz Spod. Voda pri Tržišču
Ob tej težki izgubi se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje ter pokojno spremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala sosedom in družini Majcen, Vrhek za nesebično pomoč. Zahvalo izrekamo tudi Društvu upokojencev Tržišče za spremstvo s praporom, pevcem iz Šentruperta za žalostnike, župniku za obrede, govorniku Francu Selevšku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Še enkrat hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi.
Žalujoči: hčerki Vida z možem, Anica z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, dobra babica, prababica in teta
FRANČIŠKA
BERDAVS
roj. Vintar iz Vavte vasi
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste nam pomagali in sočustvovali z nami v težkih trenutkih, ter vsem, ki ste nak> mamo spremili na njeni zadnji poti Posebno zahvalo smo dolžni dr. Živkoviču za trud in požrtvovalnost v času bolezni Zahvaljujemo se pevskemu zboru Gorjanci, kolektivoma Novoles in Gorjanci za podarjene venoe ter aipniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala-
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil v 53. letu starosti naš ljubi mož, oče in stari oče
MARJAN KOGOVŠEK
iz Dolenje^ Boštanja 35
rjeg:
Trge
zadnji poti Zahvaljujemo se Lekarni Sevnica, Lekarni Krmelj,
Irgovskemu podjetju Sevnica, Stillesu Sevnica, Komunalnemu podjetju Sevnica, gasilski godbi Sevnica, krajevni skupnosti Boštanj, Mladinski organizaciji Boštanj, Kultumo-prosvetnemu društvu Boštanj, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter župniku za lepo opravljeni poslovilni obred. Vsem se enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: žena Štefka, sin Matjan, hčerka Maijanca z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša dobra mama, stara mama in prababica
NEŽKA LIPOVEC
iz Kočevja, Kajuhovo naselje S-l
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku, nam izrekli sožalje ter ji darovali vence in cvetje. Posebno se za h valj ujemo za pomoč v najtežjih trenutkih vsem sosedom, dr. Vladanu Rističu in Lubenku Mladenoviču iz Zdravstvenega doma Kočevje, Jakobu Pojetu, Milanu Opačiču, delovnim kolektivom Itas, Snežnik in Mesarija, občinski organizaciji ZZB NOV, Društvu upokojencev. Društvu invalidov, mestni godbi, govorniku Jožetu Adamiču za poslovilne besede in duhovniku za poslovilni obred.
Žalujoči: sin Jože ^Robertom, hčere Micka, Ivanka in Darinka z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naSega. dragega moža, očeta, tasta, brata, strica, bratranca
j
JANEZA LUZARJA
Črmočnjice 20
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, urološkemu oddelku splosie bolnice Novo mesto, posebno dr. Janezu Kramarju in ambulantnim sestram za dolgotrajno zdravljenje in lajšanje bolečin. Hvala reševalni postaji Novo mesto za večkratni prevoz v bolnico ter vsem, ki ste pokojnemu poklonili vence in cvetje in ga v tolikšnem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala aipniku za lepo opravljeni obred in pevcem za zapete žalostnike.
Žalujoči: žena Pepca, sin Slavko z ženo, hčerki Mija in Danica z možem
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
TEREZIJE PEZDIRC
z Grma 7
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami,darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Temeljnemu sodišču Novo mesto - enoti Črnomelj. Hvala tudi župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Berite »Dolenjski list«
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo.
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustil ljubi mož, dobri in skrbni ate, ded in praded
IVAN JAKŠE
iz Uršnil. sel	'
Zahvaljujemo se vsem, ki ste v letih njegove bolezni skrbeli zanj, ga negovali ter mu nesebično pomagali. Posebej se zahvaljujemo dr. Vodniku in med. sestri Vidi, ki sta ga vrsto let zdravila, zdravstvenemu osebju bolnišnice Novo mesto na internem, kirurškem in urološkem oddelku ter' osebju oddelka za intenzivno nego, predvsem dr. Janezu Kramarju in dr. Pompetu, saj so storili vse, da bi nam ga ohranili. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, krajanom, znancem, DO in DPO, ker ste se poklonili pokojnikovemu spominu, mu prinesli toliko šopkov in vencev in ga spremili na zadnji poti. Hvala organizaegam KS Uršna sela, zlasti ZB, GD in lovski družini DoL Toplice. Iskreno se zahvaljujemo gasilcem iz Uršnih sel, ki ste s častno stražo ob krsti počastili pokojnikov spomin in ga nesli do groba. Hvala govornikom za tople poslovilne besede, nosilcem praporov in župniku za pogrebni obred. Lepa hvala vsem, ki ste z nami delili žalost in nam lajšali našo bolečino.
