URN_NBN_SI_DOC-EZYS0L31

KNJIŽNIČAR IN KNJIŽNICA V OSNOVNI SOLI Ema Novak Kralji in knjige imajo veliko moč. Kralji umirajo, knjige pa ostajajo. Tako so mislili že Sumerci. Naši davni predniki so rekli, da je pisava in seveda knjiga, pa naj je imela kakršnokoli obliko in naj je bila narejena iz kakršnegakoli materiala, najdragocenejši dar bogov. In danes? Knjiga je najboljša človekova prijateljica, je luč in kažipot skozi labirint življenja, je naj dragocenejša zakladnica člo­ veškega duha. Te modrosti in misli so zrasle iz življenjskih izku­ šenj, potrdila jih je zgodovina, verjamemo jim in verjetno bi si o njh nihče ne upal dvomiti, kajti sicer bi moral izstopiti iz vrste kul­ turnih ljudi. Knjiga pa vendar v naši družbi nima pravega mesta, do knjig nimamo pravega odnosa, mnogi mislijo, da je vse opravljeno, ko se knjiga pojavi na knjižni polici v trgovini ali v javni knjižnici. Poslanstvo knjige pa se tu začne — sreča se z bralci, ki sprejemajo njeno sporočilnost, in jim pomaga skozi najrazličnejše situacije kot zanesljiv vodnik. Knjižnice in knjižničarji so torej tisti, ki knjigi utirajo pot, jo ponudijo pravemu uporabniku in jo hkrati čuvajo kot dragoceno zakladnico. Da pa zaupano delo dobro opravijo, morajo imeti po­ trebno znanje, prostor in čas. Knjiga bi morala biti človekova vsakdanja potreba, branje no­ tranja nuja. Zato bi morala biti knjiga človekova stalna sprem­ ljevalka od zgodnjega otroštva. Ze predšolski otrok sprejme knjigo za sopotnika v svoj realni in fantazijski svet, nudi mu varnost in vero v toplino in ljubezen odraslih, odkriva mu lepote okrog njega in v njem, uči ga misliti, opazovati in doživljati; čustev se otrok zave ob zgodbi.