večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> uri zvečer*
Urodnlštvo in upravnlštvo: Kolodvorako ulico Štov. 15. — Zurodnikom ao more govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi ao uo vračajo. — Insoratl: šoatatopna potlt-vrata i kr., pri večkratnem ponav Ijanji dajo ao popuat. — Volja xa Iijubljano v upravnlitvu: ca oolo loto 0 gld., za pol lota 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na moaoo 50 kr., poiiljatev na dom velja moaočno 0 kr. več. Po poiti velja na oelo
leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt lota 3 gld. 60 kr. in za jodon meaoc 86 kr.
Štev. 288.	V	Ljubljani	v	četrtek, 17. decembra 1885.	Tečaj II.
Razmere na Francoskem.
Francoska ljudovlada živi usodepolne dni; no-tranji boji in prepiri množe se dan na dan, in stnusti vodjev posameznih strank presegajo vsako me>o. Tako daleč so uže prišli častihlepni in vUdeželjni politiki velike republike, da jim celo £ast domovine ni več sveta — kar pač najlepše dokazuje nesrečna zadeva Tonkinška. Odkar je •taleč tam v Zadnji Indiji poražen bil jeden oddelek francoskih vojakov, odkar je oberst Her-bioger tako nespretno bežal pred navideznimi ki-°eškimi oddelki, razburili so se duhovi na Fran-coskem na nepopisan način in dežela ločila se je takoj v dva tabora: jedni so zahtevali, da se Maščuje francoska čast in vojna z vsemi silami mogočne ljudovlade nadaljuje; drugi pa so proglašali kot prvi princip, da se ostavi Tonking in dežela prepusti svoji lastni usodi, če tudi je na tisoče francoskih sinov zakopanih v onih daljnih zemljah in je rat tonkinški požrl uže neštete mi''jone iz žepov francoskih državljanov.
Zbornica je volila posebno komisijo, ki se iffla pečati s tonkinško zadevo in preiskavati uzroke nesrečne vojne. Postopanje tega odseka Pa se je takoj v začetku javilo na tak način, da Je vzbudilo silno razsrjenost vsacega pravega rodoljuba. Vlada je namreč predložila tonkinški komisiji dokaj raznih, jako kočljivih dokumentov ter J® se v6 da računala na to, da bode 33orica diskretno postopala in ne zlorabila danega ji zadnja. A jeden izmed odbornikov, Lockroy, l'itel je do raznih časnikov in na veliki zvon obe-811 stvari, ki nikakor niso častne za republiko in v velikanski meri škodujejo imenu franco-
Listek.
Jeden mojih prijateljev — bog.
Na Dolenjskem bivajoči prijatelj povabil me ^e> naj ga obiščem, da po dolgem prestanku pri pristnega cvička kako vganeva. V letošnjem Poletji porabil sem res tridnevne pisarniške po-itnice — tako zvane „Staubferien“ — v ta na-^en> in prebil sem jih na gostoljubnem domu svo-Jega prijatelja. Pila sva zgagonosni cviček, kakor ie rodila trta, no več ko sva ga pokončala, sva bila trezna in bolj pametno sva govorila. °2no v noči podala sva se k počitku v jedno-‘^•■opno hišico, ki stoji samotno na višini sredi Vinskih goric. A ni mi bilo mogoče zaspati. Cviček Pokazal mi je roge in nekako neprijetno vroče mi J® postajalo. Vstanem ter odprem okno, da se pri 8Vežem zraku ohladim. Toda vnanja vročina tekmovala je z notranjo, nebo prepreženo je bilo s l"nirni oblaki. Ni dolgo trajalo in nastal je piš, ^'oin in tresk, da se je zmajala hiša.
Blisk za bliskom udarjal je na zemljo, da se n" je vedno vse videlo v ognji. Neka groza obšla grešno dušo mojo, zdaj pa zdaj mora biti po
skemu. Poročilo generala Briera de 1’Isle o ober-stu Herbingerju in o njegovem begu iz Langsona odkriva skeleče rane; tiče se častnega imena francoske vojne in časti ljudovlade ter nikakor ni bilo namenjeno za javnost.
Sedaj pa so udje tonkinške komisije te sramotilne vdsti raznesli ter brez rudečice v javnost pognali stvari, ki zamorejo nezmerno škodovati domovini, zanesli nezadovoljnost v vrste njenih vojakov in razrušili disciplino v njihovi sredi, ker se čast vojske tako lahkornišljeno prodaja. Stvorili so to, da zadoste svoji strankarski strasti in si pridobi nov argument za dokaze svoje, da je treba ostaviti Tonkin. Vsak trezen človek obsoja tako početje; mirni državljani s strahom gledajo, kam da jadra državna ladija, ker ima take krmarje na sebi! Samo ona mala peščica je zadovoljna, ki mSni, da je naloga parlamentarizma, objavljati dan za dnevom vse vladne skrivnosti, če tudi škodujejo spoštovanju in časti domovine.
Ministerstvo se še vedno strogo drži svojega programa gledč Tonkina in pripravljeno je dati svojo ostavko, ako zbornica ne pritrdi njegovemu mnenju. Kmalu bodo torej padle usodne kocke; predno zajde staro leto, bode daljše postopanje odločeno. Poslanci hitč posebno s tega vzroka, ker na vsak način hočejo še drugo velevažno vprašanje rešiti do novega leta, namreč volitev predsednika. Zato tonkinška komisija svoje delo na vso moč pospešuje in obče se trdi, da bode z njim še pred Božičem gotova. Ako se to zgodi, potem bode sklican kongres in volitev predsednika za-more se takoj izvršiti. Vsi merodajni krogi delajo na to, kajti razburjenost po deželi raste vedno bolj in želeti je, da prazniki prines6 ljudem goto-
meni. Kašljal sem glasno in trdo hodil po sobi gori in doli, da bi morda zbudil na drugem koncu hiše spečega prijatelja. A zastonj! Zlezel sem v posteljo in zavil si glavo v odejo, da ne bi slišal ni videl groma in bliska. A ni šlo. V takih tre-notkih človek spozna še le ničnost svojo. Počel sem stikati okolo, da bi našel kako berilo, in res v omari staknil sem nekaj zaprašenih papirjev, kjer je sestavek z napisom: ,, Jeden mojih prijateljev — bog“ obrnil pozornost nase. Bilo mi je prava olajšava v tej hudi uri, da mi je prišel sestavek — soditi po napisu — pobožnega zadržaja v roke.
