Posamezna številka 40
Poštno tek. rsčun. - Conto correnJe cori la posta

[ummummiiimmuimimmJ ■
: MM f.	r"T>i>iuff«ffl Vtj!
istega dne t., lO. isi 20« vsakega roeseca. — Uredništvo in upiavništvo v Gorici, Via C.,Favetti 9.— Tiska Narodna Tiskarna. — Izdajate!]' in odgov. urednik France PodfceiSič. — Cena oglasom: 1 mriimtter visodine v širini enega stolpa L. —80, za trgovske reklame, Bančna obvestila, poslana, osmrtnice vabila, nAzaa- la itd., vsaka vrsta 1 L. — Celoletna naročnin« 15 L, — Za inozemstvo 22.50 L. ................................................................................................................................

GORICA, dmš 20. decembra 1923
it. 36.
Kritik „o yesa9 besni „monsieiir64 in uničeni „Adler
M
S* Francel ujezil po vojni, hudo i® se zasedel je na Porurju s premogom bi delal rad si zlato ia stisnil goltanec ubog'mu Nemčurju,
Tcšebnil na njega je tolst' Poincare ter mu še zadnje knofe potrgal, s kolenom mu stisnil trebuh kleče, •a glave mrčes je s kremplji postrgal.
Pa orel dvoglavi je žrelo odprl m mu je jezik kravji pomolil: »s boš ne, ti mene Francelj odri d sider Mussolini in Georg bo še trobil.

In južni prvenec je rekel tako: »Počkaj kolega, tiho, počasi za enkrat po tvojem le ne bo šlo, ker lahko še vnovič »o yes« se ogksi.
Mi drugi imamo tud' dob še tek, naj le še za nas malenkost ostane; resnično, pa ti ne delam zaprek, saj vemo gotovo, kaj 'z tega nastane«
Končale v Angleški pa so volitve . in Georg že je zagrabil svetilko, (o rait o ves!) to t odo molitve, ko. sprožil v »Versailu« bo rjavo budilko.
VESELE BOŽIČNE PMZKIKE llil ISIM
gggK&mnf
um „cuk m para.
Gorica 20. decembra 1923. V SLOVO STAREMU LETU
Ker Čuk na palci ne bo več izhajal letošnje leto, ker ga bo v desetih d/ieh zmanjkalo, se on z drugimi ptiči, pticami in beštijami poslavlja za letos od vsih dobrih in slabih nje; govih prijateljev. Cela truma mu je naklonjena v naši po; krajini, katero njegovi dopis* niki označajo na pismenih o; vitkih VENEC1JO ŽULIJO, GUL1JO BENEČIJA. BENE; ŠKA JULIJA itd. Inozemstvo pa zahteva dan za dnevom, da Čuk frči na vse konce in kraje tega »puklastega« sveta. Čuk ima težavno stališče radi svo; jega mogočnega kljuna, in ve, da ga bo na božični večer pri tomboli ali domini marsikaka Francka s kratkim krilom, Pepca z umazanim kolenom ali Micka s predolgimi hlačas mi — obrekovala. Na stotine se ga bo spominjalo na božič; ni večer, na stotine smejalo, jezilo, žugalo in pretilo. Čuk pa bo neustrašeno skakal in kukal od okna do okna. Pa bo zopet zvedel, da je dekle zapu; stilo Janeza, Lukota, Gašper* ja, Tineta, Toneta, Jakata, Mu hota, Matica in Matjaca in druge slične, dvonožne, ponoči ne ju;hwhu. In čudno je, kaj ne da, dragi prebiralci Čukov e; ga perja, da komaj nekdo za; " grozi, da bo Čuka ubil, ga že ta okljuje.