Žalujoči: žena Angela, hčerke in sinovi z oružinami ter ostalo sorodstvo Uršna sela, 23. dec. 1980
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage hčerke, sestre in tete
OLGE KONCILJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter za spremstvo na njeni zadnji poti Iskrena hvala zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, župniku za pogrebni obred, Kmetijski zadrugi Žužemberk za poslovilni govor, GD Ajdovec za častno spremstvo in poslovilni govor.
Žalujoči: mama, sestre, nečaki in nečakinje
OSMRTNICA
Nenadoma nas je zapustila naša delavka
BREDA JEROVŠEK
delavka v računovodstvu Vestno in marljivo sodelavko bodo ohranili v trajnem spominu.
delavci, samoupravni organi in družbenopolitične ORGANIZACIJE TOVARNE OBUTVE NOVO MESTO
ZAHVALA
V Ljubljani je umrl naš dragi mož, brat, stric, bratranec
FRANC DRAGAN
iz Jarške 16 upokojenec
Pogreb je bil 26. decembra 1980 na Zalah - Navju.
Iskrena hvala družini Kučič, darovalcem vencev, pevcem ter govorniku ob odprtem grobu in vsem, ki ste ga spremiu na njegovi zadnji potk
Žalujoči: žena Minka in sestra Marija Novo mesto, 30. decembra 1980
I
ZAHVALA
Ob tako boleči, nenadomestljivi in tragični izgubi dragega moža, očeta, brata in strica
JOŽETA LAMOVŠKA
iz Gabrske gore 31, Šentjanž
zahvaljujemo Metalni Krmelj, Lisci Krmelj, govornikom za poslovilne besede ter duhovniku za opravljeni obrod. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Matija, sinova Jože in Milan, hči Marinka ter ostalo sorodstvo
FILATELISTIČNI KOTIČEK
ZNAMKE V LETU 1981 - Na skupščini skupnosti jugoslovanskDi PTT podjetij v Beogradu je bil sprejet program izdajanja serij in priložnostnih znamk za leto 1981. Prospektov še nismo prejeli, ker je stara navada te skupnosti, da z njimi vsako leto zamujajo. Izvedeli smo le, da bo izšlo 17 izdaj v serijah in 32 posameznih priložnostnih znamk, ftčeno je bilo, da bodo znamke lepe, posebno tiste za 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov.
RAZSTAVA V KOČEVJU - V Kočevju je bila pred novim letom
filatelistična razstava domačega društva, posvečena 70-letnici ustanovitve prvega telovadnega društva Sokol Kočevje leta 1910. V 26 vitrinah po 12 razstavnih listov, t. j. na 312 listih, je bila prikazana tematika znamk z motivi športnih zvrsti, olimpiad in telesne kulture nasploh.
Razstavljali so predvsem mladinci in pionirji pa tudi člani, ki sodelujejo v športnih društvih in šolskih športnih društvih. Razstava je bila zanimiva in je pokazala, kako veliko je zanimanje domačih zbiralcev znamk za telesno kulturo. Obisk razstave je bil zadovoljiv.
ANDREJ ARKO
; Kritičen do sebe in drugih
,,Politično delo je vedno bolj zahtevno, osnova za večjo uspešnost pa je več znanja. Uspešno pa je lahko edino,	če je načrtno,“
preudarno razmišlja Jože Jeke, mož srednjih let z bogptimi političnimi izkuš-. njami	Poklicni sekretar
Ljudske milice v Sevnici podpredsednik občinske konference SZDL, predsednik občinskega sindikalnega sveta — to so le najvidnejše funkcije, ki potrjujejo organsko rast in vpetost Jožeta Jekeja v vsa pomembnejša druž bena dogajanja Za vestno in dosledno delo je dobil več priznanj in odlikovanj: red zaslug za narod s srebrno zvezdo, srebrni znak ZSS, nedavno pa še zlati znak ZSS Tp je Jožetu najvišje in najljubše priznanje, saj ima nekako najbolj izrazito razredno, to je delavsko obelež je. Med delavci in z njimi pa se je vedno najbolje počutil, saj se je njegova pot pričela v takem socialnem okolju.