S spoštljivostjo razprostrl sem listine pred seboj in skesan in z največjo pazljivostjo počel sem čitati: Trijadernik „Javor« plul je proti Sumatri, da tu poproda razne predmete, ki služijo za hišno opravo in razkošje tamošnjim bogatinom ter nakupi z druge strani kave v podporo prebave evropskim želodcem. Morje je bilo grozno mirno. Morje je namreč čudna stvar. Ono je ravno tako strašno, kadar je mirno, kakor kadar je razsrjeno; in to pot bilo je gladko, kakor zrcalo. Pomorščaki so govorili: Kako neznansko lepo vreme imamo ter to si grizli nohtove. Kapitčn pa je razdelil še
vost, pri čem da so. Ker se pa kongres sme sklicati samo v soglasji z ministri, je verjetno, da bode ta slučaj njihovo stališče vtrdil. Marsikak nasprotnik bode namreč konečno glasoval zanje, da se kočljivo vprašanje spravi prej ko mogoče spod nog in odloči prihodnjost republike. Vsled tega upajo prijatelji ministerstva, da bode poslednje zmagalo s svojimi zahtevami glede Tonkina. Kot znak, da veje druga sapa, služi politikom slučaj, da celo radikalci nekako molčč o Tonkinu. Izmed vseh radikalnih kandidatov, ki bo nastopili v Parizu, ni ne jeden izrečno se izrazil o koloni-jalni politiki ministerstva, ni jeden ni zahteval v svojem programu, da se ostavi Tonkin, čeravno ti gospodje v obče niso štedljivi s svojimi obljubami in obetajo volilcem vse, kar je mogoče in nemogoče. To je dobro znamenje za ministerstvo in za mir v Francoski, katerega je tolikanj potrebna. Vsak pravi domoljub tako želi in upa, da 8e bodo dale zaceliti rane, katere je tonkinška komisija s svojim indiskretnim postopanjem vsekala ljudovladi in njenim prijateljem.
Govor posl. Šukljeta
glede prenaredbe deželnega volilnega reda.
(Govoril dne 16. decembra.)
Slavna gospčda! Nisem nameraval, nasvet svoj utemeljevati na dolgo in široko. Ne čutim v sebi nikakeršnega poželjenja, segati nazaj v_mi-tologijO-pfllfltinakih državnozborskih volitev ter rahločutne duže,_plašiti s pripovedkami o grozodejstvih—naših trinožkih okrajnih glavarjev^ tudiž
zanimivimi ražgDvort~u6 morem zabavati visoke zbornice, tedaj sem bil sklenil, stopiti takoj in
ostali živež na določene dele, da se ogne pogubi po lakoti.
Suhar, nasoljeno meso, kuretnina, krušne skorje, čokolada bili so uže davno povžiti.
Prišel je Vnebohod. Kako naj praznujemo ta praznik? Prebrskala so se vsa kota, toda povsod le beda in lakot. Slednjič našel je vender le kuhar, ki je čul na ime Neptun ter bil porojen na otoku Madagaskar, petelina visoko na jadru čepečega, ki je enako Murad beg-u po bitki pri piramidah, objokoval opustošeni svoj harem. Petelina so vjeli, oskubili in pomorščaki so se pripravljali na obed. Kako se je vse razveselilo pri prijetnem duhu, ki je prihajal od ražnja; potniki so ga mimogrede hlastno požirali; poveljnik šel je spat ter je skušal, v svesti si dobre obedi, premotiti lakot s spancem. Lajteuant pa je stražil pred kuhinjo, da zabrani resno vsak posilen napad lakoti, ki je, kakor znano, kaj slab svetovalec.
Grozen krik obupnosti, podoben onemu črncev, ki ga je ugriznila strupena kača, pretresa pa kuhinjo, kjer se je pekel petelin. Neptun, bled ko smrt od strahu, pride iz kuhinje brskajoč si z rokama po volni, ki je rasla na njegovi glavi. Pomorščaki mislili so, da je kuhar v pozabljivosti in
medias res ter direktno lotiti se predmeta samega.
Ali dve stvari, ki sta se pripetile minuli teden, omajali sta vse moje namere. V prvi vrsti — prednost gre čestiti opoziciji — vplivala je na me izjava, s kojo je gosp. baron Apfaltrern označil stališče svoje stranke. Pogledal sem v stenogram, in tam našel sem zabeležene k^rakteristične- hesede njegove:	»Dass ,wir princiniell uns aussprechen
mtissen gegen je<^e_ Ausde h n u n g des Wahlrechtes.“ To se je bilo zgoČTilo'prTtej~priliki, ko je gospod Klun bil utemeljil samostalni svoj predlog o pre-membi § 13. in 15. dež. vol. reda. Odkrito rečem, da me je čudovita jasnost te izjave deloma osupnila, deloma obradostila. Kajti odslej more vender enkrat ponehati ona uprav predpustna burka, s kojo se je nam hotelo dokazati, da smo mi »narodnjaki", »sovražniki svobode in napredka*, in da le na oni strani te dež. sobane posedajo generalni najemniki novomodernega liberalizma.
Ali na drugi strani morali smo sprevideti/ da nasproti taki opoziciji, za katero so merodajni gospoda barona A. politični nazori, nič ne dosežemo, ako poskusimo, v meritornem oziru spremeniti deželni volilni red. Vsak poskus je gola potrata časa, saj je po § 54. dež. tega zakona vsaki manjšini, ki jedno četrtinko znaša v našem dež. zboru, na prosto voljo dano, preprečiti sleherno, bodi si še tako skromno in še tako pravično spremembo našega volilnega zakona.