Čuk ni na nikogar jezen in tudi ne bo, v svesti si, da tudi čitatelji kaj spregledajo, uva* žuje, da Čuk ne vidi in ne tudi ne more vedno enako videti. Je pač vendar Čuk! in kdor je Čuk, tedaj tudi sam ve, kaj se pravi biti Čuk. Vsem dobrim in hudim pa želi mogočni kiju; nač na palci, da sigurno stopijo iz zadnje stopnjice letošnjega leta v klet nove pokveke se; danjih razmer — 1924. Zeli jim vsega kar sami želijo in ako ne dobijo na željo Čukovo, naj si pa sami kupijo. Naročite ali specite si mastne potice z veli; kirrti rozinami, če so tudi mu; he vmes, saj ko Čuk prifrči na okno, bo tudi tiste izkavsal. Pazite, da pri kepanju s sne; gom, ko boste šli k polnočnici, ne zadenete Micko, Ivanko ali Francko v glavo, kakor tudi ne Gustelna, Joškota ali Nandeta v hrbet, ker bo Čuk jezen. On hoče in želi še za bodoče leto vsim našim brhkim slovenskim pupkam, puncam, frajlam, de; kletam in dečvam cele glave in hrihtne možgani, kakor tudi fantom, šocelnom, tantaraba. jem ravne hrbte in hitre noge. Čuku bi se smilili, ako bi pri; hodnje leto ne mogli tako teči po noči izpod oken, kakor do sedaj.
Čuk jim želi v bodoče moč* ne in trde glave, da ne bodo nič občutili, če jim z okna kaka tr; da ali porcelanasta stvar pade na njih hrepeneče glave.
Želi nadalje, da bi se v pri* hod njem pustu vse punce med; sebojno OŽENILE in vsi fantje OMOŽ1LI. Strici in tete bodo potem samo starim materam in očetom ploh vletčili in z »rez nami« tolkli. Čuk vam želi vse to iz dna s\'oje kosmate posta?
ve. — Vošči veliko lir, nobene poflikane; vojne odškodnine z aeroplanom, kolikor ima berač uši.
Čuk želi nadalje čitateljem.
Kranjskih klobas za božič ta; ko debelih kot mesarjev tre; buh in toliko, kolikor ima pre; šič ščetin, ako nimate nikogar pri hiši, ki ima ščetine pod no; som. Požrite tudi na božič in Silvestrov večer vse grenke »medicine«, ki vam jih je letos Čuk v grlo vlival. Ako to sto; rite. vam bo prihodnje leto sa; me »mehlšpeise« po pošti po; šil j al. Čuk bi vam za slovo gnji; lega leta še mnogo druzega želel, toda se boji, da ne bi kedo preveč imel in samega veselja počil. To pa on ne želi, ker se poka boji! Pač pa želi, da se vsa gosposka in negosposka, politiki in nepolitiki, strankarji in nestrankarji sporazume in sprijaznijo s »Čukom na palci«, ker je ugotovljeno po vsih gozdovih, vaseh, trgih, mestih nad vodo in pod zemljo, da obstoja v Jul. Benečiji edini humoris; tični poštenjakovič
»ČUK NA P A L'C I«.
MATLOV-
jOMi.
Krivcev Jože jo je navadno zvečer rad kam odkuril do pol* noči, na »tre sette« ali »konig* rufen«. Bilo je na Miklavžev večer, ko mu žilica vnovič ni dala miru. Vse zastonj — mo* ral je v krčmo in tam ostati. Žena pa je pozno v noč prižga* la vžigalico in jo pomolila uri« nem kazalcem: »Moj Bog e* najst in pol je; a tega huneveta še ni. Nocoj mi bo pa to stotero poplačal«. Obula je copate, poiskala gorjačo, se vsedla na stol poleg vrat in prislužkovala. Slučaj pa je hotel, da moža ni bilo tako z lepa domov, pač pa je s ponarejenimi ključami od* pri praktični tat hišne vrata in vstopil v vežo.
. »Aha,« je vskliknila žena ve* selo, »sedaj prihaja ta zaniker* ni planšer. Le pridi grdoba po* nočn jaška«.
Hitro je znižala sten svetilke in sedla nazaj na stol.
