Pcttnfna plačan* V gotovini LETO X. V LJubljani, dne 9. novembra 10,37 Stev. -P>. Posamezna SfevIHta T D!n Posamezna Itevfl-ka 1 Din mesečno, če se sprejema list v upra.-i. naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Din • Celo-letna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovor« POSE. DEEJSICI SLOVENEC UrcdnUtvoi Kopitarjeva ul. «t. 6/IIt. Telefon ti. ~ io 29%. — L»t izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račtm. I.jubljana 15.179. Telclon tt«v. 2992 200.000 Japoncev ^ t v obkoljuje Šanghaj Japonska vlada želi, da posreduje Roosevelt London, 7. nov. TO. Reuterjev urad poroča iz Šanghaja. da so Japonci izkrcali ogromne vojaške čete v haiigčnvskom zalivu. Japonske čete so po izkrcanju takoj nadaljevale svoj pohod proti reki Vangpu (ki teče skozi mesto šanghaj) in žc zasedle Sunkjnn. Istočasno pa so Japonci tudi že zgradili most čez reko Sučav, čez katerega spravljajo sedaj svoje motorizirane četo. Japonske čete so prišle prav naravnost iz Japonskei in dosega njihova moč 2110.(100 mož. Japonci imajo očividno namen, da vzamejo Šanghaj istočasno s severa in z juga v klešče. Ker Kitajci ne kažejo velikega odpora, je verjetno, da se ho ohkoljevalni poskus v prihodnjem tednu posrečil. Tokio. 7. novembra. AA. Vojno ministrstvo je objavilo, da so bili večji oddelki japonske vojske v petek in včeraj izkrcani južno od Šanghaja in da jitn je uspelo prodreti do Huang-puja, južno od Sunkjenga. V borbah je tam padlo okrog tisoč kitajskih vojakov. Zaplenjenih je bilo 5 tankov. Kitajci so se pričeli umikati iz Putungn. Divizije, ki so branile ta odsek, se umikajo proti Minghonu na cesti Šanghaj-Hangčov Drugi kitajski oddelki so prekoračili Kuanghu in se približali Nantovu Japonsko letalstvo jih pri tem ni moglo nič kaj ovirati, ker je včeraj in danes v Šanghaju hudo deževalo. /Šanghaj, 7. novembra, b. Napad na Šanghaj se z vseh strani nadaljuje. Ker ui mogoče dobili nobenih vesti iz kitajskega vira, prihajajo v postov samo vesti, ki jih razširjajo Japonci in njim prijazno razpoložene agencije. Zaradi tega ni mogoče verjeti v resničnost leh vesti. Japonci trdijo, da so oni vojaki, ki so jih izkrcali v severnem Šanghaju, prodrli že 20 milj ob reki Vangfu, kjer utrjujejo nanovo zavzete postojanke. Japonci hočejo vsa bojišča nu severu, jugu in zahodu zaokrožiti še preden bo izdal general Macui povelje za spljšen in končen napad na Šanghaj. Središče borb jo bilo zadnjih 24 ur 30 inilj južno od Šanghaja. Kitajci poročajo, da se je 3000 Japoncem posrečijo izkrcati se pod varstvom težkih topov japonskega hrodovja. Nova japonska ofenziva ima namen branitelje Šanghaja popolnoma obkoliti ter jim onemogočili vsak umik. Kitajci trdijo, da so Japonci pri iz-krcavunju v llangčavu imeli ogromne izgube. Zaradi lega je težko verjeti japonskim vestem o borbah v pokrajini šansi, zlasli še, ker o zavzetju Tajunhnva ni nobenih vesti. Japonshi pogoji za mir Washingtoii. 7. nov. TO. Glavni urednik japonskega lisli Niši-Niši, ki potuje zdaj po Ameriki po nalogu japonske vlade, da obvešča časopisje o namenih Japonske na Kitajskem, je imel javno predavanje v Washingtonu, prirejeno za časnikarje. V svojem govoru je dejal, da se je pred svojim odhodom po svetu dolgo razgovarjal z japonskim ministrskim predsednikom knezom Ko-nojem, ki ga je pooblasti), da objavi pogoje, pod katerimi bi bila Japonska vlada pripravljena, da sprejme mirovna pogajanja s Kitajsko. Pogoji, ki jih je takrat navedel ministrski predsednik, so bili sledeči: 1. Japonska si nc želi osvojiti uiti pedi kitajske zemlje. Pač pa zahteva od Kitajske, da ustanovi ua severu iz petih severnih pokrajin (llopej, Šansi, šautung. Suijuan. Cahar) posebno neodvisno kitajsko državo, v kateri bi opravljala policijsko služIm posebna kitajska policija. Varnost v (ej novi državi hi bila zajamčena tudi na ta način, da bi s kitajsko policijo sodelovale tudi inozemske fe te. 2. Japonska zahteva od Kitajske trdna jamstva proti širjenju komunizma v tej novi državi kakor tudi v ostali Kitajski. 3. Kitajska mora -prejeti, da »e okrog Šanghaja ustvari razoroženo ozemlje. I. Kitajska mora odslej sodelovati z Japonsko na gospodarskem polju in mora prenehati s proti-japonskim rovarjenjem na kitajskem ozemlju. Japonski časnikar je v svojem nadaljnjem govoru pristavil, da Japonska ne bi sprejela kakšnega mirovnega jiosredovunjn Nemčije. — Japonska vlada je mnenju, da imajo Zedinjene države Severne Amerike mnogo več vpliva na Japonskem kakor Nemčija in da zaradi legn japonska vlada tudi želi ameriškega posredovanja na osnovi navedenih mirovnih pogojev. Predlogi, ki jih je slavil Roosevelt, se tudi japonski vladi zdijo nujinodrejši. Kitajci zaniha;o pogajanja \ankinff, 7. novembra, b Zunanje ministrstvo zanika vse vesti o kitnjsko-japonskih skrivnih pogajanjih izven bruseljske konference. Kitajski uradni krogi ponovno poudarjajo, da se Nanking v nobenem primeru ne bo pogajal z Japonci, ker smatra za to kot edino kompetenlno bruseljsko konferenco. Kitajska je pripravljena pogajali se samo v okviru pacifiškega pakta, vsake drugačne razgovore pa izključuje. Iz Španije Zveza proti Kominterni Francoski glas o namenih Nemčije in Itatije Italija: obramba imperija - Nemci,a: ko'oni'je! Pariz, 7. novembra. TG. Zelo značilne so razlage, ki jih objavlja tukajšnji »Tenips- o zvezi Nemčije, Japonske i.i Italije proti Kominterni. >Temps« pravi uvodno v članku, ki ga je prejel iz Rima, da postopa Italija po že znanih načelih. Mussolini se skrbuo ogiblje, da bi bil hkrati zaposlen na več zunanjepolitičnih področjih, marveč se spravi na eno področje, a tamkaj pritisne z vso silo. Dokler je bil Mussolini zaposlen v Španiji, ni hotel tudi pristopiti k japonsko-nemški-protikomunistični zvez', ki jc bila podpisana prav pred enim letom. Danes jc Mussolini uvidel, da jc general Francr tako rekoč žc zmagal. Videl pa je tudi, da se sedaj Franco oslanja že nn Anglijo. Torej postaja špansko področje zn Italijo manj vredno. Poiskal si je sedaj drugo, kjer hoče uveljaviti vso svojo osredotočeno silo. Kakšna je igra Italije? Ali iščeta Italija in Nemčija novih postojank na Daljnem vzhodu? Nihče tega ne ve, niti more kaj resnega slutiti. Italija do sedaj na Daljnem vzhodu ni imela nobenih interesov, izvzemši moralnih kol velika svetovna velesila, ki mora imeli oči obrnjene na vsa področja zemeljske oblo. Nemčija pa je tamkaj imela svoje kolonije. Imela jc Maršalske otoke, Karolinške otoke in manjše obalno ozemlje pri Pekingu s pristaniščem Kjav-čavom. Slednjega j( dobila Kitajska nazaj, otoke pa je pobrala Japonska. Slišali smo, da Nemčija ne želi vrnitve njenih posesti na Daljnem vzhodu, marveč, da postavlja zahteve samo z ozirom na Afriko. Torej o določenih ciljih tega zbiranja ui mogoče ničesar reči. Gotovo je samo eno. namreč to, da so se tri fašistične ali dinamične države zbralo v skupni fronti proli boljševizmu in proti Sovjetski Rusiji, ki jo matica političnega in kulturnega boljševizma. Cemu, v zasledovanju kakšnih dejanskih, otipljivih ciljev, pa ni mogoče reči. Vsaj danes še ne. Prav gotovo pa ni da je Italiji samo na toni, da bo preganjala munizem v zvezi z Japonsko in Nemčijo, ampak da išče nekaj drugega. Italija si hoče z vsemi sredstvi in na vsak način zavarovat^ svoj 11 o v i imperij, ki je neprestano ogrožen. I a skrb je na dnu tudi tega najnovejšega zunanje-političnega dejanja Italije. ... In kaj hoče Nemčija? Nemčija pripravlja brez dvoma veliko ofenzivo za vrnitev svojih nekdanjih kolonij. V ta namen potrebuje in je tudi dobila vso veliko vredno oporo svojih zaveznic Japonske in Italije. Nemčija bo na vsak način hotela, da ostane vprašanje kolonij odslej neprestano na dnevnem rodu diplomatskih dogajanj. Razume se, da želi Nemčija, da bo postopek pravilen. V Ia namen potrebuje močnega sotrudnistvn, da bo nien klic j)0 kolonijah bolj močno odjeknil. Odmev pu mora biti organiziran. Organiziral pa je ta odmev trojni pakt pod zastavo protikomuuistic-negu boja. M nene „Echo de Pa t is": Japonska - po naključju . . . <'F.cho de Pariš pravi med drugim, dn ta pakt bržkone ni naperjen toliko proti sovjetski Rusiji, "kukor stvarno nroti Veliki Britaniji. Italija, Ncm- res. ko- čija in Japonska zaenkrat nimajo možnosti, da hi skupno udarile proti Moskvi. Vsaka izmed njih pa jc v sedanjih prilikah sposobna, napraviti Angliji ali pa državam, v katerih ima Anglija važne interese, napraviti zelo mnogo škode. Nemčija hi lahko v danem primeril v vsej naglici vrgla svoje letalske sile proti Angliji. Italija hi lahko navalila na Kgipt. Japonska moro vsak čas ogrožati llong-kong in Singapoore. Kar pa smo rekli za Anglijo, velja nedvomno v enaki meri tudi za Francijo. Zato imamo stvarno vtis — kakor smo sc prepričali imajo prav enak vtis tudi nu pristojnem mestu — da sc je Japonska priključila tej kombinaciji samo po naključju in da je ta imenoma pakt stvarno le prvi dokument o zvezi med Nemčijo in Italijo odnosno prvi dokument zveze, ki jo bila javnost o njem poučena. Itali anska razlaga: Kaj bodo dejale ljudske fronte Rim, 7. novembra. AA. Poleg onega, kar jc bilo omenjeno žo v prejšnji vesti, pravi Giornalc dTtalia v .svojem komentarju o sporazumu proti Kominterni incd drugim še naslednje: Nc vemo, kako bodo razne ljudske fronte v Evropi ocenile ta pakt. Eno pa je med tem ie gotovo, namreč dejstvo, da ta pakt ie od vsega počelka pomeni trden sklep vel ko 200 milijonov ljudi, da se postavijo v bran proli komunistični nevarnosti. K njim je treba prišteli šc mnogo deset milijonov ljudi izven leh treh driav, ki pakt ie od vsega početka odobravajo. Z a lem paktom stoje narodi, ki jih v notranji politiki združuje ista in skladna slvarileljska volja, in ki se v zunanjepolitičnem pogledu zavedajo svoje zgodovinske odgovornosti. Narodi, ki sloje zn tem paktom so dobro oboroženi na kopnem, na morju in v zraku. V nadaljnjem članku pravi list, da sile, ki so podpisale Ia pakt, nc bodo dopustile, da bi poslale tudi dežele okrog drugih morij poprišče razdiralnih komunističnih motenj, kakor velja lo za dežele okrog Sredozemskega morja. Gayda se čudi, da tisk v Parizu, Londonu in Washingtonu neprijateljsko beleži sklenitev tega sporazuma. Ni mogoče razumeti stališča tiska treh demokratskih sil, ki razpolagajo z največjim bogastvom na s volu in katerih trgovsko in državljansko življenje jc treba branili pred komunizmom, ki žo skuša prodreti v njihova ozemlja. Vojaški po men Kar sc tiče vojaškega pomena tega pakta, (>ayda ponovno poudarja, da ne pomeni nikake vojaške zveze. V paktu so navedeni samo pogoji, pod katerimi bi morale pričeti delovati obrambne sile vseh treh narodov. V ostalem ho pravi značaj tega pakta najbolj obeležen pn načinu kako ga bodo drugi narodi sprejeli in tolmačili. Pakt treh ni naperjen proti nobeni državi, nego predstavlja nasprotno obrambo proti vsaki grožnji in nevarnosti. Vsekakor bodo sedaj gospodarski problemi Italije. Nemčije in Japonske urejeni v drugačnem in vse večjem obsegu na osnovi njihovo solidarnosti. Končno poudarja Gayda, da sc je z novo manifestacijo ekspanzije italijansko moči na svetu dopolnil v IS mesecih v kalorili se jc dovršila vojna v Abesiniji in ustvaril imperij pod vodstvom Mussolinija in sc ukinili sankcionistični ukrepi. Angleži: „Se eno drugo želo Pariz. 