Pa pripetila se je tekom minolega tedna še neka druga precej znamenita stvar, ki je tudi v notranji zvezi z mojim denašnjim predlogom. Čest. moj sosed, g. kanonik Klun, stavil je namreč posebžir^redlog ter ga jako obširno utemeljeval v tej slavni zbornici. Vsebina njegovega nasveta se da diskutirati, ali način utemeljevanja mi ni ugajal, argumentacija — naravno, da se oziram le na stvarne argumente, — mi ni imr Donirala. Kajti g. predlagatelj pričakoval je od svojega nasveta, da se bode tem načinom neko j e d n a k o postopanje uživotvorilo po vsej deželi. In jaz rečem, jednakolično postopanje mora biti v v poslovanji dotičnih političnih uradov, a z druge strani je vender čisto jasno, da bode ravno po tej poti volilni zakon zaukazal največjo dejansko n e -jednakost. Obč. volilni red in dež. volilni zakon razločujeta namreč v skupini mest in trgov med občinami s tremi in občinami z dvema volilnima razredoma. Gled6 prvih nasvetuje g. kanonik, da gre v istih volilna pravica vsem onim, ki pripadajo I. in II, volilnemu razredu, iz tretjega pa le onim, ki plačajo vsaj 5 gld. direktnega davka. V ostalih občinah pa smejo voliti prvi dve tretjini vseh volilcev, uvrščenih po visokosti letnega cesarskega davka.
Dovolite, da Vam z jednim samim vzgledom dokažem, kaka krivica se bi na ta način pripetila
raztresenosti pojedel petelina ter da prosi sedaj za preširni svoj želodec oproščenja. Toda ubogi kuhar ni bil kriv tega zločina; prevelika pazljivost v kuhinji ima mogokrat tiste slabe posledice, kakor največa malomarnost.
Ubogi petelin sežgal se je od kljuna do krempljev, bilo ga je samo oglje. More-li biti kaj hujšega nego je vzkipela jeza pod ekvatorjem! Lajtenant je zarujovel jednako tigru, ki mu je všel plen. Zgrabivši velik nož, plane na Neptuna.
V	tem trenotku pa priskoči potnik Ljudevit Bergaz, se postavi med kuharja in lajtenanta in ga reši pred pogubnim sunkom. Črnec bil je rešen. Noževa špica pa je prodrla Bergaz-u v roko, da je skoro jela kapljati kri.
Da niso drugi sopotniki ustavili Bergaz-a, vrgel bi bil vkljub temu, da je bil ranjen, lajtenanta v morje. Ubogi Neptun pa je pal na koleni in je pretakal pred svojim rešiteljem vroče solze zahvalnosti.
Po tem dogodku bo potniki težkim srcem odpovedali se mastnemu obedu ter so morali do Sumatre trpeti lakot.
Minula so bila štiri leta. Ljudevit Bergaz obedoval je pri angleški družbi v Bataviji. Med
ravno večjim in premožnejšim občinam. V Metliki na primer, katera je 'razdeljena na tri volilne okraje in kjer se v III. razredu nahajajo volilci celo s 15 gld. dir. davka, davkoplačevalec s 4 gld. 99 kr. letnega davka ne bode imel volilne pravice, v istem volilnem okraji pa in v mnogo bolj revni občini si jo lehko zadobf volilec, ki niti jednega goldinarja ne plača direktnega davka, ako so v dotični občini sami nizki davkoplačevalci. Saj imamo v tem oziru dovelj praktičnih skušenj in dobro znamo, da tudi čestita opozicija baš v tej zadevi nL bila vedno -tako bojazljivo skrupulozna, kakor bi se moglo soditi po prej omenjeni _izjayi g. barona Apfalt.rerna. Živo se_jy)ominam na ono „ veliko leto", katei^ je z neizbrisnimi črkami--?a-pisano v^jaši^voli^ kroniki; ua leto 1877, ko se je posrečilo |>e$eri rn odstot^om^iemškega^prebi-valstva ^ raznjmi prečudniaji^ sredstvij^manjšino potisaiti^ogi-ofl^no sbvtnsko večino_95 percentov. Takrat peljali so naSl nasprotniki na voliščeftudi jtake davkoplačevalce, kateri niti 90 krajcarjev direktnega davka niso plačali. Iz vsega tega se le (razvidi, da se tudi pri naši čestiti opoziciji praksa jčestokrat čisto drugače glasi, nego nepristopne 4n preširne teorije njene.
Ozirajoč se na navedene razloge, se tedaj pač ne morem kar hipoma ogrevati za spremembo volilnega reda, nasvetovano po gosp. posl. Klunu. Toda — vtegnete mi ugovarjati — čemu tedaj staviš tak predlog, o kojem sam sodiš, da ne dovede do nobene meritorne reforme?! lstina je, da je niti nameraval nisem s svojim predlogom. Ne da bi zadovoljen bil s sedanjim volilnim redom, kateremu je navzlic volilni reformi 1. 1883 vedno še utisnen pečat Schmerlingove umetne sisteme. Po mojem notranjem prepričanji so ravno pristranski deželni volilni redi jedna glavnih zaprek, katere zasramujejo uspešni razvoj našega ustavnega življenja Jih nadomestiti z drugimi pravičnejšimi določbami, bila bi častna naloga vsakemu avstrijskemu domoljubu te ali one narodnosti. Žalibog je izjava g. bar. Apfaltrerna nas kmalu osvedočila, da v tem oziru nikakor ne moremo računati na lojalno sodelovanje nasprotne strani, in tedaj izjavljam slovesno, da moj nasvet nikakor ne meri na meritorne prenaredbe volilnega zakona za vojvodino kranjsko.
Temveč čisto drugi nagibi so me napotili k temu nasvetu. Prosim, gospoda moja ! blagovolite se spominati onega zasedanja 1. 1883, v katerem smo se lotili volilne reforme. Nova zbornica, skoro polovica poslancev, obstoječa iz parlamentarnih začetnikov, in pred njimi predloga, izhajajoča iz sredine dež. zbora, dobro sicer preudarjena po svoji vsebini, po glavnih potezah solidno načrtana, ali kar se postavodavne tehnike tiče, vender le sklenjeua v naglici, površno izpeljana v svojem detailu. Novinec sem v lft^iRlulivnj^ zadevah, toda
gosti bila sta dva učenjaka in jeden filantrop, katere so odposlale njihove vlade venkaj v različnih poslih. Ko se je tu imenovalo glasno in razumljivo ime Bergaz, vzdigne najstarejši učenjakov učeno svojo glavo, ki je bila do sedaj zamaknena le v okrožnik pred njim, ter vpraša:
„Kdo se tu zove Bergaz?"