»Ti mrcina hinasvka ti, čevlje si je sezul, da bi me za uro o« peharil«.
Nekdo je narahlo potipal za kljuko.
Krivčevka: »O ti falot namala* ni, kako po tihem dela in opre* zno odpira vrata. Ne bi hotela biti sedaj le v njegovih hlačah«. Zavihtela je gorjačo in čakala na trenutek, ko se vrata Odpro.
Tat (na tiho sam zase): »Da gospodarja ni doma, to dobro vem, in mislim, da bo tudi žena v trdnem spanju. To bo po ce* ni plen!«
Krivčevka: »A lump zani* kerni, pohajač, baraba! Tu, tu imaš tvoje plačilo!«
Tat (sam s seboj): »Miseri* kordija, kako pada. Ubogi moj hrbet, ki je prišel nehote v past«.
Krivčevka: »Sedaj pa v po* steljo in le naglo. Marš! Niti bcsedice, da ne čujem! To ti bo v zdravilo za drugič, mrcina ponočn jaška«.
Tat: »Pa saj to je furija, a ne žena. Ona me smatra za nje* nega moža. Prav gotovo, da bi je ne hotel za ves svet ne!«
Krivčevka je vrgla copate v kot in skočila v postelj. Še en* krat je stisnila pest in vdarila po nosu rekoč: »Ob tej uri prehajaš domov?«
V tem trenotku pa se vrata odpro in Krivec pokuka v sobo.
Krivčevka: »Za sto ran božjih, moj mož! Kako to?«
Krivec: »Stara čuje; treba, da se pripravim na točo in grom!«
Tat: »Sedaj smo pa zaple* teni«.	\ijfc
Krivec je posvetil s svetimo na obe postelji. Na desni je nek tuji možki in na levi njegova v:ena. Od jeze in začu* denja mu je svetilka zdrknila z roke.
Krivčevka: »Oh uboga jaz, kaj sem storila? Kdo je v po* stelji poleg moje?«
Krivec: Zena nesramna! Med časom, ko sem zunaj, ta* ko spoštuješ zakon, da v mojo postelj druge možke pošiljaš.
Kje Je stric ?
Družina Cvekova se je podala na zlet v bližnji gozd, a ko je bila namenjena domov, je Lizika zapazila, da strica manjka. Iskala ga je dolgo, ne da bi ga našla. Kdor izmed vas ga najde in priloži rešitvi 3 lire. dobi knjigo O spodobnem vedenju. Naslov: Narodna knjigarna, ulic* Carducci 7 (v hiši Goriške Ljudske Posojilnice) v Gorici.
Ven, marš! in, da mi ne zineš besede. Ven, ven!
Tat je vporabil priliko in naglo skočil skoz nizko okno in gledal na pol zakrit v sobo. Krivčevka pa je pokleknila na pod, vzdignila roke in milo prosila:
»Ljubi možiček moj! Pridni moj drug, odpusti mi, saj sem čisto nedolžna... samo poslu* saj me, da ti vse povem«.
Krivec: »Nič ne poveš! Ven, ven!«
Tat (za oknom): »Sedaj prič* ne komedija, ki se mi ni nikdar v moji dolgi tatinski praksi in podjetju pripetila«.
Krivec je z nogami zadel na omot ponarejenih ključev in na svetilko.
»Kaj, tatovi tu! Kako Da, kaj pa?«
Krivčevka: »Saj sem ti hote* la povedati; vidiš, da sem ne* dolžna. Tatu sem zamenjala s teboj«.
Hrup ki je nastal pri Krivče* vih je zbudil s spanja tudi druge najemnike. In ni čuda, da se je ob tem prizoru, videč Krivčevko na kolenih, nekdo med vrati na vse grlo zakroho* tal. Krivec in njegova žena sta bila mahoma pri njemu. Joj kako je padalo. Od ene strani ona z gorjačo, a z druge Kri* vec s svojo palico, dokler so se jima zlomile na glavi in na hrbtu nepoklicanemu gostu, vedno misleč, da imata tatu v pasti.