7. novembra, c. Mod Londonom in Parizom so vrši obsežna izmenjava misli o včerajšnjem podpisu protikomunistične pogodbe v Rimu. Obe vladi sla namreč prepričani, da jo politični pomen podpisa pogodbo velik in da jo zato treba prisoditi dogodku tudi vso diplomatsko vrednost. Pri tem se izmenjava misli vrši na tej podlagi: 1. zavezništvo med Italijo, Nemčijo in Japonsko sc je v zadnjih letih že tako utrdilo, da hi bil podpis nove javne pogodbe prav za prav nepotreben. Torej ima podpis tudi nek demonstrativen pomen: 2. torej mora biti v tej pogodbi Sc neko drugo želo, ki pa sloni ravno na moči tega zavezništva. Med Italijo, Nemčijo in Japonsko sc s to pogodbo vpostavlja prav trozvoza. ki jc v marsičem podobna predvojni »trozvezit med Avstro-Ogrsko, Nemčijo in Italijo. Tedanja zveza pa je bila samo evropska, sedaj pa se taka zveza postavlja na svetovno polje, to je. da se s to pogodbo deli svet v dve območji na temelju istih nasprotij, ki so delile Evropo pred svetovno vojno. Stoletnica rojstva Vuka Karadžiča Salamanca, 7. novembra. A A. Nacionalistične čete so na vseli odsekih uragonsko fronte utrdile svoje postojanke in koncentriralo svojo sile. Pri tem jim jo bilo vreme zelo ugodno. lictgrad, 7. novembra, m. Ob stoletnici rojstva usianovitelja srbskega književnega jezika in pravopisa ler zbiratelja in izdajatelja srbskih narodnih pesmi Vuka Knrndžičn so se pričele žc snoči velike svečanosti. Tako jc imel sinoči izredno sejo belgrajski občinski odbor, na katerem so sklenili, da se bo park pred Dijaškim domom, v katerem je bil danes odkrit spomenik Vuka Karadžiča, odslej imenoval park Vuka Karadžiča. Sinoči jo bila v gledališču slavnostna akademija, ki so ji prisostvovali zastopnik kralja, prvi adjutant divizitski general Nikola Hrislič. prosvetni minister Dimitrije Mngaraševič, minister brez, listnice dr Voja Djordjevič, skupščinski predsednik Stevan Cirič, jucdsediiik Srbske aku- Vojvoda Viha, ki ga je I ranrii imenoval za svojega zastopnika pri angleški vladi v Londonu Kraljica Marija v Romunijo Itelgrail. 7. nov. A A. Nj. Vel. kraljica Marija je danes ob 1 I s svojo sestro Nj. Vis. romunsko princezo Kliznheto, bivšo grško kraljico, odpotovala v Romunijo. (KI oboli so jo un |>ostuji poslovil. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle. Vladna kriza v Belgiji Bruselj. 7. novembra, c. Mandatar krono, zunanji minister Spaak, Se zmeraj rešuje vladno krizo. Snoči je že dosegel s katoliki in liberalci sporazum o delovnem načrtu vlade. Tako so j»r i -čukovali, da bo nova vlada sestavljena žo danes. Toda snoči so katoliki sporočili Spaaku, da zahtevajo 0 ministrov, kakor socialisti, dasi je njihovo število manjšo. Socialisti -o nnto odgovorili, da nnj imajo katoliki 0, socialisti pa 7 ministrov, toda Spaak bi nuj bil samo predsednik vludiv-brcz ministrstva. Katoliki ludi na to spremembo hajo šo niso pristali. Vendar pa upajo, da bo Spaak jutri lahko sestavil vlado, ker nima več nobenih načelnih težav. Rudar;! stavha'o na Poljskem Varšava, 7. nov. AA. V krakovski oblasti stavka zelo veliko šlevilo rudarjev. 10.000 izmed njih je sklenilo spremeniti delovno stavko v gladovno stavko, da bi lako od delodajalcev čimprej izsilili pristanek na striktno izvajanje določb novega zakona o delovnem času v rudnikih. Zakon določa po 7 in pol uro dela na dan. Varšava, 7. novembra. AA. Med rudarji m rudniškimi podjetniki v Krakovu in Dombravi jo bil dosežen sporazum. Zalo so je stavka danes zaključila. Italijanski teroristi v Franciji Niča, 7. novembra. AA. Policija jo v Cannosu aretirala dva italijanski! terorista, in sicer nekoga Orsinija in nekega Saccllija. Pri njiju so našli večjo količino razstreliva. Pozneje so policijski organi dognali, da jo bilo to razstrelivo ukradeno iz. nekoga skladišča tamkajšnjo ladjedelnico Orsini jc priznal, da jo bil v zvezi z anarhistom Tamburinijom, ki jo bil žo pred nekaj tedni aretiran, ker so ga osumili, da je sodeloval pri znanih atentatih v Parizu. Kongres zdravnihov demije znanosti dr. Aleksander Belič, šlovilni člani diplomatskega zboru in zastopniki vseh kulturnih društev in ustanov. Nu akademiji jc govoril o Knrndžičn univ. profesor dr. Corovič. Na proslavi jc bila izvedena tudi dramatizacija pesmi , Boj na Mišaru«. Podana jc bila tudi apoteoza Vuka Karadžiča. Danes popoldne jo bil v parku prod Dijaškim domom odkrit spomenik, ki ga jo izdelal znani srbski kipnr Djordje Jovanovič. Spomenik jc odkril predsednik Srbske književno zadruge uiliv. prof Pavle Popovič, ki jo imel ob tej priliki tudi daljši govor o zaslugah Karadžiča. Jutri bodo velike slavnosti v rojstnem kraju Karadžiča Tršiču. Uclgrad, 7. novembra, m. V dvorani Srbskega zdravstvenega društva jo bil sinoči III. kongres Zdravniškega sindikata. Na kongresu je imel najprej referat o zdravniškem zadružništvu dr. Mili-voje Milenkovič. Kongres so jc danes dopoldne nadaljeval ter jc imelo več delegatov referate o stanovskih vprašanjih. Na dnevnem redu je bil tudi referat o obvezni zdravniški službi na deželi ter o načrtu novega zdravniškega zakonu. Zdravniki so se izrekli za obvezno zdravniško službo nn deželi tor so samo zahtevali, da so mora poprej zdravnikom tamkaj zagotovili obstoj. V razpravi so zdravniki poudarjali potrebo, nuj bi medicinska fakulteta tudi praktično izpopolnjevala bodoče zdravnike. Motocihlistična dirka v Zagrebu Zagreb, 7. nov. h. Danes jc bila v Zagrebu motociklistična tekma I. Hrvatskega motokluba. Doseženi so bili dobri rezultati. Motorji s 100 ccm: 1. Sljepan Grgac (IHM) 1.10. Športni motorji z 250 ccm: 1. Bntlcr 17 1 pet. (nov rekord kategorije); 2. Uroič 18; 3. Dušan Breznik (Hermes, Ljubljana) 49 sek. Turistični motorji s 1000 ccm: I. Kazimir Šo-štarko (IHM) 54 sek. Turistični motorji s prikolico: 1. Anton Sild-habcl (IHM) 56 sek. Športni motorji s prikolico: 1. Emil Zemlak (IHM) 51 sek. Športni motorji s 500 ccm: 1. Buller 42 r.ek. DROBNE Newyork, 7. nov. b. Med republikama Haiti in San Domingo je prišlo do napetosti zaradi krvavih dogodkov na meji, kjer 60 bile ubite štiri osebe. Nevarnost, da pride do odkritih sovražnosti, je velika. Obe republiki sta mobilizirali svoje oborožene 6ile, Slra" 2 ____PONEDELJSKI SLOVENKO-, 8. novembra 1937. Štev. 45. Razstava bratov Subicev slavnostno vpeljana Včeraj ob slovesen način ške zbornice dr. Žirovnik, venskih likovnih umetnikov nik zbornice TOI Jelačin, pol enajstih dopoldne je bila na začeta zgodovinska razstava, za katero so zbrali vsa dosegljiva dela slavnih slovenskih umetnikov Janeza (1850—1889) in Jurija |I8j5—1890) Subica. V veliki dvorani Narodne galerije so se ob tej priliki zbrali naši prvi predstavniki duhovske in svetne gosposke in tako dali pečat veličini in pomembnosti te kolektivne razsta-ve. PrišH so g. ban Marko Natlačen, škof dr. Gregorij Rožman, zastopnik rektorja vseuč. prof. dr. Kticmina, zastopnik divizionarja podpolkovnik Pavlic, pooblaščeni minister dr. Izidor Cankar, podžupan dr. Ravnihar, prosvetni inšpektor prof. Dolcnec, ravnatelj Narodnega muzeja dr, Mal, vseuč. prof. dr. Franc Štele, podpredsednik apela-cijskega sodišča dr. Mastnak, predsednik odvetni-dr. Žirovnik, predsednik Društva slo-I. Vavpotič, pred-sed-ravnalelj Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt Račič, nadalje mnogi odlični predstavniki našega javnega in kulturnega življenja, med katerimi smo opazili g. dr. Kimovca, msgr. V. Stesko, prof. Kobiarja, senatorja Gregorina itd. Zbrano družbo predstavnikov in številnega elitnega občinstva je pozdravil predsednik Narodne galerije dr. Windischer, ki jc v svojem otvoritvenem govoru dejal med drugim, da gre pri kolektivni razstavi bratov Subicev za epohalno doživetje v slovenski likovni umetnosti, za velik in redek svojstveni dogodek, ki se zlepa ne ponavlja in bržčas ne vrača več. Sedanja skupna razstava cerkvenih in posvetnih del Janeza in Jurija Subica vam in vsem prihodnjim obiskovalcem zgovorno in nazorno pokaže mnogostransko in ogromno življenjsko delo, sijajno veličino in od Boga darovani talent teh dveh naših mož, posvečenega imena in svetlega spomina. Pričujoča razstava v obeh svojih delih v veliki dvorani Narodne galerije in razstavnem paviljonu vam pa tudi priča, s koliko gorečo vnetostjo so bila poiskana in zbrana zelo razstresena deta, kako globoko kar do dna smo zajeli po domačih hraniščih V nezapisanem programu Narodne galerije je bil ukaz naše slovenske domovine in slovenske kulturne skupnosti, da mora Narodna galerija smatrati za temeljno točko svojega dela in prizadevanja prireditev kolektivne razstave bratov Janeza in Jurija Subica v ta namen, da taka razstava pooči naše priznanje in razodene našo globoko hvaležnost nesmrtnemu delu slavnih bratov. ki sta s svojimi ncvenljivimi deli za večno zadolžila svoj narod. Ze pred leti je bil soglasno sprejet predlog dr. Izidorja Cankarja, da Narodna galerija priredi kolektivno razstavo bratov Subicev, Jurija in Janeza. Od predloga samega do uresničitve lc misli je dolga in hrapava pot. Ko smo nastopili to pot, ob začetku priprav, smo .sami komaj misliti mogli, da bo zbiralno delo rodilo tako obilen uspeh in nam dalo za razstavo tako mogočno število umelnin cerkvenega in posvetnega značaja. V toliki obilici zbrana cerkvena in posvetna dela so vodila kar neogibno skoraj samo po sebi do dvodelne kolektivne razstave, do razstave cerkvene umetnosti v Narodnem domu in do razstave posvetnih slik v razstavnem paviljonu. Mnogoštevilne lepe slike so zaupane Narodni galeriji za pričujočo razstavo. Obilno je povrnjen velik trud posebnega razstavnega odbora, ki ga pod načelstvom gospoda dr. Rajkota Ložarja sestavljajo gospodje dr. Marjan Marolt, dr. France Štele, profesor Matej Slemen, monsignore Viktor Sieska. odvetnik dr. Milan Šubic, ravnatelj Ivan Zorman. Tem gospodom in pa trojici dr. Rajko Lcžar. Ivan Zorman in Stane Mikuž, ki so opravili ležavno zbiralno delo, hodeč od sela do sela, od vrha do vrha. od doma do doma. in znašali pred vami zbrana slikarska dela, velja danes naša skrena in prisrčna zahvala. V srčni skrbnosti sta z umnim delom naša odlična strokovnjaka gospoda profesor Matej Sternen in profesor Mirko Šubic mnogoštevilne zbrane slike vešče obnovila, očistila jih peg, oživila jih in pomladila, da jih vidimo osvežene v kar mladostnem žaru in blesku. Zaupana nam bogata zbirka Subicev se povrne po tej razstavi olepšana, oživljena in osvežena v tiste naše kraje, od koder so