»Jaz", odgovori moj prijatelj.
»Čudno, čudno ! Vi imate ravno tisto ime, kakor jeden bogov na otoku Madagaskar."
»Pravite, da je na otoku Madagaskar bog z imenom Bergaz?" pravi smeje Bergaz.
»Bergaz, Bergaz", odvrne učenjak.
Ta dogodek ostal je brez posledic. Jedli so naprej.
Drugi dan ob ravno tisti uri dal je učenjak jedno številko nekega znanstvenega geografičnega časopisa gospodu Bergazu rekoč: »To sem pisal ua Madagaskar o bogu Bergazu, in sicer v pismu, ki je namenjeno učenim društvom v Londonu in Parizu. Pridržite ta izvod v spominI"
Bergaz se je učenjaku zahvalil in čital je potem ta-le sestavek:
»Prebivalstvo otoka Madagaskar je zmeB Afrikanov, Arabov in domačinov. Ti poslednji pre-
navzlic temu lehko dokažem, da se volilni zakon, kalcpr-je nastal žsled novele z 29. maja 18S?T ^ .primerjati nepravilnem-mozaiku^katcremu se mtzjia na prvi hip, da. ro ga bili sestavljali razni umetniki in v različnem slogu. Dovolite mi le”en par posebno drastičnih izgledov! Oglejte si na pr. § 7. starega volilnega reda z dne 26. februvarija 1861, kateri ni bil predrugačen 1. 1883 ter je tedaj in dandanes pravokrepen po vsem svojem obsegu. Ta paragraf določuje, da so volilni okraji kmetskih občin sest;i vi jeni iz političnih okrajev. Naravno, kajti 1. 1861 bili ste uprava in pravosodje še združeni v prvih inštancah, poznali so le tako zvane »mešane okrajne urade." A dandanes so oblastva uže zdavna ločena, volilni okraji so sestavljeni po sodnijskih okrajih, to normira volilna novela z 29. maja 1884 jako precizno zlasti v § 22', ne zmeneč se za gori citirani § 7, ki jil> sestavlja po političnih okrajih, tedaj če gledamo na denašnjo uradno razvrstitev, po okrajnih glavarstvih. Eden in isti pravokrepni volilni zakon, tedaj gospOda moja, konstruira volilni okraj kmetske občine sedaj (v § 7.) iz političnih, sedaj (v § 22. in drugod) iz sodnijskih okrajev.
To pa, gospoda moja, je očividna anomalij«) katera kar vpije po primerni prenaredbi.
Formalne pomanjkljivosti se na dalje na-hajejo v § 27. postave z 29. maja 1884, štev. 6, kjer se je čisto bilo pozabilo na — glavno mesto, na Ljubljano, in njen avtonomni statut. Ta paragraf namreč določa v 2., 3. in 4. alineji sledeče: »O pravočasno vloženih reklamacijah razsoja predstojnik cesarskega političnega oblastva, kateremu je občina neposredno podložna. Zoper to razsodbo se v treh dneh sme vložiti pritožba na deželnega načelnika. Razsodba deželnega načelnika je v vsakem slučaji konečno-veljavna." Kaj sledi iz te določbe? Ljubljanska občina je neposredno podred-jena dež. predsedniku, torej je dež. predsednik u v prvi instanci razsojevati o reklamacijah ljubljanskih volilcev. Ali proti njegovi razsodbi sme dotični volilec v treh dneh zopet pritožiti se — kje? no, zopet pri deželnem predsedniku, kate-temu je izročena konečna rešitev vseh reklamacij. Iz vsega se tedaj razvidi, da tu pogrešamo v zakonu določbo, tikajočo se mesta ljubljanskega, oziroma zadevajočo reklamacije ljubljanskih volilcev. Ne treba naglašati, da se mora ta nedostatek odpraviti, sicer se utegnejo iz tega roditi še čudne homatije.
Najbolj sem se pa začudil, ko sem te dni baš po navodu čast. svojega soseda, gosp. posl Kluna, v roke vzel volilni zakon,“nBVfclo namreč, kojo smo sklenili leta 1883 ter prečital posamezne paragrafe. V oči me je zbadal § 32., kateri se bavi z volitvijo volilnih mož po kmetskih občinah ter se sklicuje na §§39—47 (inclusive). Takoj sem si jih
bivajo večinom v kraljevini Ova, kjer gospoduje kraljica. Le-ti domačini razločujejo se od etijop-skega plemena po bistvenih, duševnih in telesnih znamenjih. Oni so dobrodušni, gostoljubni, objed-nein pa zelo vojevili, kajti na ta način pridobč si sužnjev. Po krivem trdilo se je da molijo hudiča in čast<5 neko njemu posvečeno drevo. Nego oni imajo le jedno svetišče. Let6 posvečeno je bogu Bergazu (Ber, vrelec ali vodnjak iz kal-dejskega, in gaz, luč, iz madagaskarskega.) To božje bitje častd z veliko spoštljivostjo, mu žrtvujejo petelina, jednako kakor stari Grki Eskulapu. Neovrgljivo je tedaj, da verske nazore in jezike veže skrivnostna vez, katere ne pretrgajo ni morje ni gore ni vekovi."
Ta filozofična opazka dala je Bergazu mnogo razmišljevati.
»Vi ne verujete", pristavil je potem še učenjak, »koliko je pridobila veda, ki je našla po mnogih naporih in stroških te skrivnostne vezi."
Bergaz se je le molčč priklonil.
Opravila z njegovim poslom v zvozi izbrisala so mu skoro učenjaka in učeni njegov sestavek spomina!