Natepeni pa se je zgrudil s krvavo glavo na tla in zasto* kal:
»To rni je tedaj za plačilo, da sem Vama prizanašal, ker mi nista že osem mesecev stalno vanj a plačala«.
Krivec in Krivčevka (hkrati padeta na kolena): »Za sto ran božjih ... hišni gospodar!«
Pred oknom pa se je tat za* krohotal in zginil v temno noč, medtem ko sta zakonska Kriv* ca jamrala kleče, kakor bi se ricinovega olja napila.
VOJNA ODŠKODNINA.
Pripoveduje se in zatrjuje za resnično naslednjo sličico:
Uradnik: »imate spisano prošnjo?«
Kmet: »Ne gospod!«
Uradnik mu da črnilo in pa* pir z ukazom, naj isto napiše, kakor mu bo narekoval.
Ko je bik prošnja napisana, v ovitku zalepljena in zapeča* tena, pravi uradnik:
»Sedaj ne preostaja drugo, kakor predložiti.«
Kmet: »Komu?«
Uradnik (začudeno): »Ko* mu, meni!...
Kmet do skrajnosti osupnen mu izroči, kar je on sam nare* koval. Uradnik počasi odpre pregleda, zmaje z glavo in pravi:
»Mi je žal gospod, a prošnje ne morem — sprejeti.« DOBROTE TELEFONA.
Kumare: »Kume, pej kej je ze na stvar telefono?«
Kume: »O Komare! Tu je čistu ana fajn invencion. Če tan u tiste rol truobeste jen šrajeste krku česte, nu šimfa-ste kuoga z azinom, mak ako* tan, "porkotan nu vse kar se zmiselste, pej Vam ni trejba nruoč bejžet.«
va
Pismo vojakov.
IZ RIMA. Slovenska Granatirja od 1. polka in topničarji od 13 polka.
Voščimo vesele božične praznike in novo leto staršem, bratom, sestram, sorodnikom, sorodnicam, fantom in dekletam, in vsim tistim fantom, ki so bili pri našem polku posebno kapci in letniku 1904.
Vodopivec Prane, Dornbeig; Rutar Ivan, Fabci; Čatar Viljem, Škerbina; Birsa Alojz, Rihenberk; Košuta An« ton. Sv. Križ pri Trstu ; Košuta Kri« stijato, Sv. Ktiž pri Trstu; Klemenčič Jožef, Idrija.
POZDRAV IZ VERONE. Vesele Božične in Novoletne praz» nikc vam želimo slovenski fantje od .'8. pbijskega topničarstva: staršem, bratom, sestram, posebno pa dekle« tam se priporočaom, da nam odslej naprej bolj pogostoma pišejo, da nam čimprej in lažje minejo predpisani mesec?. — Josip Žele, Sla vina; Jakob Žigman, Koče; Franc Perenič, Selce; Franc Malnaršič, Matenjavas; Anton Slavec, Anton Samsa, Jakob Novak, Knežak; Anton Sanj, Franc Sanj. — Juršiee: Ivan Polh, Klenik; Jakob Psvčič, Silvester Rebec, Hrašče ; Franc Turk, Hiušcvje; Janez Gorjanc, Sajavče; Josip^Miklavcc, Studeno: A« •lojzij Čuk, Senožeče; Anton Čok, Lo« kev; Pintar Franc, Solkan: Blaško Av» gust, Dol. Otlica; Kalin Leopold, Aj« dovšcina. v
OD 68. PE5POLKA IZ MILANA. Voščimo srečno novo leto vsem bratom, sestram, prijateljem in znan« cem in bralcem »Čuka na palci«. Ob enem tudi pozdravljamo naše težko pričakovane fante letnika 1901, da pri« dejo k nam, da jih navadimo prav dobro lup«pi, lup«pi, lup«pi, dietro front, avanti marš. Mi ki smo že tega siti upamo, da v kratkem izročimo naše puške njim.