po veliki dobroti in hvalevrednem razumevanju krajevnih činiteljev prišli za kratko dobo k nam v goste. Ob tej slovesni priliki je naša dolžnost, da damo svoje iskreno priznanje in da izrečemo prisrčno zahvalo vsem tistim upravam in tisti gospodi, ki nam je d3la za to razstavo svojo vzpodbudno podporo in oporo ter svoje zaupanje. Bodi mi dovoljeno izreči globoko občuteno zahvalo na lej svečanosti prevzvišenemu gospodu knezoakofu, prečastiiemu monsignoru Viktorju Stcski, gospodu ravnatelju Narodnega muzeja dr. Josipu Malu, pre-častitim gospodom župnim upraviteljem in vsem gospodom privatnim lastnikom in hranilcem slikarskih in grafičnih del bratov Subicev. Daleč naokoli po naši lepi deželi so bila dela bratov Subicev raztresena, z velikim naporom smo jih priklicali te dni na slavnostni pregled v belo Ljubljano, res ne vseh, ali do malega vsa imenitnejša. Ko jih pregledamo in se poglobimo v njih čudovito lepoto, šele spoznamo veličino, stvariteljsko silo, darovitost, srce in glavo teh dveh stebrov cele naše novejše likovne umetnosti. Za našo likovno umetnost jc razstava bratov Subicev osnovne važnosti: Proža nam celoten Praznih gasilske čete v Cel a Celje, 7. novembra. Danes ob II dopoldne je bila v Gasilskem iliiiiin v Celju posebna slovesnost. Nj. Vel. kralj Peter II. ili kraljevi namestniki so podpisali ukaz o odlikovanju celjske gasilske cele z redom sv. Savo V. stopnje. Okrajni načelnik g. dr. Zobec jo prečilni ukaz Nj. Vel. kralja o odlikovanju in orisal delo gasilcev v dobrobit in blagor soobca-nov. Gasilsko čelo je imenoval vojsko bratoljubja. Odlikovanje, ki gii danes izročam vaši čeli. je vidno priznanje dolgoletnega nesebičnega dela celjsko gasilske čete. Nn' > je izročil dekret o odlikovanju predsedniku gasilske čete g. Dobovič-niku. ki se .je toplo zahvalil v Imenu članstva za visoko odlikovanje. V imenu tovarišev gasilcev je /.ugotovil, da bo tudi v bodočo celjska gasilska čela izvrševala svoje nalogo in da se bo ponovno pokazala, da je vredna odlikovanja, da bo vedno v pomoč občanom kakor ludi državnim in vojaškim oblastem. Vsi prisotni so zaklicali Nj. Vid. kralju IVlni II. in pokrovitelju gasilcev Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu in vsemu vladarskemu domu trikratni "Živio . V imenu celjske mestne občino je čestital gasilski četi mestni župan g. Alojzij Mihelčič. župni starešina g. Gologrnnc pa jo če-slital v imenu gasilske župe. Celjski gasilski župi iinii mi iskreno čestitamo. pregled in veren zapis velikega življenskega dela bratov Subicev, nove poglede, nove ocene in nove vzpodbude prinese našim umetnikom, našim ve-ščakom ler vsem ljubiteljem naše likovne umetnosti. Moja iskrena želja je, da ta prelepa razstava poživi in poglobi zanimanje za slovensko likovno umetnost ter za umetniška dela in življenjske potrebe naših umetnikov vseh generacij in vseh strujl Obema bratoma Janezu in Juriju so bili sojeni samo kratki dnevi. Nobeden od njih ne doseže štirih življenjskih križev, oba rahlega zdravja sta v mladosti vzgledno marljiva, rišeta, slikata, vež-bata, študirata, kopirala in sla tako živ dokaz, kaj more in kaj mora storiti tudi najbolj darovit slikar, da se povzpne do višine slikarskega ustvarjanja doma in na tujem.« Nalo je dr. VVindischer povabil dr. Rajka Ložarja, da spregovori o Šubicih. Ta je v svojem temeljito zasnovanem predavanju nakazal okolje in pogoje, iz katerih je zraslo umetniško delo bratov Subicev, ter je to delo podrobno označil z umetniške strani. Po govoru dr. Ložarja so si prisotni ogledali razstavljena dela, ki vise v dvorani. V Narodni galeriji so namreč razstavljene oltarne in verske podobe. Posvetna dela pa so razstavljena v Jakopičevem paviljonu, kjer so zavzela stene vseh razstavnih prostorov. Zbrane .so oljnate slike, skice in študije ler risbe. Za razstavo je izdan tudi odlično sestavljen katalog, kjer so označene posamezne slike, veličina, iaslnik in ostali podatki. Ima 16 strani reprodukcij na odličnem papirju, la razstava izpričuje naravnost ogromno delo, ki sta ga izvršila brata Janez in Jurij Šubic, slovenska umetnika evropskega razgleda in veličine. ■— Zbrana dela kažejo znamenito epoho v naši slikarski umetnosti, ki jc večini doslej bila še nepoznana ne samo po obsegu, temveč tudi po 6vo-|ih odličnih vrednotah. Razstava odkriva precejšen sestavni del naše slovenske zgodovine, pa bi jc ne smel prezreti noben izobraženec. Komemoracija za nadškofom Jegličem Ljubljana, 7. novembra. Danes ob 11 dopoldne je bila v veliki unionski dvorani svečana komcinoraciju za pokojnim nadškofom in duhovnim voditeljem slovenskega naroda dr. A. B. Jegličem. Dvorano so napolnili lako odraslo občinstvo, mladina, duhovščina in redovniki. Vsa prireditev jo izzvenela v veliko žalno manifestacijo za velikim pokojnikom. Žalni govor jo imel ravnatelj škofijskih uradov g. J a -godic., ki je dolgo lel bil v ožjih službenih slikih s pokojnim nadškofom. Predavatelj je pokazal ludi nekaj skioptlčnih slik iz pokojnikovega življenja, ob koncu pu šo film s pokojnikovega potovanja v Ameriko ler s pokojnikovega pogreba. Dve lepi proslavi Ljubljana, 7. novembra. Danes so oo. jcuiti in pa misijonarji laza-risti proslavili dva pomembna jubileja. Oo. jezuiti so slavili 50 lelnico, odkar se je njihov red ponovno vrnil v Ljubljano Njihova cerkev sv. Jožefa je bila zelo ozaljšana s cvetjem, venci iu okraski. Davi ob N jo bila cerkvena slovesnost, ki ji je prisostvovala velika množica ljudi. Pridigal je o. D os tal, ki je očrtnl zgodovino in naloge jezuilskega reda. Pnntifilcalno službo božjo jo daroval ob veliki asistenci škof dr. Gregorij 1'ožm.m. Skupnega kosila sta se med drugimi udeležila tudi ban dr. Marko Natlačen in škof dr. Gregorij Rožman. Slovesnost je bila zaključena s popoldansko cerkveno prireditvijo, pri kateri je pridigal g. dr. Z d oš ar. Misijonarji lazarisli so danes proslavili 200 letnico, odkar jo bil ustanovitelj njihove duhovniške skupino sv. Vincencij proglašen za svetnika. Lazarist' so la jubilej proslavili žo s lom, da so ustanovili zavetišče v Zeleni jami, o čemer je Ponedeljski Slovenec, žo poročal, dalje so krasno prenovili cerkev Srca Jezusovega lor postavili krasne novo orgle. Slovesno službo božjo jo danes dopoldne v polni cerkvi daroval generalni vikar, prošt g. Ignacij Nadrah. Popoldne je bila zaključna cerkvena slovesnost. Slovesen začetek proslave 100 letnice Antona Foerster ja Ljubljana. 7. novembru. Lotos bo meseca decembra stoletnica, odkar se je rodil pomembni reformator slovenske glasbe in veliki skladatelj Anton Foerster. Ko so pred leti postavljali spomenike zaslužnim slovenskim skladateljem v Vegovi ulici, smo morali z bolestjo opaziti, da je bilo Foersterjevo ime prezrto. Glasbena matica jo zdaj popravila svojo napako tor je pripravila cel teden proslav, posvečenih Foer-storjovemu spominu. Uvod v te slovesnosti, katerih zaključek bo odkritje Foersterjevegu spomenika prihodnjo nedeljo, je bila današnja slovesna otvoritev razstave v mali filharnioničui dvorani v palači Filharmonije. Tam se je danes ob 11 zbralo mnogo odličnega in glasbo ljubečega občinstva, med temi nekateri starejši slovenski glasbeniki, kakor dr. Gregor K rok. stolni dekan dr. K iino-vec, ki je zastopal obenem ludi škofa dr. Itož-inana, prof. J u v a n c , predsednik Cecili janskega društva msgr. Sieska in drugi. Otvoritev- razstave je počastil s svojim obiskom g. ban dr. Marko Natlačen, navzočni pa so bili ludi sorodniki velikega Antona Foersterja, lako njegova ga. soproga. 90 letna Petronila Foersterjeva, sina univ prof. inž. Jaroslav Foerster in višji sodni svetnik dr. Vladimir Foerster tor hčerka ga. L i u d ni i I a, vdova M a n k o č. Slovenske slovstvenike jo zastopal v imenu Pen-kluba prof. Koblar. kulturni oddelek ljubljanske občine pa dr. Mole. V pričelku je zapel Slovenski kvintet pesem Povejte, ve planine., zelo lepo Foersterjevo skladbo, ki je bila z odobravanjem sprejeta. Nato jo ga. Osterčeva dovršeno zaigrala neko klavirsko Foersterjevo skladbo, gdč. Polajnar-jeva pa je z velikim umetniškim občutjem zapela ob klavirski spremljavi ge. Oslerčeve neko Foersterjevo posoni. Spregovoril je ljubljanski podžupan in predsednik Glasbene matice g. dr. Vladimir Ravnihar. ki je loplo očrtal pomen slovenskega glasbenega pedagoga skladatelja in reformatorja cerkvenega petja na Slovenskem Antona Foersterja. Foerster je nad petdeset let delal na glasbenem polju v Sloveniji, čeprav je bil po rodu Čeh. Bil je eden izmed listih inteligenlov, ki so nam jih Ljubljanska kronika Današnje prireditve v proslavo Focrsterjeve obletnice rojstva. Ob 10 dopoldne bo v stolnici slovesna sv. maša, pri kateri sc bo pela ena izmed najlepših Focrsterjevih maš Missa Uuilisina. Po sv. maši je ob 11 dopoldne v škofijskem dvorcu slavnostni občni zbor Cecilijinega društva, ki si jc stekel za razvoj cerkveno glasbo v našem narodu lekoni 00 lel. svojega obstanka največjih zaslug. Cecilijino društvo vzdržuje v Ljubljani Orglarsko šolo in izdaja že več dcscllclij svojo glasbeno revijo . Cerkveni Glasbenik . Na tem občnem zboru «o proslavi 00-lelnica društvenega obstoja, obenem pa ludi 100-letnica rojstvu Antona Foersterja, ki jo bil mod ustanovitelji tega društva, več kol 30 Jot ravnatelj Orglarsko šole in urednik . Cerkvenega Glasbeniku . Na občnem zboru bo govoril o Anionu Foerstorju skladatelj Matija Tome. Zvečer ob 20 pa bo v veliki Unionski dvorani koncert Pevske zvezo pod vodstvom prof. Marka Bajuko, 11:1 katerem nastopi 50 članov moškega zbora in 800 članov in članic, mešanega zbora. Tudi za ta koncerl se dobe vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Malice. Sedeži od 10 do 20 din, stojišča 5. dijaška po 3 din. Opozarjamo na progrnnmo knjižico, ki je izšla ob tej priliki z natančnim sporedom vseli kou-cerlov in udeležencev. Drevi oh S velik slavnostni koncert Pevske Zvezo v Unionii v proslavo Foersterjeve 11X1 letnice. Dobro so še v spominu graudiozni koncerti agilne Pevske zveze, in sicer iz 1. 