(Konec prihodnjič.)
ogledal, a kaj sem našel? Da § 42., kateri razpravlja način kontroli pri pismeni volitvi v mestih in trgih ter v veleposestvo niti v najmanjši zvezi ni s § 32., ki se navzlic temu nanj sklicuje, iatotako tudi § 45. ne, v kojem se določa, kako je števati glasovnice. In tudi § 46. govori v Prvih dveh odstavkih o glasovnicah, tedaj o pismenem glasovanji, torej se v teh alinejah nikakor ne tiče § 32., oziroma volitve volilnih mož v kmetskih občinah. To so pač pomanjkljivosti, katere bi morali odpraviti uže z ozirom na ugled, na častno ime našega deželnega zakonodajstva.
Še bi lehko navedel jedno ali drugo formalno hibo, toda dovelj! Le to moram svečano izjaviti, da s temi opazkami nikakor nisem nameraval očitati kaj dotičnim gospodom, kateri so se pred dvema letoma tako hvalevredno in požrtvovalno ti udili v to svrho, da so deželi priborili ugodnejši volilni red. Storili so svojo dolžnost v polni meri, le premalo časa bilo je odmerjeno posvetovanju, in tedaj je naravno, da delo, dovršeno-v-naglici, -gjedd va&njS-Oblike če ni po vsem opiljeno—in poglajeno. Po mojem rnnenjrje~Kedaj^nastopil oni £as, da ga očistimo tudi vnanjih peg ter ga presedamo v stilističnem in formalnem oziru..
Označil sem svoje stališče. Še enkrat izjavljam, da meritornih prememb ne nameravam s svojim predlogom, kajti uvidevam. da je Y_.sedanj.em žejnem zboru in pri sedanjem strankarskem raz-absolutno nemogoče, v bist^enih^točl^ah^prp-volilnj^re^jmjvSin.eJkranjske. Drugi na-o katerih sem govoril," so me vodili. Baš te (*ni prejeli smo načrt zakona, po kojem naj se gozdi očistijo tujih enklav. Jaz bi mislil, da kaže tU(ii goščo našega volilnega zakona očistiti starih, ^ trohnečih štorov injiovozarašenega robidovja, in te-Mlaj priporočam svoj predlog prav toplo visoki zbornici. Kar se pa tiče formalnega postopanja, nasvetujem, naj se odstopi upravnemu odseku.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V štajerskem deželnem zboru odgovoril je cesarski namestnik baron Kiibeck na interpelacijo Poslanca Raiča zaradi mariborskega učiteljišča ter lzri kel, da bode gledal na to, da se nedostatno-sti odpravijo. Zopet se jasno razvida, da vlada hoče povsodi izvesti ravnopravnost, da skrbi z jednako skrbjo za razvoj vseh narodov.
Volitve v tržaški mestni zastop višiti se imajo v četrti skupini dnč 11. in 12. januvarija, v tretji skupini 15. in 16. januvarija, v drugi volilni »kupini 19. januvarija in v pni volUni skupin' 23. januvarija.
V goriškeni deželnem zboru stavil je dr. Gregorčič do slavne vlade naslednjo prošnjo: Visoka c. kr. vlada naj blagovoli predložiti državnemu zboru: 1.) Načrt postave, po kateri bi se domovinska postava z dne 3. decembra 1863 (drž. zak. št. 105) tako premenila, da bi se dobila do-movna pravica v katerem kraji ne samo po dosedanjih potih, ampak tudi po desetletnem mirnem bivanji v njem; 2.) načrt postave, po kateri bi se uredila skrb za uboge in onemogle ne le na podžgi domovne pravice, marveč tudi na podlagi ^'Ugih načel, ki so v tem oziru vsprejeta v omikanih evropskih državah, posebno na podlagi delfskega bivališča onega, ki potrebuje podporo.
Tuje dežele.
Nekateri listi zatrjujejo, da se je jeza ruskega cara na bolgarskega kneza uže polegla ter da car hoče svojo obsodbo ob priliki zopet Poravnati. Kakor zdanjega bolgarskega kneza, zadela je jednaka usoda v 1. 1852. njegovega očeta. Car Nikolaj se je razsrdil na kneza Aleksandra Hessen-Darmstadskega, ker se je oženil z grofinjo Eattenberško ter ukazal, naj se izbriše iz imenika rU8ke vojne. Ko pa je vladarstvo nastopil car Aleksander II. dobil je princ zopet vse prejšnje časti.
Angleški liberalci so se med slednjim volilnim gibanjem hudo pregrešili proti Parnellovcem, Uazivali so jih sovražnike države; konservativcem
šteli so v največji greh, da so se s Parnellovci družili. Zdaj pa se je stvar obrnila uže na drugo stran. Kakor poročajo listi, imela sta Gladstone in Parnell minoli teden več razgovorov, naj bi vkupno postopala v prihodnjem zasedanji parlamenta. Gladstone, Chamberlain in Harcourt hote se sporazumeti s Parnellovci; o vkupnem postopanji se ni nič gotovega sklenilo. Zmerni liberalci nasprotujejo še neprestano zvezi s Parnellovci.
Ugodni položaj, katerega so pripravile zadnje angleške volitve Ircem, dela jih zelo korajžnje in smele v svojih zahtevah. Irci nameravajo baje v parlamentu zahtevati, da se za Irsko uvede taka uprava, kakeršno ima Kanada. Dalje, da Irska nima plačevati nobenih doneskov za angleško državo in ne prevzame nič angleškega dolga. V izpolnitev takih zahtev se pač ne bodo spustili niti liberalci niti konservativci, kajti obe stranki gledali bosta v prvi vrsti na korist ožje Angleške.
Poročila iz Sudana glasijo se zelo neugodno za Angleže. Vstaja razširila se je uže po vsem Sudanu, in Angležem preti nevarnost. Svoje čete ob Nilu nameravajo pomnožiti s polki iz Kahire, kateri se tja odpošljejo z Malte in Gibraltarja, čete pomikale se bodo proti Dongoli, a mesta samega baje ne nameravajo zopet zasesti.
Razne vesti.
— (V .Noa4xn_l-u.)_v8trelil se je 11. t.m. stotnik generalnega štaba knez Belgiojoso. Nesrečnež bi so imel v ^ekoliko.-dueb _z._ gospico Regino plemenito Arnlos, pjincozinjo Montesarchioško poročiti, ki, bi irycla 10 milijonov dote. Umrl je po kratki agoniji, ne da in uzroke svojega dejanja povedal.
