Alojzij Košmerlj: Dragi Marijini otroci! Vnedeljo, 12. marca, smo obhajali po vsej ljub-ljanski škofiji na najbolj slovesen način petde-setletnico našega prevzvišenega gospoda škofa* Po-sebno lepa in prisrčna je bila otroška pobožnost v ljubljanski stolnici. Od vseh strani so prihiteli dečki in deklice, da poslušajo pridigo o sveti škofovski službd in molijo za gospoda škofa in za vso sveto Cerkev. Po pridigi so bdle pete litanije Matere božje. Neizbrisno mi bo ostalo v spominu, kako je iz tiso-čerih otroških grl donela ona stara, prdsrčna prošnja: »Marija, k tebi, uboge reve, mi zapuščeni vpijemo — objokani otroci Eve v dolini solz vzdihujemo.« Otroci! Majhni ste še in majhne so še vaše skrbi in težave. Pa jih je vendar mnogo med vami, ki že zdaj čutite, kako je svet res solzna dolina. Starši ni-majo dela ne zaslužka, bolezen je v družini, ni dostt kruha, ni obleke, ni zdravega stanovanja. Koliko je danes ubogih družin, koliko ubogih otrok. Želijo si 114 I veselja in zdravja in solnca, pa je njih življenje pusto in bolno in žalostno. Mnogim. otrokom je življenje že od zibelke naprej pravti križev pot. Revčki, ki ne po-znajo sreče ne brezskrbnega smeha. Pa tudi vi, ki zaenkrat hudega trpljenja še ne po-znate, morate biti pripravljeni na križ. Kar naenkrat se včasih stemni jasno nebo, solnce se skrije za oblaki, v naravi postane vse žalostno. Tako je rado tudi v našem življenju. Solnce čiste sreče na zemlji splob. nikomur ne sije. Pa še tisto veselje, ki ga imamo, se rado skrije za temne oblake žalosti in trpljenja. Otroci! Vsak človek ima v življenju svoj križ. Jezus je dejal: »Kdor hoče biti moj učenec, naj vzame svoj križ na rame in naj ga nese za menoj.« Jezus sam je nesel pred nami najtežji križ na Kalvarijo. On je trpel toliko, da nihče drugi tega trpljenja ne bi prenesel. Za Jezusom pa je največ trpela Marija, njegova sveta mati. V petek pred cvetno nedeljo obhajamo praznik Maiije sedem žalosti. Vse Marijino življenje je bilo prepleteno z bridkim trpljenjem. Po-sebno velika pa je bila njena žalost pod križem na Kalvariji. Ko je gledala Marija svojega Jezusa, umi-rajočega na kriižu, ko je držala mrtvega v svojem na-ročju, tedaj je bila bolečina njenega srca velika ka-kor morje. Pa Marija je trpela junaško. Z veliko vdanostjo je prenašala svojo bridkost, ker je v trpljenju spo-znala božjo voljo; In tolažila se je z mislijo, da trplje-nje rodi dobre sadove. Trpljenje človeka potrdi v dobrem, ga naredi plemenitega, ga še bolj naveže na Boga. In tudi to je vedela Marija: Trpljenje pelje v ve-selje. Skozi veliki petek se gre v veselo Veliko noc. In čim več kdo trpi z Jezusom in za Jezusa, tem bolj se bo pozneje veselil. Jezus je rekel: »Blagor žalost-nim, ker bodo potolaženi.« Tudi Marija si je s trpljenjem zaslužila tolažbo in veselje. Na velikonočno jutro jo je obiskal od mrtvdh. vstali Jezus in kakor je bila prej Marijina duša polna nepopiane žalosti, tako je zdaj prekipe- 115 vala v nepopisni sreči. Največje, neminljivo plačilo za vse zemeljsko trpljenje pa je Marija prejela v ne-besih, kjer jo je dobri Bog ovenčal s krono nebeške kraljice. Otrooi! Učimo se od žalostne Matere božje po-trpljenja in vdanosti. Kadar nam bo v žavljenju hudo, mislimo na žalostno Marijo, glejino na križ! Pobožna Marijina hčerka je ležala na smrtni po-stelji. Dolga bolezen je bila že popolnoma izčrpala njene telesne moči. Bledih dn upadlih lic je čakala samo še svoje zadnje ure. Težke so bile bolečdne, težka je bila misel na ločitev od ljubih domačih, toda nobena tožba ni prišla iz njenih ust. Ene stvari pa ni mogla pogrešati v svojih žalostnih urah, eno stvar je držala neprenehoma v svojih rokah — sveti križ. Če ji je včasih padel iz smrtno utrujenih rok, tedaj ga je takoj zopet poiskala, ali je prosila domače, da so ji ga dali v roke. S trepetajočim glasom je šepetala: s>To pomaga potrpeti. Križ je moja tolažba. Kmž je moje upanje. Križ je moja moč.« Otroci! Pojdimo za Jezusom in za Marijo po kri-ževem potu ponižno in vdano. In molimo k Jezusu in Mariji, da nam okrajšata žalostne dni, da pride za vse uboge ljudi sveta ra-dosti polna Velika noč.