19*28 ob otvoritvi radia, I. 1931 pred uršulinknmi (2400 pevcev je pelo 17 pesmi). Satlnorjov koncert ob njegovi HO letnici (fiOO pevcev pelo s sprcmljcvunjem orkestra Jeftejevo prisego). Jegličeva proslava, posebno pa še evharistični koncert iz leta 1935 (2IKHI pevcev jo polo Tontčev vokalni ornlorij). Vsi koncerti Pevsko zvezo so kar najresnoje pripravljeni in kažejo izredno pevsko kulturo širokega formata. Znlo zasluži njeno delo in trud naših pevcev in pevk vsestransko podporo. Nn kon-eerlu bo poln oder dragocenih narodnih noš. — Vabimo! Čehi v dobi našega narodnega preporoda dali. vendar je vse Foersterjevo delo veljalo slovenskemu narodu in kulturi, tako da smemo Slovenci z vso pravico reči, du je bil Foerster naš! Nato je govoril referent Glasbene matice in zaslužni naš glasbeni delavec g. France M a r o 11. Naš list jc priobčil danes obsežen članek g. Frnn-ceta Marolta, ki se ujema z glavnimi mislimi, katere je izvajal danes pri slovesni otvoritvi Focrsterjevih slavnosti. G. France Marolt je med drugim opozoril občinslvo na štiri sliko glavnih projektorjev cecilijanske glasbe in glasbene umetnosti v Sloveniji, to ]e na Škote Vidmarja, Po-gačurjo, kardinala Missio in Jegliča, katerih portreti so razstavljeni. Opozoril jo občinstvo tudi ua drugo zanimivosti razstave, zlasti na rokopise Foerster jo vi h dol. Poudaril pu je zlasti, dn so bili slovenski orglarji, katerih nad 200 je Foorster vzgojil, pionirji slovenske glasbe med podeželskim ljudstvom. Kljub lomu pa je njihov gmotni položaj šo vodno zelo slab. Gostje so si nato ogledali razstavo, ki jo krasi predvsem herma Antona Foersterja. Na razstavi so številni njegovi rokopisi. Cerkveni glasbenik , ki ga je Foerster dolgo časa urejeval, slike raznih pospoševaleljev lepe slovenske glasbe, ludi razna darila iu venci, ki jih je pokojni dobil, ter drugi zgodovinski spomini. Razstava, o kateri bo priobčil podroben opis še redni Slovenec , nudi bogat vpogled v sloven. ko kulturno zgodovino, zlasli v zgodovino naše glasbe. Ob Foersžerj100 letnžci: Drevi ob 8: velik koncert Pevske zveze v Umonu Frančiškanska presnelo v Ljubljani priredi na svojem rednem X. prosvetnem večeru v torek, 9. t. m., točno ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani . Martinov večer:, na katerem bo njena dramska družina uprizorila Ogrinčevo veseloigro v treh dejanjih >V Ljubljano jo dajmo'.«. Mod odmori prosta zabava, na koncu predstave pa prejme lastnik izžrebano vstopnico Martinovo gos-. Igro rezini činu Narodnega gledališča g. Milan Skrbinšek. Če hočete na Martinov večer smeha in pošteno zabavo, si rezervirajte vstopnico v predprodaji v pisarni Pax el bonutiv v frančiškanski pasaži od (i din navzdol. Člani imajo običajen jiopusl. Dvorana bo kurjena. Svelopitemtki veter. Drevi ob 8 bo na frančiškanski porli v dvorani šl. 1 svetopisemski večer. Vsi verniki, ki se za la vprašanja zanimajo, iskreno vabljeni! iS eclejcv n driliiliu vabi vse svojo člaile, da se udeležijo pogreba blagopokojno g. Gine Kodrelove, ki se bo vršil danes ob 3 popoldne izpred hiše žalosti Stuničeva ulica 3 a (Bežigrad) —- Odbor. Ogromni transporti olja in bencina za Avstrijo Ker so jo Avstrija sprla z Romunijo radi kli-ringa, je ustavila nubavko surovega olja in bencina v Romuniji in krije sedaj vso svojo potrebo izključno 7. ameriškimi proizvodi. Vsak leden |irl-spe v Trst z oljem nntovorjen parnik iz Ameriko, ki ga potem prepeljejo z vlaki v cisternah čez našo ozemlje preko Maribora v Avstrijo. Dnevno gre preko Maribora proli Trstu vlak s praznimi, nazaj proli Avstriji pa vlak s polnimi cisternami. Vsak vlak ima po 10 cislern. Olja uvažajo avstrijske tvrdke Everth, Shell in Vakuum Oil Co. Prevozi so se začeli v oktobru ler bodo trajali še ves november, verjetno pa še daljo, če no pride med Avstrijo in Romunijo do sporazuma. Avstrijci uvažajo bencin, mešano olje za rafinerijo in gorilno olje za tovarne. Organizacija prevozov jo v rokah velike Spedi-cijske tvrdke Aleksander llerzig & Co. Naši železniški upravi prinašajo Ii Iransjiorli znaten dohodek. f Kaplan Hieronim Savli V Kranju je včeraj pri svojih starših po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal g. Hieronim Savli, kaplan pri Sv, Jakobu v Ljubljani in diplomiran filozof. Pokojni gospod se je rodil 28. septembra 1903 v Kobaridu, v mašnika jo bil posvečen 3. februarja 1929. Pokopali ga bodo v torek ob 9 dopoldne uu žujinem pokopališču v Kranju Naj mu sveti večna luč! Žalujočim nage iskreno sožalje! Občni zbor JRZ v Šiški Ljubljana, 7. novembra. Snoči je bil v Frnnkopanskem dvoru v Spodnji šiški občni zbor JRZ za Šiško Prostorno dvorano je napolnilo okoli 300 udeležencev, kar pomenju za izključno politično zborovanje izredno veliko število Občni zbor jo otvoril inšpektor v p. Franc Borštnar, občinski svetnik. Takoj po otvoritvi je bila sprejeta jiozdravna brzojavka našemu ministru dr Antonu Korošcu. G. Borštnar jo nato obširno poročal o dosedanjem delovanju organizacije, izčrpno jioročilo pa je podal tajnik g. Snoj. Sledila so nato ostala poslovna poročila. V imenu nadzorstvenega odbora je poročal dr. Ivo Česnik, ki jo izrekel posebno pohvalo odboru in organizaciji za njuno nadvse agilno delo. Pri volitvah jo bil izvoljen ponovno ves stari odbor z g. Borštuarj« m na čelu. Po volitvah je bilo poročilo o političnem položaju. Huda nesreča na tovornem kolodvoru Danes kmalu po 9 dopoldne se je na tovornem kolodvoru, tik nad viaduktom ua šmartinski cesti pripetila huda nesreča. 53 letni vlakovodja Anton Majcen, stanujoč v Tovarniški ulici 1, jo odpravljal ueki vlak. Po naključju, ki si ga no more nihče razložiti, pa je Majcen jiadel pod vlak. Majcen je imel sam toliko duševne prisotnosti, da se jo naglo stisnil ined dva železniška praga ler zavpil strojevodji, naj ustavi lokomotivo. Strojevodja tega ni mogel napraviti v prvem trenutku, tako da jo lokomotiva Mujctia povaljala. Majcen je bil namreč oblečen v debelo obleko, tako da so ni mogel pojiolnoma stisniti med železniška praga. Lokomotiva je slrla Majenu prsni koš. po nekem naključju pa mu ni zlomila nobenega uda Ko je strojevodja ustavil lokomotivo, so železničarji izvlekli Mujcna izpod koles hudo ranjenega, loda še vodno pri zavesti. Reševalni avtomobil jo Majcna prepeljal v bolnišnico. Majcnovo stanje Je zelo resno. Vlom v Zasipu pri Bledu Ljubljanska policija jo včeraj dobila obvestijo, da je bilo v Zasipu pri Bledu vlomljeno v hišo nekoga tamkajšnjega posestnika. Neznani vlomilec jo odnesel okoli 7000 din gotovine, to jo pet bankovcev po 1000 din, ostalo pu v slo-lakih in srebrnikih. Sled za vlomilcem vodi proli Ljubljani. Mariborski drobiž Maribor. 7. novembra. Kaznjenci i pogojno svobodo. Iz tukajšnje moško kaznilnice je bilo danes odpuščenih 17 kaznjencev pogojno na svobodo. Med njillli sta dva iz Južno Srbije, ki sla bila obsojena zaradi umora iz os ve te vsak na 20 lel robije. Eden od teh je prišel v ječo, ko ni bil slar niti 20 let. Vseh ostalih 15 jo iz mariborske okolice ler so bili obsojeni na dolgoletne ječe zaradi uboju v pijanosti. Policijska racija je bila včeraj. Uspeh pa ni bil posebne omembe vreden, kar je dokaz, da je Maribor precej očiščen in se ga sumljivi elementi izogibajo. Aretiranih jc bilo nekaj ljudi, katere pa so jio zaslišanju zojiet izpustili. šahovsko prvenstvo Mariborskega šahovskega kluba so je v petek nadaljevalo V 111. kolu je prof. Sila premagal Kresniku, inž. Prek Senico. Rupar Rudoliču, Kukovec Lukeža jun., Bion pa Mišuro. IV. kolo bodo igrali v torek 9. I. m. zvečer, zvečer. Beračenje otrok jo v Mariboru žalosten pojav, ki ga oblasti kljub vsem prizadevanjem ne morejo odpraviti. Snoči okrog jiolnoči je policija prijela v nekem javnem lokalu tri male beračke v slarosli od 7 do 11 lel, ki so prepevali lor prosili ljudi milodarov. Fantki so dejali, da jih pošilja njihov oče. ki je zidar in stanuje i)n Pobrežju, lia berusko jiol, ker sam premalo zasluži. ,S tonii malimi berači je imela policija žo nekajkrat opravka, t okazalo se je. da bi oče družino lahko vzdrževal co ne bi zapravljal svojega zaslužka in celo tega! kar mu olroci naberačijo. Pri starinarju našel svoj suknjič. Pred tednom dni je bil ukraden usnjen površnik mesarju Ivami Soboti s stojnice na Glavnem trgu. Sobota se jo sanj oprijel detektivskega posla ter jo iskal suknjič pri raznih slarinarjih. Ros ga je našel v starinarnici v Mlinski ulici, kjer pa je tudi izvedel da mu je jopič ukradel njegov prijatelj, pomočnik jiri nekem mesarskem mojstru. Z nožem proli orožnikom n . . Kamnik, 7. novembra. Uanasnjo nedeljo so naši orožniki spravili na varno zopet nevarnega zločinca. Ko sta šla orož. nnrecinik Serjak in podnarednik Ahčin na elužbem obhod proti Križu, jima pride nasproti kolesar in javi, da je v gostilni pri Brolihu v Pogorju znani kolesarski tat Zupane Stanko, p. d. Kosov iz Zaloga na Gorenjskem. Ko jc zločinec opazil orožnika skozi okno, se je že pognal v beg z odprtim r.ozem. Grozil je, da bo vsakega zabodel kdor se mu približa. Bežal je skozi dvorišče in travnike v gozd, kjer so ga končno ujeli, razorožili in zvezali. Ko je bil zvezan, se je navidezno onesvestil m ni bolel priti k zavesti, dokler ga niso pošteno oblil, z vodo. Hotel jc na zvit način priti zopet do svobode, pa mu ni uspelo, ker orožniki že predobro poznajo razne trike takih tičev. Ugotovilo SC i c, da SC je ludi v Pogorje pripeljal z ukradenim kolesom. Pred kratkim je bil zasačen pri vlomu v Ambroževo mesarijo v Vodicah. Na vesti pa ima se več drugih hujših deliktov, Pri njem so našli precej denarja, nekaj ključev, vitrihov in še vec druge drobnarije, Izročili 6o ga sodišču. Krajevni zastopniki za že vpeljano radio aparale, resni in agilni, z dobro provizijo, se sprejmejo. Naslov iz prijaznosti v "pravi Slovenca pod šl. 17845 /emunsku vremensko napoved. Vedro v primorskih krajih Pretežno oblačno po vseh ostalih. n en kova 11 je tudi dežja. Kosava v podonavju' ho popustih. Tetn ncralura so bo neznatno dvignila. PONEDELJSKI SLOVENEC-, 8. novembru 1(187. Si ran a Raznarodovalno delo Sudmarke Konrad Heiden pravi v svoji knjigi »Ein Mann gegen Europa«, da v diktaturah ni protislovij med teorijo in prakso, temveč protislovja v praksi sami. Diktatura ne ravna drugače kakor govori, temveč ravna danes drugače kot včeraj, in tu drugače kakor tam. Podobno bi sc moglo karakterizirati delovanje nemškega šolskega društva »Siidmark«. Danes tembolj, ker jc ideologija tega društva dobila silno stvarno in moralno zaslombo v narodnosocialistični državi, Zato nc sme presenečati neverjetna nedoslednost v besedah siidmarkinih predstavnikov in v njenih dejanjih. V oktobru t. 1. je imela Siidmarka svoj 57. občni zbor na Dunaju. Njen predsednik, raini-sterialni svetnik dr. Mayer jc poslal pregledno sliko slidmarkinega delovanja v tem poslovnem letu in v svojem govoru pojasnil pojem sodobne države, ki je v razliko z liberalističnim državnim pojmovanjem postala izrazit nosilec nacionalne ideje: Liberalna država jc iskala in našla svoje opravilo v izbiranju najbolj umetnih načinov, kako doseči čim večjo srečo za baš živečo generacijo. Današnja država pa je nosilec neke žive državne ideje, ki neposredno izhaja iz bistva državnega naroda. Ta državna ideja čisto naravno povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost in zaradi svojih metafizičnih lastnosti skriva v sebi idealno pogonsko silo, ki usposablja posameznika za žrtve in omogoča njegovo samo ob sebi umevno uvrstitev v celoto.