— (Boljšanje zemlje na Ruskem.) Znano je, da v Polesju, zemlja med rekami Dnjeper, Pripet, Ptič, Berezina, je silno močvirna, torej poljodelstvu popolnoma odtegnona. Od lota 1874 pa so jeli to velikansko barje usušivati. Do lota 1883 so nakopali 1808 kilometrov vodotokov, in tako dobili 1 141 000 desetin = 1 244000 hektarjev poljodelske zemlje, in sicer: Močvirnate zemlje, 200 000 desetin obsegajoče, na katero poprej niti stopiti ni bilo možno, so izpremenili v travnike ; 280 000 desetin močvirnega gozdovja, po katerem je v strugah teklo močvirje, da je bil gozd nepristopen, je dobilo vrejene plovne pretoke; gozd, 170000 desetin velik, in doslej ves umakuen koristni upotrebi, se je prodal rodonosnomu izrabljevanju; in okolo 170000 desotin zomlje in travnikov so dronirali.
— (Velika previdnost.) Kmetica na železniški postaji: „Vkupila bi rada karto, da se popeljem s železnico. “— Blagajnik: *Kamo se popeljete?" — Kmetica: „Poglej ga no! Tak radovednež! Kaj vas pa to skrbi?"
Domače stvari.
Deželni zbor kranjski.
(VI seja dne 14 decembra.)
Preseduje doželni glavar grof Thurn-Valsas-sina; vladna zastopnika:	deželni	predsednik	baron
Wi n k 1 e r in vladni svetovalec Hočevar. Ko se prečita in odobri zapisnik zadnje sejo, poroča gospod deželni glavar o došlih prošnjah, katero so izročijo raznim odsekom
Gospod deželni predsednik baron Winkler naznani, da je Nj. veličanstvo cesar izvolil na znanje vzeti zahvalo, katero Mu jo izrekel deželni zbor za Njegovo visokodušno podporo poškodovanim.
Vladna predloga postavnega načrta o razdelitvi skupnih zemljišč in o uravnavanji zadevnih pravic glede skupnega užitka in oskrbovanja in postavnega načrta
o	sestavi deželne komisije gledč zlaganja gozdov in arondiranji gozdnih mej izroči se odseku, kateri se ima izvoliti. V ta odsek so izvolijo: Detela (načelnik), dr. Dolenc, Dov, Fabor, baron Lichtenborg, Klun in baron Schvvegol (namestnik). — Poročilo deželnega odbora o dovoljenji deželnega doneska 50 000 gld za gradnjo lokalno žoloznice iz Ljubljano v Kamenik so izroči finančuomu odsoku v poročanje.
Posl. dr. M o s c h e poroča zaradi dalnjega provizoričnega pobiranja deželnih priklad, kakor tudi doklado od porabljenih opojnih pijač, in sprejme se naslednji zakon:
a) Za deželni zaklad z 21°/o na vse neposrednje davke z državnimi prikladami vred in z 20% ua užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa, in z naklado po 3 gld. od vsakoga hektolitra porabljenih žganih pijač.
b) Za zemljišno-odvezui zaklad s 16% na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z državnimi prikladami vred, in z 20% na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa
c) Za normalno-šolski zaklad z 10% na vso predpisano svoto vseh neposrednjih davkov z vsemi prikladami vred.
Deželnemu odboru se naroča, pridobiti nemudoma sklepu pod točko 1. Naj višje potrjenjo.
Poročilo o žganjepivstvu in o pristojbinski postavi se na predlog poročevalca dr. Samca odstavi z dnovnega reda, ker se ima gospodarski odsek še o nekaterih zadevah posvetovati.
Posl. dr. S a m ec poroča o prošnji županstva v Zagradecu, da bi se na Krško-Grosupoljski cesti pobirala cestnina ter predlaga, naj se izroči deželnemu odboru — Predlog se sprejme.
Posl. Fabor poroča v imenu gospodarskega odseka o poročilu deželnega odbora glodd govedoreje. — Poročilo se vzame v znanje.
Posl. Faber poroča o poročilu deželnega odbora glede prošnje tržaškega mesta zaradi napeljave vode Bistrice v Trst. — Poročilo se vzamo v znanje.
Posl Obreza poroča v imonu gospodarskega odseka o poročilu deželnega odbora glede uporabe za osu -Sevanje Planinske doline dovoljeno podporo 1000 gold. Poročevalec omenja, da okrajno glavarstvo v Logatci predloži o toj zadevi načrt, kateri pride prihodnjo leto v posvetovanje Deželni odbor naj to zadevo pospošujo.
Posl. Klun omonja, da je tudi v ribniški in kočevski dolini potrebno uravnati in primerno speljati vodd tor odpreti požiralniko. Zdaj so povodnji vodno bolj ponavljajo. Govornik torej predlaga, naj se pjri tem jemlje tudi ozir na ribniško in kočevsko dolino.
Posl. Pakiž omenja škode, katero trpi po povodnji Loški Potok in Dobrepoljska dolina in okolica Rašice; on predlaga, naj se tudi ta dva kraja omenjata v predlogu.
Posl. dr. Dolenc omenja, da povodenj tudi zolč nadleguje Ložko dolino; to bi se vender brez posebnih troškov lahko popravilo, zatorej predlaga, da se vasem Nadlosku, Podcerkvi in Danjam iz deželnega zaklada dovoli primerna podpora za uravnavo potoka Obrh v danjskem gozdu, kadar predložijo udeleženci dotičen načrt.
Pri glasovanji se sprejme sledeči predlog gospodarskega odseka s pristavki poslanca Kluna ter Pakiža in dr. Dolonca: Deželnemu odboru se naroča, podpirati ua vso moč podjetje za osuševanje kotlinskih dolin pri Ložu, Cerknici in Planini, ravno tako v ribniški in kočevski dolini in z ozirom na državno postavo z dnš 30. julija 1884, štev. 116, dolati na to, da so bodo to delo s pomočjo državne podpore prej ko mogoče izpoljalo.	(Konoc prihodnjič.)