Iz Velikega Mraševega v krški občini je okupator 1941 izselil tudi 6č lansko družino Jekejevih. Kmalu po vojni je umrl oče, 1952 pa še mati Jože se je učil za peka v Cerkljah, služenje kadrovskega roka pa mu je odprlo nova obzorja Leta 1959 je bil namreč šest mesecev pripadnik , rmdrih čelad“ v sestavu mirovnih sil OZN na vročem Sinaju Spoznal je bednost položaja palestinskih beguncev v Gazi, kamor so odšli vojaki na tekme.
Po JLA se je zaposlil pri zasebnem peku, nato pri'
,Pos- £
Veležitarju v Sevnici tal sem član upravnega 4 odbora, kar je bilo celo teže J
kot priti v delavski svet,“ 4
pravi Jeke, ko povprašamo, če ni to morda tista J prelomnica, nakar skromno 4 doda, da so mu zaupali tudi J mladinci in ga. izvolili za 4 člana sekretariata, bil pa je tudi član izvršnega odbora 4 sindikata DO Veležitar Celju Pri mladinski organi- J zaciji sevniške pekarne je 4 leta 1961 ustanovil klub J OZN. Med zaposlitvijo v 4 Kopitarni je 1967 končal J kranjsko višjo šolo za 4
organizacijo dela, poldrugo :$
leto je bil sekretar Trgovskem podjetju,
pri 4
od *
1975 pa je sekretar sevniške 4
občinske skupščine
Zanima nas, kje vidi naši.
sobesednik bistvene spre- 4 membe v naši dinamični £ dne bi , Velik premik so J pomenili ustavni amandmaji j in ustanovitev tozdov Prii j delegatskem sistemu pa ni-i 4 smo izkoristili vseh možnosti, da bi prišlo bolj do, 4 izraza hotenje ljudi Dosti-, krat se čuti v družbenopoli-i 4 tičnih organizacijah pomanf kanje stališč. “
Kako pa je s kritičnostjo, po kateri je Jože znan. J , Vedno sem kritičen do 4 lastnega dela in tudi do dela, drugih. Borim se za konkret- 4 na stališča, za vpliv delavcev. . Kritičen do drugih pa je lahko le tisti, ki pri sebi $
ŽE 25 MINUT PO POLNOČI - Vesna Kunej je s hčerkico Nežiko začela ,,porodno sezono" vletu 1981 v novomeški porodnišnici. (Foto: Ria Bačer)
NOVOLETNA SREČA. Na sliki Kristina Marinček s hčerkico Suzano, ki ima doma že triletnega bratca. (Foto: Jožica Teppey)
Deklici privekali v novo leto
V novomeški bolnišnici je v letu 1981 prva rodila Vesna Kunej iz Brestanice — Nežiko, v brežiški pa Kristina Marinček iz Črešnjic pri Cerkljah — Suzano
odpravlja napake, se trudi,”
z zanosom pripoveduje Je ke. p. Jože Jeke poudarja, da mu % nikoli ni bilo žal časa za politično delo.
PAVEL PERC 4,
»Žf.. : •
Diplomirana inženirka živilske tehnologije Vesna Kunej iz Brestanice 209 je zadnji dan v letu i980 pripravljala silvestrsko večerjo, da bi z možem Hermanom lepo praznovala, vendar se je primerilo, da nista utegnia pojesti dobrot.
„Porod me je prehitd,“ je 3]-letna mamica povedala 3. januarja 1981 na porodniški postelji v novomeški bolnišnici. ,',Vse je minilo hitro in skoraj brez bolečin. Samo 100 minut je trajalo od takrat, ko sem prišla v bolnišnico, do 25 minut čez polnoč, ko je bila hčerkica rojena. Ime ji bo Nežika. Je najin prvi otrok.1*
vici. Tudi ona ima deklico, ime ji bo Sabina.
„Sicer pa je bilo med letošnjimi novoletnimi prazniki v novom eški porodnišnici kar mirno in vse je potekalo brez za pletijajev,“ je po tridnevnem dežurstvu povedal ginekolog dr. Franc Preskar. „V vseh treh dneh prazničnega dežurstva je bilo v naši porodnišnici rojenih 9
Po porodu inženirke Vesne je šele 1. januarja po 17. uti sledil drugi porod, in sicer 20-letne Amalije Zul
tulič iz vasi Dolšce 4 pri Kostanje-
• Uredništvo Dolenjskega lista čestita srečnima družinama in jima sporoča, da bosta, kot je dolgoletni običaj, novo-rejenki prejeli hranilni knjižici z začetnima vio^ma po 500 dinarjev kot ctarilo Dolenjskega Usta. Nežiki in Suzani ždi Dolenjski list vso srečo na pragu življenja.
leto in mamica je prepričana, da bo Suzana srečen otrok.