« če pa se hoče doseči ta idealna harmonija med narodom in državo, je v Evropi nujno potrebna predhodna rešitev problema narodnih manjšin. To pa sc je zgodilo doslej v resnici 6amo v Avstriji in Nemčiji, kjer je narodnim manjšinam — brez zunanjega pritiska — zagotovljena kulturna in gospodarska samostojnost. Skoro nepojmljiva jc samozavest, s katero je izrečena očitna neresnica. Nemci se prav dobro zavedajo, da so lužiškim Srbom vzeli vse možnosti kulturne rasti, ravno tako se popolnoma jasno zavedajo, da koroški Slovenci nimajo niti najosnovnejših pogojev, kot je n. pr. šola, za zdrav kulturen razvoj. In vendar — brez najmanjšega obotavljanja in celo z očitno samozavestjo vržejo v avet neresnico, češ, mi smo naipravičnejši narod na svetu. Pri tem ne preseneča toliko trditev sama kakor pa brezobzirnost, s katero ie izrečena. Tipična lastnost takoimenovanih totalitarnih gibanj je samovolja, s katero trdovratno trdijo samo to, kar jim v danem trenutku in gotovem položaju slučajno služi. Nič ne de, če je resnica popolnoma drugačna. Tudi nad tem sc ne razburjajo, če se jim neresnica dokaže. Totalitaristi takih dokazov enostavno nc priznajo. Zunanji svet zanje v teh vprašanjih sploh nc obstoja. Edino, kar jih vodi pri takem postopanju, ie stremljenje, da bi stali pred masami lastnega naroda kot nedosegljive veličine pravicoljubnosti, ki ves ostali svet za-temnjujejo s svojo nadčloveško popolnostjo. Če ta blesk sloni na laži, zaradi tega se pričakovani uspeh pri nevednih masah prav nič ne bo spremenil. In to je glavno, vse drugo je brez pomena. Kako sodi zunanji svet, kako gledajo na neresnice prizadeti, vse to jc čisto postranska stvar. Siidmarka je od vsega početka dosledno gojila tako miselnost. Na svojem praporu ima geslo o obrambi nemštva, v svojih delih pa je le navadna, brezvestna raznarodovalka. Na zunaj vzvišene besede o 6velosti vsake narodnosti, v resnici pa najbolj ogabno zatiranje vsega, kar 6C upira ger-manizaciji. Motil bi se, kdor bi v takem ravnanju gledal samo prehodno stanje kot nekak izraz zadrege. Ne, to ni noben -izhod za 6ilo«, temveč prava, trajna oblika: to je sistem! Naj sledi nekaj konkretnih podatkov, ki dajejo temu sistemu stvarno razlago. Samo za raznarodovalno delo v slovenskem delu Koroške je Siidmarka po njenih lastnih podatkih prispevala doslej 2500 goldinarjev, 399.000 kron in 136.000 šilingov, torej skupno okroglo 540.000 zlatih kron, lo je blizu 10 milijonov dinarjev v našem denariu. Večji de! tega denarja se je porabil za raznarodo-valnc šole in otroške vrtce, ki naj bi otroka odtujili lastnemu narodu, še preden bi mogel priti k zavesti. Če ustreza raznarodovalnemu načrtu, je Siidmarka pripravljena zidati celo cerkve, čeprav njeno delo s krščanskimi načeli nima prav nič skupnega. In res stoji na Koroškem siidmarkina cerkev v Podrošci, ki jo imenujejo > Abslimmungs-kirche«. Po plebiscitu je na koroške Slovence padla vsa teža nemškega političnega in državnega aparata, V normalnih razmerah bi bilo pričakovali, da bo la uradni pritisk zmagal »zaščito ogroženega nemštva« na Koroškem. Toda s lem bi nekaj poklicnih raznarodovalcev ostalo brez zaposlitve. Zato se je pokazala nujna potreba, da se ponemče-vanje nadaljuje tudi neuradno ali, kol pravimo, po zasebni iniciativi. Tak način raznarodovanja je namreč tudi za državo zelo prijetna ustanova. Ce se pojavijo mednarodne pravne težave, je nedolžnost javnih oblasti kaj lahko neoporečno doka- zana, kajti vseh nepravilnosti jc kriva aktivnost zasebnih organizacij in zaradi lakih malenkosti vendar ni mogoče zabranjevali privatne iniciative, ki služi višjim narodnim interesom«. Tako se je na Koroškem po plebiscitu k močnejšemu državnemu pritisku pridružila tudi večja razgibanost zasebnih raznarodovalnih organizacij. Ta privatna gorečnost se z vsakim letom očitno stopnjuje. Lansko leto je celovški Hcimatbund v svoji nabiralni akciji »za ogroženo obmejmo ozemlje« nabral na Koroškem okroglo 20.000 šilingov, s podvojeno propagando se mu je leto« posrečilo zbrati blizu 40.000 šilingov (360.000 dinarjev). Ves ta denar bo služil raznarodovanju v znamenju privatne iniciative. In Sudmarke: 1. 1936 je znašal njen proračun za Koroško 47.640 S, za letos pa -16.200 S (okroglo 400.000 din), obakrat pa je bil v resnici precej prekoračen, kajti prispevki za božičnice na šolah — okroglo 18000 Š — v rednem proračunu niso bili predvideni. Poleg teh rednih izdatkov je Sudmarka prikrila gradbene stroške za dve obmejni šoli v višini 70.000 S (650.000 din). Iz teh številk sledi preprosto dejstvo, da koroške raznarodovalne organizacije razpolagajo letno z blizu milijon dinarji. Pri tem pa niso upoštevane vsote, ki prihajajo od drugod. Na tem mestu jc bilo ponovno omenjeno, da so stiki med koroškimi raznarodovalnimi organizacijami in centrabvm »Društvom za zamejno nemštvo« (Volksbund fiir das Deutschtum im Aus-lande«) s sedežem v Berlinu zelo intimni. Temu društvu namreč že dolga lela predseduje koroški rojak dr. Steinacher, ki je bi! seveda prav osebno zainteresiran na razvoju na Koroškem. Te domneve je zgovorno potrdil zadnji občni zbor Sudmarke na Dunaju, ki se ga je osebno udeležil tudi dr. Steinacher. Torej sredstev več kot dovolj. Čc sc upošteva, da imajo zasebne organizacije tudi ves državni Spominske plošče padlim fašistom v Gorici V zvezi z jubilejnimi slovesnostmi v s|iomin na pohod fašistov na Rim pred 15 leti, je fašistična pokrajinska organizacija odkrila v fašističnem domu v Gorici sjioininsko ploščo v spomin padlih članov organizacije iz Julijske krajine. Na mranior-nati plošči so vklesana imena in sicer pod tremi ])Oglavji. V prvem poglavju z. naslovom: »Padli v Španiji«, najdemo med petimi imeni tudi Hilarija Kobala in Ivanu Eržena. V stolpcu z napisom: »Padli t A f r i k ic, najdemo '25 imen, med njimi imena: Fortunat Kazpet, Valentin Habe, Viktor Ooljn, Oton Pekorari. Anton Žvokelj, Josip Božič, Franc Bajt, Franc Likar, Ludvik Kogej, Karel Vidmar in Gabrijel Cufer. V stolpcu z napisom : »Z a nacionalno misel so p a d I i« pa stojijo zapisana samo tri imena, med njimi ludi Anion Kerševan. V Trstu se pridno ženijo Emigrantski tedni •Istra- objavlja zanimive podatke o gibanju porok v Trstu, ki da je v tem pogledu postalo mesto, ki prednjači pred vsemi drugimi italijanskimi mesti. V Trstu je bilo lani sklenjenih 2.740 porok, kar znaša I! jiorok na 1-štene. Med najboljšimi »Balilli«... V pregledni knjižici, ki jo je mladinska fašistična organizacija Balillac v Julijski Krajini izdala za 15-obletnico fašističnega režima v Italiji, so pohvaljene organizacije, ki so sc bolj vidno udej-stvovalc in doseglo v raznih strokah, predvsem v šfKirtu najlepše uspehe. Najbolj jiohvaljena so društva v Tolminu, Cradiški in Idriji. Našteta pa so tudi imena |x>sameznih članov, ki so ni stekli zasluge in odlikovali na telovadiščih. Med njimi najdemo naslednja imena: Stanko Ložar iz Sv. Križa pri Nabrežini, Ludvik Mišoti iz Gorice. Vincenc Volčič iz. Cerknega, Dino Pavletič iz. Gorice, Bojan Vo-dopivec iz Ločnika, Flori jati Faganel ludi iz Loč-nika. V vrsti pohvaljenih malih Italijank (Bulil-la-' je društvo za moško mladino, Male Italijanke : aparat na svoji strani, potem si pač ni težko predstavljati, kakšen je |>oložaj manjšine brez sredstev in brez prave moralne zaslombe. Kdor pozna razmere, bo moral priznati, da se na Koroškem v resnici dogaja čudež, če slovenska manjšina v borbi pod takimi pogoji sploh vztraja. Toda zavedati se jc treba, da sc čudeži ne godijo vsak dan in da leta in leta tudi ne morejo trajali. Komur jc narodna celota mar, bo moral to končno upoštevati. Pomirjenje na desno Sredi jioletja je bil na Dunaju ustanovljen na-rodnopolitični referat z dr. Pembaurom na čelu. Ta ustanova je imela nalogo, da privede v okrilje Domovinske fronte vse zmerno nacionalno razpoložene kroge, t. j. tisti del narodnih socialistov, ki ne zagovarjajo brezpogojno priključitev Avstrije k Nemčiji. Obenem naj bi se tem krogom omogočilo politično sodelovanje v sedanji Avstriji. Ta akcija ijiomirjenia na desno.- je doslej napredovala v toliko, dn so bili te dni imenovani vodje narodno-političnega referata za jxisamezne zvezne dežele, razen zu Vorarlberško in Dunaj. Na Koroškem je bil za to mesto prvotno predlagan ravnatelj kemične tovarno v liadentheinu gospod Fattinger, ki uživa v nacionalnih krogih polno zaupanje. Končno pa je bil imenovan za deželnega vodjo narodnojiolitičiiega referata pisatelj Friedrich Perkonig. Gosp. Perkonig Je profesor na celovškem učiteljišču in član kulturnega oddelka v deželnem zboru, obenem pa tudi predsednik Heimathunda. Svoje stališče do koroških Slovencev jo izrazil svoječasno na zborovanju koroških učiteljev v Borovljah s tem, da je odobraval postojianje Italije napram njenim manjšinam in se zavzemal za to, naj bi se enake metode uvedle tudi v Avstriji, Za Dunaj je predlagan na to mesto |>rof. Mil-tsrhinskr, ki je pred kratkim izda! knjigo o Ko-roški Klirntens hundertjiihriger Kampf um die Freiheit . Odločitev o tem imenovanju zaenkrat še ni padla. AKO. sta se pograbila. K sodni razpravi je bilo poklieo nih veliko prič. Sodišču je Drufuko |X)lem olisodilo na 4 leta za|K>ra, da Ih> služilo v svarilo vročekrvnim pretepačem. Kratke izpred sodišča Janez Zorrut iz Kojskegn doma in 29 let star, jo bil obsojen na eno lelo zapora, ker je surovo imstopal s svojo ženo. — Tone šterlinko iz Kanala je kradel tramovje, namenjeno za javni most čez. Sočo in ho zn to sedel osem mesecev. — Ivan Kavčič iz Prvačine je iinel pri sebi nekaj staregn sire-liva, ki ga je izkopal na bivših bojnih poljih. Obsojen je bil na j Kil leta zajnira. Peter Makuž iz Sempasa, ki Je znan zaradi svojega nasilnega ravnanja z ženo in hčerko, je bil aretiran in čuku na sodbo v goriški ječi. — Carinski uradniki so napravili nepričakovano |irei«kavo v stanovanju Marije Miška in OO-letnega Andreja Kobala, slii-nujočegu v Ajdovščini ter odkrili, da skrivaj izdelujeta žganje. Tudi pri Leni Stekar v šniurlnem pri Kojskem so naleteli na krivično blago. Vsi trije so bili poslani v Gorico. svetlobe pojema v kvadratnem razmerju z ra/ daljo med kopirnim okvirjem in svetilom. Ce smo osvelili n. pr. v razdalji 50 cm dve sekundi, je čas osvetlitve pri 1 metrski oddaljenosti kopi i -nega okvirja od svetila štirikrat daljši, torej oceni sekund. Osvetlitev kontroliramo jio sekundnem kazal eu nn uri, ali pa štejemo sekunde po ,-tari folo amaterski tradiciji: ena in dvajset, dva in dvajset itd. Najslgumeje je seveda kopiranje z električno kopirno uro. Večkrat je v temnici težko določili, katera stran papirja je stojna stran, ker nekatere lovni ne fie vedno ne smatrajo za |iotrebno, da hi s pri mornimi znaki označevale hrbtno stran papirjev. V takšnem primeru si pomagamo tako, dn nekoliko ovlažimo prst ter pritisnemo z njim na papir. Lepljiva stran je slojna stran papirja. Nekateri papirji imajo poleg tega lastnost, da se njihova svetločutna plast lahno vboči na znotraj, če j 111 položimo na lojilo dlan. Po tem in ker je svetločutna plast nekoliko rumenkasta, je mogoče sloj no stran papirja določili s precejšnjo gotovostjo. Naša društva Foloklub Ljubljano opozarja ponovno vne interesente na začetniški fotografski tečaj, ki se bo pričel sredi novembra. 