Čakamo težko že tistega dne, ko mi iz Milana odpeljemo se v naše doline in naše gore kje. težko nas čaka slovensko dekle. Humar Ivan, Logaršče pri 1'odinel« cu; Lavrenčič Josip, Poljana pri Do« berdobu; Vičič Gervazij, Renče vas Lukišče: Česnik Anton, Palčje pri Št. Petru na Krasu; Brgoč Alojz, Trnje pri št. Petru na Krasu; Kodelja Do« menik, Vipava pri Ajdovščini; Ko« čjančič Josip, Truške pri Kopru; t do« vič Anton, vas Brce pri Bistrici; Ko« fol Vinko, Logaršče pri Podmelcu; Lapanja Viktor, Ponikve; Humaf Fr., Lokovec pri čepovanu; Poljancc Fr., Spodnja Idrija; Podobnik Ivan, Spod« nja Idrija; Jerbe Viktor, Idrija; Ma« raneina Josip. -Labor pti Kopru.
VOJAŠKO VOŠČILO!! Star'ga lete konec bode, jovo nam se bliža. Zato pa tebi zviti ptič, ti iz srca želimo
da v letu novem z ženo svojo « srečo bi užival.
Ker vemo da si zvesti ptič,
zato te pa prosimo,
da tudi v naše kraje nesel bi voščilo,
kjei ni pašte šute preobilo.
Paštc šute res da ni -
pa so naši dragi,
naši očetje matere,
naše sestre brati.
Katerim iz srca voščimo srečno novo
leto.
Voščimo vsim prijateljem, in prijateljicam, in vsim slovenskim deklicam. Ob enim jih prosimo, da sc nas spomnijo tudi v novem
letu.
Bližajo se časi novi vsi smo jih veseli še. - Mi slovenski fantiči ne pravi paštešutarji. Star'ga leta konec bode, stara pašte pa je še. Ko novo leto nam nastppi, v njem stara pašta, to ne gre. L"pamo da v letu. novem, nam bo Bog pomoči dal, nam poslal mladeniče, tisoč devetsto štirovce, ki bodo pašto spravljali, in vseh skrbi nas rešili. Voščimo vsim rešiteljem, vsim novim paštešutarjem. da bi Bog jim zdravje dal in jih kmalu sem poslal. To voščimo in prosimo, mi slovenski paštešutarji.
Kočijančič Stanislav, Sesljan; Tie« bižan Emil, Dutovlje; Briščik Ernest,
Briščiki; Legiša Štefan, Mavhinje. men; Golia Jakob, Goli v Istri; Sn» PISMO SLOVENSKIH FANTOV.
Slovenski hribolazci 9.ga gorskega bataljona Vičenza, 59. stotnija pošil« jajo najsrčnejše pozdrave očetom, materem, bratom, sestram in, vsem znanim dekletom, ki so nas že nehote pozabile, ter ne dobimo od njih nika« kega poiočila. — Maraš Karlo, Gori« ca; Kodermac Rudolf, Pevma; Konje« dic Oskar, Gorica; Slokar Frafic, Lo« zar Kristjan, Kamnje; Briščih Alojz, vas Briščehi; Furlan Gabrijel, Mav« hinje; Maikočič Alojzij, Gorica.
IZ DOMODOSSOLA.
Najlepše pozdrave pošiljamo Slo« venski fantje iz sneženih planin, ki se nahajamo na vajah. Ob enem vo« ščimo tudi vesele Božične praznike in srečno novo leto vsem Čukovim bral« cem, fantom in dekletam, stricom in tetam, bratom, sestram, očetom in materam; posebno pa našim neve« stam, ki se tako malo za nas brigajo. Logar Franc, Zadlo; Škvarče Franc, Kajni dol; Kavčič Ivan, Ledine; Princ Anton, Zemuje.
IZ ALESANDRIJE.