—	(Deželni zbor kranjski.) V včerajšnji soji deželnega zbora potezal se je gospod doželni glavar grof Thurn-Valsassina v daljšem govoru za povišanje plače deželnih uradnikov. Posl. Šuklje utemeljeval jo svoj samostalni predlog o premembi volilnega reda, (Govor priobčujemo v vsem obsegu na drugem mostu.) Posl. baron Apfaltrern hotel je popravljati svojo izjavo, da so on in njegovi somišljeniki proti razširjenju volilne pravice, a to gotovo ne iz pomanjkanja liberalizma. Onijjg Je__zaradi lega. nasprotni, ker bi po razširjeni volilni pravici prišli _v zbornico Remonti, kateri bi iz sebičnosti in samoljub-nosti ug_vj^ovali interesov države?" Na tbvse^o 'rešilo nekaj prošonj. Kraškemu Iftumtejii kluba turistov na Dunaji dovolilo se jo 500 gld. podpore za osuševanje planinske doline; podpornemu društvu rudarskih akademikov v Ljubnem 50 gld.; društvu za podporo dijakov v Rudolfovem se dovoli podpore 250 gld.; „Narodni Šoli“ se dovoli podpore 100 gld.; društvu v podporo bolnih vsoučilišnikov na Dunaji so dovoli razen lotnine za dijake iz Kranjsko so 50 gld; „Matici Slovenski" določi deželni odbor podporo iz denarjev, kateri so določeni za izdavanjo knjig. Vosolu Ferdinandu, učencu na akademiji za umetnosti v Mnikovom, in Antonu
Ažbetu, slikarju v Mnihovem, dovoli se za leto 1886 vsakemu podpore 100 gld. — Prihodnja seja jutri do-poludne ob 10. uri.
— (O božičnih praznikih dežel, zbora kranjskega) pišejo „Novice“, da gredo želje poslancev na to, da naj se zborovanje očigled velikega števila važnih predlogov, katero je še rešiti, pretrga samo za pet dni, od 24. do 29 decembra. Znano je, da še ni rešenih najpomenljivejših proračunov, da je rešiti dalje volilne predloge, ljubljanski statut, pre-membo močvirske postave, imenitno vprašanje vrejenja voda v deželi, vladina predloga postav o razdelitvi skupnih zemljišč in pa ono o odločitvi manjih kosov gozda izmed večjih gozdov enega gospodarja. Tudi vprašanje deželnih cest čaka rošitve razen velikega števila manjših gospodarskih vprašanj.
— (Občni zbor čitalnice ljubljanske) bode na sv. Stefana dan dopoludne ob 11. uri s sledečim dnevnim redom: 1.) Nagovor predsednikov, 2.) poročilo tajnikovo, 3.) poročilo blagajnikovo, 4 ) nasveti posameznih društvenikov, 5.) volitev dveh pregledovalcev računa, 6.) volitev 15 odbornikov.
— (Naznanilo.) Kmetovalci, kateri želijo dobiti izvirno rusko (rigajsko) laneno seme, naj se oglasijo za-nj pismeno ali ustmeno zadnji čas do Svečnice v pisarni c. kr. kmetijske družbe.
— (Izpred porotne sodnije.) Pri včerajšni obravnavi bil je 701etni Luka Žirovnik iz Svilj pri Medvodah obsojen zaradi ponarejanja srebernih goldinarjev v štirimesečno ječo. Olajševalno bilo je za za-toženca to, da bo bili goldinarji tako slabo ponarejeni, da so ga takoj, ko je prvega hotel izdati, zasačili. — Zdanje zasedanje porotnih sodnij se je s tem skončalo
— (Čitalnica v Kranji) priredi dne20.t.m. „Besedo“ s prijaznim sodelovanjem godbenega kluba v lastnih prostorih. Vspored: 1.) G. Verdi: Introdukcija k opori „Uu Ballo in Maschera." 2.) P. S. Vilhar: „Bliedi mjesec." Mešan zbor. 3 ) V. Parma: »Slovanske cvetke." Potpourri slovanskih pesem. 4 ) A. StOckl: „Spomin na Velikovec." Kvintet za gosli in violončeli. 5.) V. Parma; „Hajd, na ples!" Polka frantjaise. Dvo-glason žensk zbor s spremljevanjem orkostra. 6.) Igra: „0, Anca!" Burka v 1. dejanji. — Začetek točko ob 8. uri zvečer. — Vstopnina: Udom 30 kr., neudom 80 kr. Opomba: Udom je dovoljeno uvesti neude.
— (Duhovenske spremembe v lavantinski škofiji.) V Mariboru je bil instaliran novi mestni župnik za Slov. Gradec gosp Anton Šlander.— Celjske fare vikar postal je gosp. Josip Žičkar; drugi kaplan v Celji gosp. Ljudevit Hudovernik Tretja kaplanija ostane začasno izpraznjena.
— (Visoki gosti v Miramaru.) „Edinost“ piše, da bodo Nj. veličanstvo cesarica v mesecu janu-variju prišla za nekoliko dni v Miramar. V februvariju pa pride nekda v Miramar cesarjevna Štefanija in ostane tam več tednov. Ta vest je napravila v patrijo-tičnih krogih Trsta in okolice pravo veselje
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/'
Dunaj, 17. decembra. „Wiener Zeitung" objavlja imenovanje fml. barona Cornara namestnikom za Dalmacijo.
Dnnaj, 17. decembra. Članovi mednarodne vojaške . komisije odpotovali bo o polunoči na bojišče.
Novi Jork, 17. decembra. Iz San Frančiška se poroča, da je policija zasledila socijalistično zaroto, katera je hotela umoriti kalifornskega guvernferja in več odličnih meščanov. Zaprli so več oseb.
Dunaj, 16. decembra. „Pol Corr.“ poroča iz Lizabona: Kralj Ferdinand, oče vladujočega kralja, je včeraj umrl.
Dunaj, 16. decembra. nPresse" poroča, da je feldmaršallajtenant in dosedanji namestnik načelnika generalnega štaba, Ljudovik baron C orna ro, imenovan namestnikom v Dalmaciji.
Zagreb, 16. decembra. Deželni zbor je sprejel budgetno predlogo kot podlogo specijalni debati. Barčič stavil je nujni predlog, naj se zaradi krive izjave kot priča zaprti poslanec Tuškan oprosti. Nujnost se je zavrgla.