1'slmene jirijave ob torkih in petkih od 20 dalje v klubskem lokalu, pismene pa na: Fotoklub Ljubljana, Levstikova ulica (Paviljon za Mladiko). Fotoklub Ljubljana opozarja amaterje, ki K' zanimajo za začetniški tečaj, da bo informativni sestanek 11. novembra ob 20 v klubnvem lokalu, pri-Četek tečaj apa 18. novembra. Predavanja. V petek, 12. novembra bo pre,lavni v Šoštanju v kinodvorani član ljubljanskega Fotokluha g. K. Kocjančič o temi: Po slovenskih dobravah in višavah«. Predavanje, ki bo pod okriljem šoštanjske jiodružnire Plnniskegti drušlva. !•« spremljalo večje število diapozitivov. vesti pa za dekleta) pa je navedena samo V r 1 ja Dolenc iz Gorice. Nesreča ne počiva Iz Prevala pri flruševju poročajo, da se je prevrnil avto iz Ljubljane, ki je vozil Filipa in Fran-čiško Bizjak ter njuno hčerko Silviro in svaka Antona Dolenca. Poškodovan je hil Filip Bizjak, ki mu je zlomilo nogo. Ranjence so prepeljali v tržaško bolnišnico. — Stare vojne izstrelke sla pri lxio-niku i/.kojiavala Jože Kumar in Izidor Pjan, oba doma iz Podgore. Imela sta nesrečo, da je izstrelek eksplodiral in ju ranil, vrhu tega so ju še zaprli. — Pri Sv. Luciji se je pri delu hudo ponesrečil 17 let stari Ciril Jermol. Nahaja se v goriški bolnišnici z zdrobljeno nogo. — V Gorici jo padla s tramvaja 40 let stara Ana Križman in bila hudo ranjena. — Nesrečno je padel in si pri tem zlomil nogo l/ojze Jurič, .bratec iz Mirno. Zdravijo ga v goriški liolnišnici. — Zastareli vojni izstrelek je eksplodiral, ko je zadel vanj z motiko France tej iz Solkana. Franceta jo hudo razrnesarilo 111 se t obupnem stanju nahaja v liolnišnici, kjer ne verjamejo, da mu bodo rešili življenje. — Stanko Cenčič iz Sela pri Kobaridu se je ponesrečil pri delu in je hil v nevarnem stanju jiropeljan v bolnišnico. Ivan Brezaušek, doma nekje blizu Ajdovščine, je bi! prepeljan v bolnišnico s polomljenimi udi. kot posledica nesreče pri delu. — Oče Franc Jeraš iz Koinua je vozil na svojem kolesu tudi sinka Karla. Da bi se izognil avtomobilu, je moral prehitro okreniti na stran in je kolo oba vrglo po cesti, kjer so ju fiohrali nezavestna iu precej hudo jvoško-dovana. Oče je dobil pretres možganov, sinko pa ima zlomljeno lopatico. Dva zločinca ustreljena Okrožno sodišče v Kopru je nedavno Josi|iu in Malo V i voda obsodilo na smrt zaradi roparskega umora, ki sla ga zakrivila v Mlunu. Smrtna obsodba jo bila .sedaj izvedena in siccr na odprtem jx>-Iju, kake 3 km daleč od Kopra. Usmrtitev zločincev je bila javna, kar je v Italiji zelo redko. Prisostvovalo ji je veliko število okoliškega ljudstva. Zločinca sta bila ustreljena in sta se po prvem strelu zgrudila. Med ljudmi ie krvno dejanje napravilo mučen vtis. Zadnja usmrtitev v leni kraju jc bila pred poldrugim stoletjem. Obsojen pretepač ' Goriško sodišče je te dni sodilo Antona Drufuko iz Kojskega, ki je bil obdolžen, da je lani v decembru nevarno jxiškodoval Avguština Gabrov-ca, ki jo od prelepa odnesel notranje rane in nekaj polomljenih reber. Anton iu Avguštin sta namreč vzajemno popivala in se pri tem tako razburila, da Kdo je utopljenec v Soči? Iz Zagrada nam r>oročajo, da so ljudje tamkaj potegnili iz Soče truplo moškega, od 55 do reinetavunja med skalovjem, skozi ka terega dere voda. Orožništvo nesrečo preiskuje. Po vsej okolici je napravila mučen vti.-. Tudi line [»nesrečenca Se niso mogli ugotoviti. Ker so hoteli skrivaj čez mejo Italijanske oblasti siroto pazijo, da n,- le kdo brez oblastnega dovoljenja prekoračil državno mejo in so kazni, ki jih krivcem odmerjajo, vedno zelo oličutne. Zadnje rini so bili zaradi tega presto|ika obsojeni: Josip PerSolja iz Smnrtnegn v Hrdili nn 4 mesere zapora in '2.ŠOO lir denarne elobe, Jakob Rejec iz Podlcskovra pa na X mesece zapora in 1 2.000 Jir (lomimo alobe. Na meji je bil le dni prijel | tudi Rudolf šoš, domu iz. Opčine jiri Trstu in koma) 17 let star. ki je s svojim prijateljem hotel skriva: če7. mejo v Jugoslavijo. Kantu šc nista bila sojena. Konje je tihotapil Jože škerjanec. duma na Ost rožnem lirdu pri . Šent Petru mi Krasu, star 31 let, ki: je inoral zago-j varjali pred sodiščem v Postojni, ki ga je obdolžilo, | da se že dalje časa ha vi .« tihotapljenjem konj i'. Jugoslavije v Italijo. Jože se je pred sodniki pogumno zagovarjal, dn ni noben tihotupee. Ko so mu dejali, da je njegovo ime izdal neki njegov zna nec, ki že sedi v tržaških zn)K>rili zaradi istega |ire-stopka, je Jože odgovarjal, da njegov prijatelj laže. Sodišče v Postojni ni moglo priti do pravega sklepa in je Jožeta poslalo naprej v Trst. kjer bo nova sodna raz|irava in kjer bodo oba prijatelja drug drugemu pred oči jio^tavili. * Slovesna otvoritev |iarne žace v llir-ki Bistrici. V nedeljo, 31. oktobra je bila v Ilirski Bistrici na j'rav slovesen način olvorjena najmoderneje opremljena parna žaga lesnega industrijoa g. Viktorja Tomšiča. Otvoritev lega novega industrijskega jmmI ietja jo bila v največjem sijaju. Žaga. kaokr ludi vsi drugi objekti in fioslopja so bili okrašeni 7. zelenjem, trikolorami in na mnogih krajih ie visela slika iluceja Mus-iolinijn. Slovesnosti so se udeležil: zastopniki fašistovskih krajevnih organizacij in mnogi italijanski odličniki. Podjetnik g. Tomšič je znan po Krasu daleč naokorog, )>a tudi po Notranjskem daleč čez mejo. Svoj čas je bil velik nacionalist in pred vojno načelnik ilirsko-bistriškega Sokola. F O T O A Od negativa do pozitiva KOPIRAMO lahko v navadnem kopirnem okvirju ali pa v posebnem kopirnem aparatu, ki omogoča hitrejše in preciznejše delo. Kopirni okvir je lescnokvir s primernim uto-rom, ko j ega velikost je jirikrojena za določen format negativa s pregibljivim, v sredini prerezanim ter čez vso površine z debelo klobučevino prevlečenim pokrovom. Da sta negativ in papir pri osvetlitvi v čim tesnejšem doliku, sla pritrjeni na okvirju dve prožili peresi, ki pritiskata na pokrov 111 s tem jiosredno tudi na papir in negativ. Kopirnih okvirjev je mnogo vrst. Cim enostavnejši ho, bolj so uporabili. Paziti jc samo na to, da je. utor popolnoma raven in pokrov povsod enakomerno obložen s klobučevino. Na valovitem uloru steklena plošča poči, čim pritisnemo s peresi na pokrov okvirja, neenakomerno obložen |iokrov jia povzroča lico.striuo pri kopiranju, ker ne pritiska z enako močnim pritiskom na vso površino pa-pirja. Najboljši so okvirji z utorom, obloženim s prožnim gumijem, ki izenačuje morebitne razlike v debelini stekla negativne plošče. K vsakemu kopirnemu okvirju spada primerno število mask iz papirja, celuloida ali tanke pločevino za kopiranje različnih izrezov iz, negativa. Nekateri kopirni okvirji sos opremljeni tudi z vložki za kopiranje negativov manjših formatov, kakor je okvir. Takšni kopirni okvirji morajo imeli za podlogo vložkov posebno stekleno ploščo, prav tako tudi okvirji, v katerih kopiramo poleg steklenih negativov tudi filme. Tudi kopirni aparati so na prodaj v najrnz ličnejših izdelavah. Najboljši so aparati z vgraje 110 električno kopirno uro. ki uri koolranin avto- MATER matično in v poljubnem času izključi rdečo in vključi belo svetlobo v aparatu. Vsi boljši aparati so opremljeni tudi s premakljivimi maskami za kopiranje različnih izrezov negativa in negativov različnih formatov. V bistvu so kopirni aparati večji ali manjši svetlotcsno zaprli, v notranjosti belo pobarvani zabojčki z vgrajeno rdečo aii rumeno žarnico in z eno ali tudi več belimi, motnimi žarnicami. Da je bela svetloba razpršena in enakomerno jiorazdeljena pri osvetljevanju na vso površino negativa, je montirano v primerni razdalji nad žarnicami motno ali mlečno steklo. Na vrhnji slrani aparata je s klobučevino podložen jiokrov in okvir s stekleno jiodlogo, ki je v bistvu prav takšen, kakor so navadni kopirui okvirji, iočena pravilna osvetlitev, je v razmeroma zelo z. njimi lahko, hitro in sigurno. Ko je enkrat do-tnkšnegu aparata priporočljiva, ker je kopiranje Petičnim amaterjem, ki veliko kopirajo, je nabava kratkem času mogoče napraviti veliko število popolnoma enakih kopi j brez zamudnega manipuliranja Spreten amater si zgradi lahko takšen kopirni aparat tudi sam. Še hitrejše je kopiranje z avtomatičnimi kopirnimi stroji, ki jih uporabljajo v velikih obratih ler za amaterje seveda ne pridejo v poštev. V takšne stroje vložijo bromosrebrni papir v posebnih zvitkih, ki vsebujejo po več slo metrov papirja. Stroj avtomatično papir osvetli, prav tako avtomatično razvije, ustali, izpere in umetno posuši. Kakor pri negativu, tako je ludi pri pozitivu odločilnega pomena osvetlitev. Preveč osvetljene kojiijc imajo zamrenjene svetlobe in zaradi običajne prezgodnje prekinitve razvijanja barvno neizrazite. sive senčne pnrtije, premalo osvetljene kopije pa nimajo v svetlobah in poltonih nobene risbe ler sn nenaravno kontrastne K"a,- imu cvello- čutni papir neprimerno manjši svetlostni obseg, kakor ga ima negativno tvorivo, mora bili čas osvetlitve zelo skrbno določen, če hočemo prenesli čim več risbe z, negativa na pozitiv. Gradacija papirja naj bo čin, točneje prllngodena značaju negativu. Ce je kopija vz.Iic temu premehka, kopiramo ponovno, toda pri šibkejši svetlobi ali pa pod rumenim steklom, ki prav tako |>ovzroča trdoto kopije Negativi s pretrdimi kopijami dajo mehkejše kopijo pri močnejši svetlobi ali pa, če jih kopiramo pod rdečim steklom. Tako rumeno kakor rdeče steklo podaljšata čas osvetlitve. Osvetlitev določamo po gostoti negativa, občutljivosti papirja in jakosti svetlobe, ki je odvisna 110 samo od svetila, temveč tudi od oddaljenosti kopirnega okvirja od svetila. Zadnji pogoj odpade pri kopiranju s kojiirnimi aparati, pri katerih je jakost svetila in addaljenosf negativa od svetila konstantna. Za določanje časa osvetlitve imamo nekaj mehaničnih prijiomočkov ter ga lahko tudi točno izračunamo, vendar jc najenostavnejše določanje s poskusom na kos papirja enako občutljivosti, kakor smo ga izbrali za kopiranje. Poskusni papir vložimo v kopirni okvir ter ga prekrijemo s kartonom tako, da je izpostavljen svetlobi samo majhen del papirja. Nejiokriti del osvetlimo skozi negativ primerno občutljivosti papirja iu le približno pravilno, občutljivejši papir n. pr. eno sekundo. Nato karton nekoliko odmaknemo ter osvetlimo to polje zopet eno sekundo, in tako dalje, dokler ni osvetljen ves trak papirja. Tako smo dobili z osvetlitvijo posameznih polj po eno sekundo več polj, ki so osvetljena 1, 2. 