Z novoletnim prirastkom so v Brežicah zelo zadovoljni, saj seje od Silvestrovega do 2. januarja rodilo kar 5 otrok. Dežurni zdravnik.in šef ginekološko porodniškega oddelka dr. Marko Pirc si ni mogel privoščiti veliko spanja. Na srečo je vse potekalo normalno, brez komplikacij.
V Brežicah so imeli lani 986 porodov. Dečkov se je rodilo 478, deklic 514, šestkrat pa so prijokali na svet dvojčki. Iz Slovenije je rodilo 586 žensk in 400 iz Hrvaške. V brežiško porodnišnico se odločajo predvsem porodnice iz občin Kla-njec, Samobor inZaprešič.
J.T.
„CAROVNIK“ MED OTROCI
■ ##/########/##/####/##/#######///"#///# ■
V ribniški občini so se novega leta najbolj veselili otroci. Dedek Mraz jih je obiskoval po krajevnih skupnostih in jih obdaroval. V dvorani šport no-rekreacijskega centra v Ribnici se je zbralo kar okoli 600 otrok. V zabavnem programu je nastopil znani ,,čarovnik" Angelo Parma in gojenci iz vrtca. To prireditev sta organizirali KS Ribnica in Zveza prijateljev mladine.
M. G-č
otrok. Vsi porodi so bili normalni, brez večjih težav. Niti v enem primeru ni bil potreben carski rez ali večji operativni poseg. Za te praznike sem bil že večkrat dežurni, zato lahko ocenim, da so letošnji minili dokaj mirna"
R. B.
salon
pohištva
novoles komandanta staneta 38 tel : (068) 25-091
Stabilizacijski Silvester
Prvič za Silvestrovo gostišča niso bila polna. Nama je silvestrovanje celo odpovedala — V Sodražici inšpektor prepovedal silvestrovanje
Dedek Mraz ni splužil ceste
Cesta za Koprivnik tudi še po praznikih za šolski avtobus ni prevozna
tjprej
950
Za minulo Novo leto so bili gotovo najbolj veseli šolarji iz Koprivnika, ki bi se morali voziti vsak dan k pouku v Kočevje, a šolski avtobus zaradi slabo splužene ceste že precej časa ne vozi. O tem “ razpravljali tudi na zadnji, seji
vseh zborov občinske skupščine Kočevje, 26. decembra, v ponedeljek, 5. januarja pa smo zvedeli, da tudi ta dan avtobus ni vozil.
Praznovanja otrok po Kočevskem so se začela že 15. decembra in so trajala do konca leta. Na prireditvah za otroke po organizacijah združenega dela je delil dedek Mraz otrokom darila. Ob teh priložnostih so se izkazali tudi lutkarji, ki so imeli nad 15 predstav. 29. decembra je gostovalo tudi gledališče iz Ljubljane. Sprevod dedka Mraza Kočevju so si ogledali otroci 2 decembra pozno popoldne.
Novoletno jutro pa je bilo po Kočevju spet običajno. Smetnjaki so bili marsikje razmetani in smeti raztresene. Okna in zid pri kavarni (in še na nekaterih drugih stavbah) so bila prelita s črno barvo. Pločniki in ulice so bili precej slabo očiščeni. Zato p so vse praznične dni pokale petarde, da se te marsikdo počutil, kot da je na irasko-kanski fronti.
J. P.
V hotelu Pugled v Kočevju, kjer je veljal silvestrski menu z glasbo 850 din, so imeli zasedenih tri četrtine sedežev. Naval se je začel po polnoči in to predvsem takih gostov, ki so računali, da bo tudi letos veljal običaj iz preteklih let: da je po polnoči vstop prost. Vendar so se ušteli.
V gostišču na Marofu so najj imeli ceno za silvestrovanje kar din, ker pa prijav ni bilo, so jo znižali na 350 din,s tem da ni bilo silvestrskega menuja, saj je bila v znižani ceni vračunana le godba. Vodstvo gostišča je namreč upoštevalo pripombe gostov, da vsak večerja že doma in da zato ne potrebuje še bogatega silvestrskega menuja.
Znižanje cen na Marofu pa je imelo za posledico, da so gostje, ki so naročili rezervacije v gostišču NAMA, začeli odpovedovati. Ko jih je odpovedalo že okoli 50, so pri Nami odpovedali silvestrovanje še preostalim in so imeli gostišče ta večer celo zaprto.