Zagreb, 16. decembra. Danes govorili so v pravdi Starčevičevi tožitelj in zagovornika. Državni pravdnik utemeljeval je v sijajnem govoru zatožbo ter poudarjal, da poslanci pritiskajo na narod z duševnim orožjem, če tudi ne s surovo silo. Dejanje zatožencev da je zločin javnega nasilstva 12. slučaja in izsiljevanja, ker so zatoženci hoteli s silo dobiti banov preklic. Njegov predlog se glasi na: „Kriv“. Po duhovitem govoru Derenčina in Hinkoviča preložila se je razsodba na jutri.
London, 16. septembra. Včeraj vršilo se je ministersko posvetovanje o položaji v Sudanu. „Times“ poročajo, da se ne namerava zopet zasesti Dongolo. — Iz Yokahama se zopet poroča o nemirih na Koreji.
Athene, 16. decembra. V zbornici napal je Trikupis vladno politiko. Delyamiis stavil je zaupno vprašanje, na kar je zbornica s 115 proti 67 glasovom izrekla vladi zaupnico.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 17. decembra.
»Id.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.....................82'80
»	»	»	»	srebru........................83' 35
Zlata renta..............................................109	10
5% avstr, renta......................... .............100	—
Delnice n&rodne banke................................. 866’ —
Kreditne delnice........................................ 295	30
London 10 lir sterling................................ 125	95
20 frankovec.......................................... 9 9‘J
Cekini c. kr.............................................. 5.98
100 drž. mark.........................................61 85
Tujci.
Dnž 15. decembra.
Pri Maliči: Reiner, Baller, Mandl, Volk, trgovci, z Dunaja.
Higersperger iz Celja. —
Pri Slonu: VVasservogel in Pičman, potovalca, z Dunaja. Rieger, c. kr. stotnik, iz Briksna. — Vierle s soprogo iz Joahimsthala. — Zenkovich in Frenkes iz Trsta. — Weiller iz Gorice. — Mlekuž iz Radelsteina. — Svetec, c. k. beležnik, iz Litije.
Pri Bavar. dvoru: Smolnikar, posestnik, iz Kamenika. — Anzin, trgovec, z Notranjskega.
Pri Juž.kolodvoru: Schulz, trgovec, iz Eipela.
Pri Virantu: Rupp, akad. slikar, s soprogo, z Dunaja. — Jeršin iz Planino,
Tržne cene.
V	Ljubljani, 16. decembra.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 25 kr., domače 6 gld. 50 kr.; rež 5 gld. 39 kr.; ječmen 4 gld. 39 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; ajda 3 gld. 90 kr.; proso 5 gld 04 kr.; tur-šica 4 gld. 87 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
—	Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 72 kr., špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjsko 50 kr., drobniško po 35 kr, — Piške po 40 kr., golob 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 05 kr., slame
2	gld. 05 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 40 kr.; mehkih 5 gld. 80 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Poddružnica c. kr. priv.
avstr. Milna zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci na obrestovanje
v bankovcih
za 4 dni odpovedbe . .
* 8 »	>	.	.
30
v Napoleondorih
30dnevna odpoved	.	.	.	.
Smesečna »	.	.	.	.
6 > >	.	.	.	.
3‘/. od sto 3'/, ,	,
3»/4 , .
3	od sto 3>/4 , »
»	3Va	»	»
Oddelek za giro
v bankovcih 2'/a proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, Ar&d, Gradec, Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troSkov.
Kupovanje in prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po Vsproc. provizije.
Posojila
na poroštvena pooblastila (vvarrants), pogoji po dogovoru ;
proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu ‘/aProc. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora.	(69)	36—34
■V Trst-u. dnž 1. oktobra 1883.
	Dan	Čas opazovanja	Stanjo baro-motra v mm	Tempo- raturn	Votrovi	Nobo	Moki ina v mm
	XX	7. zjul,raj	747 21	—12 0	bzv.	megla	o-oo I
	<X> rCJ CD rH	2. pop. 9. zvečer	745	60 746	11	- 89 —13-4	szpd. sr.	jasno megla	
TJiirrli so:
1) n e 15. decembra. Marija Skalar, goslačeva soproga, 82 1., opešanje. — Josip Hribar, delavec, 37 let, kron. plučna tuberkuloza. — Pavla Schram, hči žel. sprevodnika, 17 1., kron. črevesni katdr.
Meteorologiono poročilo.
Mokronoška graščina
proda
dva pitana vola in triletnega bika. — Natančneje pri graščinskem upravništvu v Mokronogu.	(187)
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
■v Hij-u/bljartrLi
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr.
Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, Šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr.
Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, 1. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr.
Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr.
Cimperman, Pesni, 60 kr.
Devoljan Miljenko, Mladini, 30 kr.
Dlmitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld.
Hrovat P. Flcrentin, kranjska m esta s petimi po dobami. 60 kr.
Janežič A., Slovensko-nemSki slovar. 2 gld. 20 kr.‘ vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko - ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za Četrti razred srednjih Sol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr. V. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič - Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane
1 gld.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr.
—	Kroatischer Dolmetsclier, 60 kr.
Knjižnica slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. >	»	>	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr.
Koblar A., Zgodovina fari ljubljanske Škofije I. zvezek : Zgodovina sorške in prežke fare, 30 kr. II. zvezek: Zgodovina nakelske, dupljanske in goriške fare, 50 kr.
Koseo, KrSčansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr.
Lavtar !■., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Majar H., Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr.
Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole. Sestavila Razinger in Žumer. 24 kr.
Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko Šolstvo.
1	gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr.
Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.	,
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol vezana 2 gld.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vošnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enketi dn6 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld.
Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desctnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
V	naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske
knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčloo, Trnjevo rožico (4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelki, Rudeči kapici in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Bnegulčlol, Prltllkovcu (Palček) in Robinzonu po 15 ki.
Odgovorni urednik J. Nagli6.
Tisksta in zallijrata l g. ». K lo > n m n y r il K*d H*whi>rjE r I.juMja: i