Slovenski fantje samodrčači '(šo« ferji) pošiljamo iz Alesandrije po« zdrave in voščimo vesele božične praznike vsem domačim in znancem. Posebno četitoletnikom katere težko pričakujemo in jim zapuščamo naše stare automobile. — Soška legija v Alesandriji.
Poveljnik, Caporal Llfsič Janko, Kobarid; Zorč Anton, Gabrije; Ci» bič Alojz, pod Sabotin; Cotič Ermi« nio, Podgora; Jablanšček Anton, Ja« blanca pii Komnu; Forčič Stanko, Ko«
Pavla Kuntara, Ponikva S. H. S. Štiukelj Franc, Lom. Novak Justi, Rojan. Prinčič A., Medana. Gregor« čič Janez, Koseč. Štrukelj Franc, Log. Princes Miroslav, Vipava. Šuštar Fr., Petrovobrdo. Bojan Sjgmund. Semo« lič Ivan, Dol. Stepančič Franc, Biezice S. H. S. Božič Pepček, Celje S. H. 3. Jug Ivan, Florenza. Marinič Rudolf, Vedrijan. Razgovarjata se dva potepa, kje kradla bi, kako bi zlepa prišla do hrambe in denarja — Toda račun je brez krčmarja — Pogovor njun na veji gospodinja
sljši
in gre domov in varno se zaklene
v hiši. — Poldi Strohsack. Z ugrabljeno devojko zadnji vitez
dirja.
obraz je njen kraj vitezovega vezirja, pa jaz ne maram je. — tud njoje srce
čaka
na svojega viteza — junaka. —
Marica Rus tja, Ljubljana. Rebec Mimi, Pulj. Furlan Marija, Opčine. Jamšek Pavel, Grcta«Trst. Špaeal Marica, Vojščica. Prvanja Iv., Trst. Lavrenčič Emil, Taranto. Petrič Kristina, Gradišče.
Marija Soudat iz Volarjev pravi: Ker pustni čas sc bliža sem Čuka kupila, da bi fanta dobila. Cel dan obračala in nič nisem spala, jaz kmeta imam rada ker ni mu ga para. A glej ga hudirja ni šel na okol od spodaj _gor' glediK, se vidi ga pol. Jaz tac'ga ne maram preveč je kosmat ga pošljem nazaj ti Čuk pa, ga drug mu oddaj. Uršič Marija, Trst. Prime Josip, Dol. Zemun.
Elizabeta Zgaga iz Hudejužine jo pa tako«le žaga:
Malo časa smo se zamudili, da gospodinjo smo dobili. Tatova mislita, da sta ;ama, a varala sta se oba, ker gospodinja na drevju sedi, in močno za krive se veje drži, posluša kaj spodaj se govori. Zato smo se potiudili, da Čukov koledar bi dobili. Vtaknili v pismo smo lire še dve, da nam koledar na »puf« dospe. Jerina Julijan, Kačja vas — ,kmeta. Klinkin Roman, Tolmin. Kenda Jo« sip, Podklopca — Bovec. — Ljudmi«
la Vogrič v Trbižu pa se vadi z ver« zami takole:
Na kraj vasi je pridna Katra prebi«
vala
od zore lane pa do mraka se trudila, vaščanom njenim vsem prav dober
izgled je bila za delo in družino vse je žrtvovala.
Živimo pač v časih: previden bodi
vsak
kot 4am na straži zvest vojak. Priklatila po noči se potepuha dva do hiše gospodinje: namen tatvina
zla,
Na bližnjem tam drevesu se Katra
oglasi:
»Poberta sc od hiše oj grda lumpa ti!« Sta zginila kot kafta tja v temno
mrzlo noč. do kmečkih več pa nikdar približala
se koč.
Šuc Marija, Devin, Vizjak Leopol« da, Trst; Vrečko Marija, Trst. Bizjak Minka, Brezovica S. H. S. Premru Marija, Kranj S. H. S. Čok Milena, Lonjer. Furlan Franc, Sv. Križ«Cesta.