V hotelu Jelka v Ranici je veljal silvestrski menu 600 din. Prodali so
* 160 vstopnic. V domu JLA so prodali 240 vstopnic po 500 din. V obeh gostiščih bi lahko sprejeli še
precej gostov. V Domu Glažuta silvestrovanja ni bilo, ker je bilo zanj premalo zanimanja.
Odpadlo je tudi silvestrovanje v Sodražici. Tu so že dobrih 25 let silvestrovali v istih prostorih, zdaj pa jim je sanitarna inšpekcija to prepovedala, češ da bi dim in točenje alkoholnih pijač škodla šolanem, ki ta'prostor uporabljajo med šolskim letom za telovadbo in druge namene. Domačini so to utemeljitev spoštovali, čeprav se z njo niso strinjali.
J. PRIMC, M. GLAVONJIC
V brežiški porodnišnici so končali staro leto z deklico in z deklico začeli tudi novo. Zadnja je na Silvestrovo ob 8.50 uri rodila Dragica Kornet s Hrva&ega, ob tričetrt na eno zjutraj pa je že prijokala na svet hčerka petindvajsetletne Kristine Marinček iz Črešnjic pri Cerkljah.
Kristina je delavka v Tovarni pohištva v Brežicah. Zaposlena je v kuhinji. Pred sednimi leti j e prišla iz Maribora. Iskala j e službo in jo našla v Brežicah ter si med tem ustvarila družino. Tudi mož je delavec. V Kovinarski v Krikem je fcaposlen kot voznik viličarja. Obadva pomagata še doma na posestvu. Imata tri leta in pol starega sina Boštjana, na katerega v njuni odsotnosti pazijo stari starši. Zdaj je že toliko star, da bi ga mama rada dala v vrtec. V Cerkljah je za malčke dovolj prostora, zato se ne boji, da ga ne bi sprejeli. Deklice sta oba z možem zelo vesela. Izbrala sta ji ime Suzana. Prinesla jima je veselo novo
Rešil mater iz
goreče hiše
Usodna slanina na prevročem štedilniku — Brez obotavljanja v plamen
V torek, 30. decembra, je Zdravko Murn iz Mikute pri Raki rešil zanesljive smrti svojo 66-letno mater Ano. Murnova je dala okoli treh popoldne na zelo zakurjen štedilnik peč slanino, nato pa se odpravila spat v sosednjo sobo.
Preiskovalci so ugotovili, da seje slanina med spanjem Murnove vnela, v kuhinji je začelo goreti, zublji so se razširili na vso hišo. Ko je že močno gorelo, se je vrnil domov Zdravko Murn in se brez obotavljanja pognal v gorečo hišo. Iz hiše je spravil mater, ki ji sicer ne bi bilo pomoči, nato pa šel reševat še premoženje. Rešil ni nič, ker so bili plameni že preveliki. Laže opečen je moral odnehati. Škode na hiši in premoženju je za 100.000 din.
Glasbeniki,!
sodelujte!
Natečaj Vesele jeseni
Društvo glasbenih delavcev Harmonija iz Maribora razpisuje javni natečaj za popevko Vesele jeseni 81, ki bo septembra v Mariboru. Natečaja se lahko udeležijo vsi glasbeni ustvarjalci z deli, ki še niso bila javno predstavljena, pogoj pa je, da gre za popevko v narečnem besedilu. Razpisatelji natečaja prosijo avtorje, da pošljejo svoja dela v treh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besedilom, lahko pa pošljejo tudi posnetek na kaseti s priloženim besedilom v treh izvodih. Šifriranim skladbam priložite v posebni ovojnici naslov, ime in priimek avtorja glasbe in besedila ter predlog za izvajalca in aranžerja. Skladbe lahko pošljete do 1. marca letos na naslov: Društvo glasbenih delavcev Harmonija, Maribor, Rotovški trg 1/1, s pripisom „Za Popevko vesel e jeseni 81“.
Najboljša popevka bo prejela tradicionalno nagrado Zlati klopotec in denarno nagrado 7.000 din, poleg tega pa bodo podelili še 3 nagrade občinstva za popevke, tri nagrade za besedila in eno za najboljši aranžma.