3, 4, 5 in več sekund. S poljem, ki se nam zdi po razvitju najjiravilucjše osvetljeno, je določen pravi čas osvetlitve. Posebno težko je določiti čas osvetlitve pri kopiranju zelo tankih in nežnih negativov, ker je pri takšnih negativih osvetlitev zelo kratka. Da podaljšamo osvetlitev, jih kopiramo v večji razdalji od svetila in po potrebi tudi pri šibkejšem svetilu. Na takšen način določimo čas osvetlitve nekoliko laže Jakost Slran 4. ■P0NEDELJSK1 SLOVENEC-, 8. novembra 1937. Štev. 45. TVecfel/sIci šport Ljubljana : Gradjanski i: O I večje presenečenje VIII. kola. Zmagalo je Jedinstvo, sicer pičlo, toda sigurno in zasluženo z 2:1. V Ljubljani je gostoval lanskoletni državni prvak Gradjanski. Izgubil je z 0:1 Ljubljana je zmago popolnoma zaslužila. Pomagala si jo s tema dvema točkama do boljših obetov v spomladanskem delu prvenstva. Po presenetljivih rezultatih je stanje v tabeli konec VIII. kola precej zapleteno. Jasen ni vrh, jasen pa tudi ni repek. Ljubljana, 7. novembra. Danes popoldne je bilo no igrišču SK Ljubljane izredno živo. Zadnji debacle slovenskega klubu ni vplival ugodno na obisk. Zato pa so prišli pomagat blagajniku Zagrebčani, ki jih je jutranji vlak pripeljal okrog (>00. Gostje pridejo vedno prav: razveselita se jih blagajnik in — gostilničar. Tudi vreme se je vedlo kot se spodobi. I7. sobotnega dežja je napravilo nedeljsko razpoloženje: jasno, čisto, toplo. Blagajnik SK Ljubljane si je zadovoljno mol roke. 4000 ljudi so je oglasilo pri ozkih Iinicah. Prišli so na tekmo celo tisti »gadje , ki so prejšnjo nedeljo sklenili, da jih ne bo več blizu. Gradjanski še zmerom vleče. SK Ljubljana se je danes držala boljše kot je bilo pričakovati. Zmagala jo svojega renomi-ranega nasprotnika z 1:11- spravila je obe točki, ki se jih ni bil nadejal niti največji optimist. Ob 1 popoldne sc je začelo, in sicer s prvo tekmo, v kateri so se ljubljanskemu občinstvu predstavili Slamičevi gojenci. Celje je porazilo šibko rezervo Ljubljane z 2:0. Mod gosti smo opazili zelo talentirano moč v osebi mladega Dobrajca. Tekma je bila zelo živahna in je pokazala, da mladih moči ne gre metati v koš. Ob četrt 1111 tri so pritekli iz temne line pod tribuno gostje, ki so nastopili v tej-le postavi: Urh, Hiigl, Cesarec, Kovačevič, Jazbinšek, Ko-kotovič, Brozovič, Antolkovič, Lešnik, Pogačnik, Pleše. Ljubljana: Pogačnik, llassl, Bertoncelj Stanko, Žitnik, Vovk, Boncelj, Slapar, Pupo, Tičar (Jež), Bertoncelj Pepček, Jež (Tičar). Piščalko je regiral renomirani dunajski sodnik g. Beranek, ki je v Ljubljani pustil za seboj vse drugačen sloves, kot njegov neslavni prednik Baunigartner iz Švice. Kratek potek: Že v prvih minutah je živo. Jež tolče v sredo, toda Pepček okleva. Pupo daje Tičarju, ki se nespretno obotavlja, Cesarec je prej pri žogi. Pleše teče mimo Žitnika, centrira, j^ešnik tolče ob prečki v out. V 4. minuti uide Tičar, branilca Gradjanskegu mu vzameta žogo. Vovk vzame svinjino Pogačniku (seveda plavemu Pogačniku!), jo odda Slaparju, ki driblja Kokotoviča iu centrira. Pepček dobi in predloži Tičarju, ta pa zaparka. V 10. min. uide Pupo .laz-binšku, daje Ježu, Jež centrira, Tičar tolče silovito — toda — mimo. V 12. min. uide Žitniku Pleše, ki bije do Brozoviča: Brozovič predloži Lešniku, toda šibki centerfor plavili mečka in prepusti žogo Hasslu. V 17. min. kiksira llassl — topot obupno. Žogo dobi Brozovič, ki odda Lešniku. Blondinec tolče nevarno tik ob prečki. V 19. min. Pepček predloži Pupotu, Pupo Slaparju, Slapar pa Urhu v roke. Dve nerodni minuti. Gradjanski pritiska, toda njegov napad 110 zna realizirati. Stanko Bertoncelj postane končno gospodar položaja. Njegov strel pride do Vovka, ki odda Slaparju. Urh rešuje. V. 22. min. Kovačevič skače v Pupota s temperamentno južnjaško surovostjo. Baunigartner bi bil »slučaje spregledal, Beranek pa ga ne more. Mostarec mora odkorakati med gledalce. Naslednje minute dokažejo, da je hladni tuš precej učinkoval. Ljubljana pošteno pritiska, purgerjk se morajo braniti. Branijo se surovo — toda uspešno. V 29. min. uide Tičar, ki se spet obotavlja, žogo dobi Cesarec, ki tolče pred Kokotoviča. Pleše pobegne, daj«' Lešniku, toda slabi blondinec zapacka. V 31. min. se razkuri Jež, Pepček pošlje Slaparju, Slapar vrača na sredo, Tičar pa v out. V 38. min. uide Brozovič. Njegov visoki center je neuporaben. Pogačnik (plavi Pogačnik) tolče Pogačniku (zelenemu Pogačniku) naravnost v roke. V 41. min. zeleni Pogačnik sijajno brani. V 43. min. uide Lešnik, njegov stroj si na srečo poišče out. V isti minuti strelja Pupo — Urhu v roke. V 44. min. Dve zan'mivi tehtni v Belgradu Belgrad, 7. nov. m. Pred SOOO gledalci se je d?nes na igrišču Jugoslavije vršil dvojni program. Številno občinstvo je doživelo dokaj razburljivih trenutkov tako v prvi kakor tudi v drugi tekmi, kajti obe igri sta bili tipični borbi za točke. Bask : Hajduk 3:3 (2 : i) Ta igra je bila razburljiva in zelo zanimiva. Domači so pričeli takoj zelo ostro igrati, enako pa so odgovorili tudi gostje z morja. Ako ne bi Hajdukovci napravili nekaj napak, bi zanesljivo odšli iz Belgrada kot zmagovalci. Zlasti 6ta padli v oči napaki Perašiča v 2. minuti, ko je po nepotrebnem vrnil žogo vratarju in je domačinom prineslo to prvi gol, in pa napaka branilca Milutina v 20. minuti, ko je po nepotrebnem padel drugi gol. Obe napaki sta spretno izkoristila Šarič in Spasojevič ter dosegla vodstvo za svoje. Vsakdo je pričakoval občuten poraz llajdukovcev, ker je njihova krilska vrsta delala napako za napako. Toda Hajduk ni popustil. Obramba se je počasi oprostila klešč domačinov, napad pa je tedaj z vso silo pritisnil in izsilil zaporedoma pet kotov, od katerih je zadnji v 16. minuli prinesel gol po Lemešiču. Tako se je končal prvi polčas. V drugem polčasu je postajal Hajduk vedno boljši ter je že v drugi minuti Alujevič izenačil. V 13. minuti jc Glasič popravil na 2:3. Napaka Hajduka je bila, da ni potem pričel bolj defenzivno igro, ker bi lahko brez večjih težav ohranil zmago. Baskovci so potem ostro pritisnili in skušali izenačiti, kar se jim je posrečilo v 39. minuti, ko je Detlin-ger dal tretji gol za domače. Kmalu nato se je igra končala. Neodločen rezultat popolnoma od-govcarja igri. Po tej igri se je pričela glavna tekma Hašk: Jugostaii a 1:0 (0:0) V tej igri so dominirali zagrebški akademiki. Simpatično in disciplinirano moštvo Haška je pokazalo zelo lepo igro v polju ter ustvarjalo nešteto prekrasnih situacij za gol, ki pa so vse, z izjemo ene, ostale brez uspeha. Hašk je dobro moštvo. Le oba stranska krilca ne zaslužita pohvale. Haškova napaka je, da preveč kombinira, da forsira igro skozi trio, namesto da bi se v prodorih posluževal obeh krilcev. Kaže, da se Ilitrec zaveda, da sta oba krilca slaba in skuša zato izvesti vsako kombinacijo skozi središče napada. Jugoslavija je igrala danes podrc eno vlogo. 1 ri stanju 0:0 je Petrovič zastrelil v 36. minuti prvega polčasa celo enajstmetrovko, kar najbolj dokazuje, kaka nervoznost ie zavladala med igralci za- vrača Gradjanski, toda prilično ntedlo. V 45. min. diši po golu. Jež je neroden, Jazbinšek tudi, žogo dobi Žitnik, ki predlaga Tičarju, Tičar pa zastrelja. Takoj za lo šanso odžvižga g. Beranek polčas. Drugi polčas: Pepček odda .lazbinšku. Plešo uide, Lešnik polomi. Ljubljana vrača. Boncelj sname Brozoviču in odda Ježu, ki prenese k Slaparju. Slapar centrira, Vovk oddaja Pupotu, Pupo tičarju, ki strelja preko prečke. V 7. min. Lešnik poskuša prevarati zelenega Pogačnika — seveda zaman. Tičar vrača, toda Hiigl je na mestu in lepo v padcu poda Brozoviču. Nespretno desno krilo plavili« nerodno centrira. Hassl dobi žogo, Žitnik pošlje v out. V 9. min. se Jež poskuša z Jaz.biiiškoin: brez uspeha. Žogo dobi plavi Pogačnik, ki predlaga Lešniku. Lešnik odda prostemu Plešetu, zeleni Pogačnik sigurno drži. V 12. min. uide Tičar, ki centrira — Cesarcu na noge. Zelenih napadalcev ni videti. V 16. min. driblja Pepček .lazbinšku. Žogo dobi Jež, ki oddaja Slaparju. Njegov strel konča v outu. V 20. min. se spoprime Jež z Jazbinškom. Plavi centerfor prevzame žogo, ki jo odda Plešetu. Pleše teče, centrira, Lešnik zapacka. V 22. min. Lešnik sijajno udari, toda Pogačnik še lepše brani. V 24. min. uide Tičar, ki centrira, Pepček tolče silovito — toda v out. V 26. min. Antolkovič dobi žogo od Brozoviča. Vrača, Boncelj se vmešava: prosti strel proti Gra-djanskemu. Žogo dobi Jazbinšek, ki odda Antolko-viču. Antolkovič predlaga Brozoviču, mostarska neroda pa tolče v out. Ljubljana pritiska. Vovk daje Pupotu, Pupo Pepčku, Pepček Ježu, Jež Tičarju: vse gre kot po maslu, ampak samo do lliigla. V 37. min. dobi Tičar lep predložek od Bonclja. Levo krilo centrira, Jež oddaja Pepčku, Pepček Pupotu, Pupo Slaparju — nič. V 42. min. uide Brozovič Bonelju. Desno krilo plavili centrira, Lešnik zapacka. V 43. min. sijajna šansa za Ljubljano. Tičar pošlje v out. V 44. min. Žitnik sijajno jemlje Plešetu, oddaja Slaparju, ki teče in predloži na nogo Tičarju. Tičar ne kolelia: steče dva, tri metre, nato pa sijajno poskrbi za šest jesenskih točk. Njegov strel s petnajstih metrov se konča v mreži Gradjanskega, še preden se Urh utegne zdramiti —1:0 za Ljubljano! V 45. min. napade Gradjanski po Brozoviču. Brozovič centrira, toda Lešnik tolče tik ob prečki. Ljubljana vrača silovito, toda Urh je na mestu. Prosti strel proti zelenemu Pogačniku, Žitnik dobi žogo, vozi, Slapar tolče v sredo, sodnik pogleda na uro in zažvižga finale. Dve točki ostaneta v Ljubljani. Gradjanski je letos za razred slabši od lanskega leta. V njegovem moštvu bi se splačalo omeniti edino lliigla, Kokotoviča in deloma Jaz-hinška. Mošlvo forsira polvisoko igro, ki ji ni kos. Dobra je obramba z. Urhoni ter deloma halflinija. Napad pa je pod vsako kritiko. Dve jugoslovanski zvezdi: Lelnik in Pleše sta popolnoma izven forme. Pogačnik v napadu je slaba pridobitev, Brozovič ni desno krilo in no spada v prvi teaill. Najboljši mož je še bil Antolkovič, ki je spredaj garal za tri ljudi. Ljubljana bi morala igrati prejšnjo nedeljo tako kot je danes — in Bask bi se bil vrnil v Belgrad brez točke. Obramba je zadovoljila — zlasti mladi Pogačnik (izeleni ); ta golman gleda v zelo vabljivo bodočnost, llalti so danes igiali požrtvovalno; mnogo pa so grešili z netočnim podajanjem. Mladi Vovk se ho do pomladi brez dvoma znašel v svoji okolici. Danes je bil eden redkih ljudi na terenu, ki so oddajali lepo in pravilno. V napadu se pozna Pupo. Ta napad naj igra zdržema preko zime — in spomladi se nam ne l>o treba vračati v Ljubljano brez gola, ki so ga zabili zeleni . Napad sicer še ni uigran, do po-četka novih tekem pa se bo brez dvoma uredil. Sodil je odlično in objektivno g. Beranek z Dunaja. radi izvrstne Haškove igre. Edini gol je dal Horvat v 8. minuti drugega polčasa. Zagrebčani so zastre-lili nešteto zrelih situacij. Izid tekme ni realen, ker so gostje zaslužili večjo zmago. Zaradi današnje zmage je Hašk stopil na prvo mesto prvenstvene tabele, ker je BSK igral v Sarajevu neodločeno. BSK . Slavija 4:4 Sarajevo, 7. nov. m. V ostri borbi je bivši državni prvak naletel v Sarajevu na trd oreh in moral proti pričakovanju prepustiti sarajevskemu klubu eno točko. S tem je padel s prvega mesta prvenstvene tabele, Jedinstvo :Concord'a 2:1(1:0) Zagreli. 