Pravilo.
Pravijo da se nahajata na Koritnici dve mladoletni gospodični ki imajo zelo veliko ljubezen do fantov z juga. Zato pa ker jih ne vidijo zadosti črez dan jih hodijo obiskovati točno vsak večer na Grahovo Čuk jih že delj ča« sa opazuje, zato jih je pa tudi enkrat dobil v svoje perje.
Pravijo da se sedaj nahaja na Korit« niči neka stara klepetulja, ki pa ne pusti ljudi pri miru se svojim dolgim jezičkom; alco pa ne zna še olike, naj gre pa še enkiat na Dunaj; tam jO mogoče dobi. Naj se pazi dotična kle« petulja, da jo Čuk ali pa njegova žena sova ne obišče še po novem letu.
Pravijo da je bil Tonača iz Rupe odlikovan 3 krat v kratkem času in sicer tako«le: prvo zlata kolajna iz ko« renja, ker je ustrelil zajca iz slame. Drugo: srebrno veliko iz repe, ker je ustrelil pol metra pioč od njega. Tre« tjo bronasto i; krompirja, ker je vstrelil lisico vzezano na žici.
Pravijo v Barkovljah, da si dekleta kljub vsej iriizt;riji kupujejo »domino« za pust. Pravijo tudi, da ne bo več v modi maska, temveč da se bodo kar po trobi mazale. To bo veselje za Ro« sane, Danice, i. t. d.
Listnica uredništva.
Opomin vsim dopisnikom: Že par« krat smo dopisnike opozorili in jih tem potom še enkrat opozarjamo, da je ČUK humorističen in satiričen list, nepolitičen, ne ovaduh potom tiska in tudi ne posredovalec domačih' pre« pirov ter nima potom svojih »pravi« jo« niti od daleč namena koga žaliti. Vsled tega bo njegova visokost Čuk za prihodnje leto naročil iz Ribnice velik koš in brez pardona vse take dopise in pravijo v ta koš btez ob« vestila stlačil. Poiščite si v vsaki vasi po enega zaupnika, za kateiega bomo vedeli natančen naslov, ki ostane ta« jen, kot je Čuk sam. Pika za vselej!
Postojna: To ni pisal F. Kutin; po« znamo njegovo resnost in pisavo. Če Vas Čuk iztakne ne bo dobro! — Opčine: Ali ste tudi Vi »klanfar«, ki tako klanfate, da je prav po klanfar« sko sklanfano? — Postojna: Dokler Vas Čuk ne pozna in ne dozna, za kako društvo se tu gre, lahko čakate
sodnjega dne, kar bodo tam ptavili. — Kobarid: Že parkrat... itd. — Landol: Pojdite k Micki, pa ji to po« vejte, mi nečemo. — Kmet iz Čekavi ca: še enkrat: Čuk ne žali! Poiščite ga, pa mu v ušesa pljunite, ako je vreden! — RosenthaLVerzotendorf: Brez podpisa. Ne vemo tedaj če imate sploh krščeno ime: Ali ste jud, protestant, grk, francoz ali kdo? Za enkrat ste samo v košu/ — Log ia vsim tistim, katerim; nismo odgovo« rili natisnemo: brez humorja, brez glave, brez repa, brez smisla, ki ni niti za en počen groš, bo »vandralo« v naš požrešni koš. — Ledine: odgo« vor bi bil lahko ta«le: »Ti si moja ljubica — jaz pa tvoj ljubček. Ti les po imaš ličice — jaz pa sam gobček. Hišica je strgana — in skedenj ves luknjast. Ljubica je krofasta — »šo« cel« pa puklast! — Sežana Š. F.: Ško« da, da ste prepozni. Ga že imamo. — Razdrto: Hvala za nasvet, naj vrže« mo v koš. Mi bi sc bili pa kmalu spozabili in priobčili. Kaj se hoče — Čuk je pač Čuk! — Pred jama: Pri« hodnjič nekaj, ker nekaj je padlo ▼ jamo. — Čukpolanjski Ljubljana: Smo pardonirali, ker so bili Vaši se« danji pardoni z vsem poštnim in na« šim pardonom pravilno frankirani. — Trnovo: »Pr inej kuš!