Obračun dela gorjanskih tabornikov
25. decembra 1980 je bila letna konferenca novomeškega Odreda gorjanskih tabornikov, najstarejše taborniške organizacije v pokrajini. Delegati čet in družin so poslušali zanimiva poročila o razgibanem enoletnem delu, o odredovem in področnem mnogoboju za TT v Smarjeti in za MC v Črnomlju, pa o zelo uspelem letnem taboru v Sentjanah in sodelovanju odredovih članov v občinski in novi medobčinski zvezi tabornikov za Dolenjsko in Belo krajina Odred ima zdaj 348 članov, čeprav je nekaj nedelavnih enot lani odmrlo. Delegati so predlagali, da bi odred organiziral več skupnih pohodov.
Za novega starešino odreda so delegati izvolili Matijo iVachtetja/ dolgoletnega člana naj venskega kluba STf položil temelje dolenjsK. laoormstci organizaciji Tajnica odredove uprave je Irena Fridl, blagajnik Marko Rems, za načelnico odreda in njenega namestnika pa sp izvolili Renato Pavlin in Francija Škrubeja. — Z novoletnimi čajankami in veselimi srečanji so se novomeški taborniki poslovili od starega leta.
AND REJA JEVŠEK
KRAGULJ — Ogromno ujedo je uplenil lovec Matko Fuks iz Zgornjega Obreža v brežiški občini Tako lep primerek je vredno nagatiti. (Foto: Martin Zupančič)
1 po
26.
SRAM IN LAKOTA
Človeštvo bi bilo srečno, če bi imelo dovolj hrane. Lakota postaja vse bolj pereč problem. V številnih deželah ljudje umirajo od hkote. Sram nas je lahko, ker so v naših smetnjakih ostanki kruha in se obnašamo, kot bi ne bilo lakote na svetu.
SONJA HRASTELJ OŠ Leskovec
REP1ŠKO USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
V Repičevi dragi imajo izobraževalni center Bistra buča. To je stavbica s štirimi razpokanimi učilnicami, z miniaturno knjižnico in z dvema straniščema. Eno je moško, drugo pa žensko. Za prehod v usmerjeno izobraževanje, ki naj bi zadihalo s polnimi pljuči v šolskem letu 1981/82, pa so ustanovili trinajst odborov, šest komisij, devet podoborov, tri mešane delovne skupine in štiri medobčinske svete, ki naj bi usklajevali to, kar se bodo dogovorili odbori, komisije in delovne skupine na občinski ravni
Vse naštete uradne oblike reševanja problemov v zvezi s
prehodom na usmeijeno izobraževanje v Repičevi dragi so imele že najmanj enainosemdeset sestankov, na katerih je bilo po dolgoumih in plodnih razpravah ugotovljeno, zapisano in sklenjeno, da je usmerjeno izobraževanje v Repičevi dragi še kako potrebno, koristno in hvale vredno za rodove, ki prihajajo.
razgovor z enim od štirih predsednikov medobčinskih svetov, s tovarišem Usmernikom, ki je med drugimi globokimi nalogami okoli!
usmerjenega izobraževanja iz luščil tole: „Zavedamo se
V vseh zapisnikih je bilo tudi podčrtano, da dajejo odbori, komisije, pododbori, mešane delovne skupine in medobčinski sveti usmeijene-mu izobraževanju v Repičevi dragi vso podporo, moralno in. politično. V časopisu Zapozneli glas je bil objavljen celo
odgovornosti, težav in nalog.
Pri tem nam ne pride niti na kraj pameti, da ne bi podprli z vsemi družbeno in osebno razpoložljivimi silami hotenj Repičanov po njihovi usme-ijeni šoli. Sam se bom zavzemal, da izgovoijene besede ne bodo ostale mrtve črke na papiiju, ampak da se bodo spremenile v dejanja.” Novinar Zapoznelega glasu tovariš Zdrahnik je zaključil intervju
z lastno mislijo, ki pa je izražala po njegovih izjavah prepričanje celotnega uredniškega odbora, daje pač treba usmeijeno izobraževanje v Repičevi dragi podpreti s široko družbeno aktivnostjo.
Čas pa je požiral dneve, tedne in mesece. Razpoke v učilnicah so postajale vedno širše in snažilka izobraževalnega centra Bistra-Buča tovarišica Metlova je rekla, da bo šla raje pometat na sise, kot da zgrmijo stene nanjo. Metlovo so obtožili rovaijenja zoper preobrazbo našega šolskega sistema, za olajšavo pa so ji šteli to, da ima štiri nepre-
skrbljene otroke, ki bi jih mož Šofersko
težko vzdrževal s plačo.
TONI GAŠPER1Č