7. novembra. Danes sta odigrala nogometno tekmo za državno prvenstvo Jedinstvo in Concordia z. rezultatom 2:1 (1:0) za Jedinstvo. Stan e po VIIL kolu državnega prvenstva Osmo kolo je v kraju. Jeseni bomo igrali samo Se eno rundo. Danes je bil termin presenečenj: V Belgradu je Hajduk po zelo lepi igri izsilil z Baskom remis - 3:3. BSK je potoval v Sarajevo, kjer je pustil točko Slaviji - po dolgem času. Srečanje sc je končalo 4:4. Hašk se je to pol sijajno odrezal v Belgradu. V zelo živalmi in lepi igri je zmagal Jugoslavijo z 1:0. Rezulta je po poteku igre izredno nizek. Haškovci so imeli vos cas iirvo besedo na terenu. V Zagrebu sta se spoprt-jela Jedinstvo in Concordia. Izid tekme je naj- HAŠK 8 0 1 1 21 9 13 BSK 8 6 1 1 27 12 13 Hajduk 8 3 3 2 17 17 9 Gradjanski 8 3 2 8 10 12 8 BASK 8 3 T 4 16 12 7 Slavija 8 3 1 4 10 13 7 Jedinstvo 8 3 1 4 4 14 7 Jugoslavija 8 3 0 5 11 10 6 Ljubljana 8 o 2 4 7 15 (i Concordia 8 •> 0 6 11 29 4 Ljubljana še vedno sedi na nevarnem devetem mestu. Podoba je, da so bo morala izpada tudi spomladi pošteno otepati. Jedinstvo se počasi sde-la«. Najbrž sc bo za prihodnje leto izvleklo. Boji v podzvezi Že dopoldne so križali 1 jute meče podzvezniki. Favoriti so odlično opravili svoje delo. Na treh igriščih so se spopadli nasprotniki. Svoboda se je pomerila s Slovanom, lieka je potolkla Jadrana, Hermes je zagodel Bralstvu. Hermes : Bratstvo 4:1. Hermes je zaigral kot je treba. Gorenjci so se poskušali sicer upirati, opravili pa niso ničesar. Nova grupacija železničarske čete obeta najboljše. Vprašanje zmage ni bilo niti trenutek odprto. — šiškarji so posel opravili zanesljivo. Svoboda : Slovan 4 : 0. Svoboda je pokazala nekoliko drugačno igro kol prejšnjo nedeljo v Kranju. Njen napad se ni Stedil. S kratkimi pasovi je naglo prodiral pred nasprotnikova vrata — in streljal. Po dolgem času je moštvo Svobode pokazalo kondicijo kot je hilo obetalo letos v začetku prvenstvenega tekmovanja. Obramba je solidno razdirala, halfi so poinagiili lako v zaledju kot v prednji črti. Rezultat odgovarja poteku igre; morda je celo nekoliko skromen. Reka : Jadran 4 : 0. Reka je gostila Trnovčane — in to prav gostoljubno. Gol se jo vrstil za golom. Omembe jo vredno dejstvo, da je v napadu dobutiral visolti Kokolj, ki je zabil celo — gol. Tekma je potekala v stalni premoči Reke. Jadran skoraj ni prišel do sape. Mošlvo od tekme do tekme izgublja po dobro unčo fizične kondicijo, ki jo je kazalo letos jeseni. Reka začenja s poplavo. Težko si je misliti, da bi jo v njeni sedanji formi mogel na Viču poraziti katerikoli prvorazredni klub. Ce se bodo igralci svoje dolžnosti zavedali do konca tekmovanja, je prav verjetno, da so bodo znašli v finalu. Mariborski šport Maribor, 7. novembra. ŽELEZNIČAR : MURA 4:1 (2:0) Gornja tekma je bila odigrana na 6tadionu pred kakimi 400 gledalci. Nudila je le medel šport. Igra se je razgibala šele v začetku drugega polčasa pri stanju 2:0, ko je Mura dosegla gol in ko je skoraj kazalo, da bo mogla tudi izenačiti. Železničar je imel večino igre v svojih rokah. Napad je imel nešteto priložnosti zvišati, bil pa je premalo odločen. Desna zveza ni nikak napadalec in je več škodovala kakor koristila. Krilska vrsta in obramba sta bili sigurni. Mura svojih zmag na domačih tleh z današnjo igro ni opravičila. Igrala je sicer požrtvovalno. Dobra sta bila posebno oba branilca, drugače pa ni zadovoljila. Po doseženem častnem golu je sicer prevzela igro za nekaj časa v svoje roke, nato pa je kmalu klonila. Njen kapitan Kukanja je večkrat, namesto da bi igral, hotel s stalnim protestiranjem vplivati na sodnika, ki ga je končno izključil. Rezultat odgovarja razmerju moči. Sodil je g. Veble iz Celja. V predtekmi sta nastopili za Tivarjev poka! juniorski moštvi ŽELEZNIČAR : SLAVIJA (Varaždin) 2:1 (1:0) Obojestransko živahno igro je sodil g. Jančič. Na igrišču Rapida je bila tekma RAPID : GRADJANSKI (Čakovec) 6:0 (5:0) Simpatični gostje niso mogli nuditi Rapidu pravega odpora. Da ne bi Rapidovi napadalci v drugem polčasu po zastreljani enajstmetrovki tako popustili, bi lahko dosegli tudi dvoštevilčni rezultat. Sodil je g. Kopač. ČAKOVEČKI SK : ISSK MARIBOR 5:3 (1:1) Čakovec, 7. novembra. Pred številnimi gledalci je bila danes odigrana prvenstvena tekma imenovanih klubov, v kateri so domačini po uspeli igri zmagali. Dobro je sodil g. Doberlet iz Ljubljane. SK Planina v Mariboru Maribor, 7. novembra. Prvič od svojega obstoja je nastopil danes v Mariboru agilni ljubljanski športni klub Planina. Poslal je svoje juniorje na juniorski dvoboj z mariborskim SSK Maratonom. Oba bratska kluba sta nastopila danes dopoldne na Železničarjevem igrišču ob Tržaški cesti. Miting je bil prav za prav zaradi slabega vremena že v petek odpovedan, kljub odpovedi pa so atleti SK Planine prišli. Ker pa Maraton njihovega prihoda ui pričakoval, ni mogel pravočasno obvestiti in zbrati vseli svojih juniorjev, pa je zaradi tega nastopil znatno oslabljen. Rezultati so sledeči: (1(1 m zapreke: I. liadko (Maraton) 9.1; 2. Vider (Planina) 9.4; 3. Lužar (M) 9.4, 4. Marko (1>). Maraton 6 točk, Planina 4 točke. Disk: I. Lužar (M) 39.65 (nov juniorski rekord dravske banovine); 2. King (P) 85.90; 3. Hajko (P) 30.85; 4. Radko (M) 30.45. Maraton 11, Planina 9 točk. Skok v višino: 1. Lužar (M) 1.60; 2. Marko (P) I.60; 3. Kobal (P) 1.55; 4. Žibrat (M) 1.40. Maraton 16, Planina 14 točk. Skok v daljavo: t. liadko (M) 5.95; 2. Lužar (M) 5.74; 3. Marko (P) 5.58; 4. Dušan (P) 5.16. Maraton 23, Planina 17 točk. Z malenkostnim prestopom je skočil Radko 6.35 in 6.45. Tek 100 m: 1. Marko (P) 12; 2. Radko (M) 12.2; 3. Vider (P) 12.4; 4. Žibrat (M) 12.6. Maraton 27, Planina 23 točk. Met kopja: 1. King (P) 46.05 ; 2. Marko (P) 42.15; 3. Lužar (M) 41.35; 4. Radko (Ml 39.35. Maraton 30, Planina 30 točk. Tek 1000 m: 1. Košir (P) 2.59; 2. Stojnšek (M) 3.05; 3. Emil (P) in 4. Uebleis (M). Maraton 34, Planina 36 točk. Štafeta 4x100 m: 1. Planina 50.3; 2. Maraton 51.1. Maraton 38, Planina 44 točk. Met krogle: 1. Rajko (P) 13.28; 2. Radko (M) 12.31; 3. Lužar (M) 12.17; 4. Vider (P) 12.04. Maraton 43, Planina 49 točk. Triskok: 1. Dušan (P) 11.82; 2. Belak (P) II.57; 3. Žibrat (M) 10.99; 4. Lužar (M) 10.67. Maraton 46, Planina 56 točk. Celjski šport SK OLIMP : SK AMATER (Trbovlje) 2:6 (1:2) Celje, 7. novembra. Danes popoldne se je odigrala prvenstvena tekma med gornjima kluboma. Igra je bila odprta in zelo živahna, vendar pa so imeli A. več od igre ter so zasluženo zmagali. Pokazali pa so tudi več tehničnega znanja. A. so bili poleg tega hitri ter so imeli dober start. Pred golom so bili odločni. Dobro so izrabili vse prilike. Prav dobra je bila tudi njihova ožja obramba. Olimp je premehak in raztrgan ter neodločen pred golom. Imel je 6labo obrambo. Gole so zabili za Olimp Trnovšck in Primožič, za Amaterja pa po dva Sajovic, ostale pa Kos in Jordan. Tekmo je sodil dobro zagrebški sodnik g. Višnič. Gledalcev je bilo 300. Boksarska tekma v Belgradu Belgrad, 7. nov. ni. V velikem paviljonu na belgrajskem sejmu je bila danes velika mednarodna boksarska tekma. Najprej je bila borba med Slovencem Ogrizkom in domačinom Džepinom. Ogrizku, ki je pravkar odslužil vojaški rok. se jo poznalo, da ni treniral in jo podlegel po točkali. Nalo sta nastopila Eisenreich in Pavlovič. Borba, ki je navdušila gledalce, se je končala neodločno. V mednarodnem boksarskem dvoboju je Jugoslovan HUber strahovito zdelal Italijana Valentia, ki je v šestem krogu odstopil. Kot zadnja sta nastopila Janežič in Italijan Dobrec. Dobrec je bil tehnično boljši od Janežiča, ki mu manjka tehničnega znanja. Nasprotno pa je bil Janežič zelo vzdržljiv. Po desetih krogih je ostala borba neodločena. Šah Aljehin : Euive Amsterdam, 7. novembra. AA. 14. partija za šahovsko svetovno prvenstvo je bila po 40. potezi prekinjena. Položaj je z.a dr. Aljehina nekoliko ugodnejši kakor za Euvveja. Amsterdam. 7. novembra. 14. partijo je dobil Aljehin. Stanje po tej partiji je: Aljehin 8 in pol točke, od teh 6 zmag, Eu\ve 5 in pol točke, od teh Iri zmage. Mariborsko gledališče Calderon: Sodnik Zalamejsk/. Režija (j. J. Koviia. ,v. v katoliški Španiji doseže s Calderonom najvišji vrh ono kulturno snovanje, ki ga po naliki z drugimi deželami imenujemo renesanso, dasi je ono v svojem jedru mistično ter sta ji tuja i poganska miselnost i skrajni individualizem. Calderon je sledil dramskemu mnogopiscu Lope de Vegi v visoki službi dvornega dramatika. Za kraljevo mizo mu ui bilo sile in nemoteno je pisal za dvor svoje drame, za Cerkev in mesto svoja »avta«. Ideje svojim številnim igrani je zajemal iz katoliške pravovernosti in iz onega pretiranega pojmovanja osebne in rodbinske časti, ki so ga Španci prevzeli po Mavrih. V njegovih delili se bije boj za to ideje z ostrostjo secen-tislične doslednosti. Naše življenje je posvečeno Bogu, veri iu Cerkvi, prepoveduje Calderou v svojih verskih igrah. Čuvaj nad svojo častjo in če I i je omadeževana, jo brezobzirno maščuj, pravi v svoji meščanski drami »Sodnik Zalamejskk. Mariborska uprizoritev v režiji .1. Kovica spada med najboljše predstave letošnje sezone. Duševno trdnost imovitega, stanovsko zavednega kmetstva v borbi zoper plemiške pred pravice je odlično interpretiral g. Pavle Kovič kot Crespo'. Z enako umetniško resnobo je igrala gdč. Branka Rasber-gerjeva hčer Izabelo. Markantna laneknehtovska figura je bil J. Košula kot general. Brutalnega vojščaka Don Alvara je mestoma spretno upodobil g. Edo Grom. Prehudo v norčavo sta igrala g. Ver-donik in g. Košič degeneriranega plemiča in njegovega slugo. Premehkužno si je zamislil g. Nakrst Crespovega sina Juana. Hudo pa je motila sicer dobro uigrano predstvo kotnparserija v obupno pisanih oblekah in diletantskih maskah. Zdi se, da je stransko osebje v našem gledališču prepuščeno slepi sreči iu gledališkemu sta-rinarju. 0. Vdani v voljo Vsemogočnega naznanjamo, da je dotrpel dne 6. novembra ob 23, v 34. lotu starosti, naš nepozabni sin, brat in nečak, gospod H ERONIM SAVLI kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani in dipl. filozof Pogreb našega dragega pokojnika bo v torek, dne 9. novembra" ob 9 izpred hišo žalosti v Kranju, Cojzova cesta 20, na farno pokopališče v Kranju. čč. sobratom se priporoča v molitev. Kranj, dne 7. novembra 1937. Rodbini Š a v 1 i, I v a n č i č. Žalostnega srca sporočamo, da je danes, po daljšem bole-ltanju, umrla ljubljena žena, mati, sestra in svakinja, gospa Ljudmila Sep:n Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 9. novembra 1937 ob 14 iz hiše žalosti na Mestnem trgu št. 2. Ljubljana, dne 7. novembra 1937. •loško Sepin, elektromonter, soprog; Riko, sinček, Vilko, Dolfe iu Anica Laznikovi. brata in sestra.