« Ali nečete ra« zumeti, da ne sprejmemo osebnosti. Marš v koš! — Studeno: Zakaj pa to župniku ne poveste? — Šempas: Tre« ba dobrega kovača in tri ure dela. — Opčine: odgovor v par dneh. — Šmarje: Saj ga niti ne poznamo. — Rojan: Za Vaše spise bi bil menda bližji »La Coda del Diavolo«, ker je dovoli diavolično. Čuk pa ni diavolo. Ako so Vam komunisti na potu, iz« ognite se; ako so Vam narodnjaki med nogami, pa z aeroplanom frčite v mesto. — Sv. Peter na Krasu. Pri« občili. Več v kratkem osebno. — Lo« garšče: Pesem pa taka, da smo jo DAnunziju poslali. — Sežana: Š. P. Š. R.2 kmalu boste zahtevali, da naj Čuk vpraša Miho, Janeza ali Jurčeta, če ima cokle ali čevlje. Ivan Golob. S. H. S.: Čitajte današnji poziv na naročbo. — Povir, tudurn GiovannU no: Saj veste kam je šlo. — Podme> lec: Ne morem« Vašega semleti ne piemlcti, ampak potlačiti v koš. — Šturje: pravite, da ni črtica ne po« vest, ne za jok in ne za smeh. Mi pravimo pa, da so kavke, katerih je Čuk silen sovražnik. — Štanjel: Va« še fante, dekleta, punce, Miklavže, e« lektrarno, lisjake, prečitali, prečrtali, zmečkali in pihnili v — koš. — Roi dik: Oh. kako nam je žal, da ne mo« rem piiobčiti. Ko bi le vi vedeli; — Brežice S. H. S.: Vzemite zadnjo skrivalnico in poprosite, kakega iz« i bornega odvetnika, da besedilo na« tančno prečita. — VSIM' DRUGIM I DOPISNIKOM: Čuk je dobil toliko dopisov za božič, da se je eleska v predalu zlomila. Bog ne daj, da bi nam bili toliko klobas poslali, ker bi se bil gotovo pod podrl. To je vzrok, da nismo mogli vsega priobčiti.
Ha prodaj
je hiša v Kobaridu št. 13, s vsemi premičninami. - Formacije št, 107 v kobaridu.
Velika izbira Pfaffovih in drugih šivalnih štrojev za vsako obrt iz prvih nemških tovaren z večletnim jamstvom.
Brezplačen poduk v umetnem vezanju, krpanju in šivanju. Priporoča se: ^
FRANC SAUNIG
Via Carducci št 25
(prej Gosposka ulica) blizo Korna.
tfID
X $
9 C / j

gorica BRUNO SAUNIG gorica
Via Carducci 7 f jj| pr. IjuMe	Via Carducci 7
issje, nadpiati, podplati, čsvSjarske, sedlarska potrebščine. :: šfra, biči, bičsvniki, masti, ličila, barvila. :: Sveče, vesek, kadila.
Ki^iSie čebalni vosek po najvišjih dnevnih cenah. Tovarniška zaloga podpetnikov PfRELLt na debelo.
jPodraiašulca v Solkanu.


t

Znana slovenska Svrdka
JOSIP KERŠEVANI
mehanik, puškar in trgovec
Gorica, Stolni trg. it. B (desno!
se priporoča slavnemu občinstvu za nakup najboljših šivalnih strojev Original Mundlos Nemških tovaren, katere jamčim za dobo 25 let. Poduk v umetnem vezenju, krpanju in šivanju brezplačen. Tako imam tudi najboljša dvokolesa znamke Kolumbia Ameriških tovaren, katere jamčim 2 leti, vse dele spadajoče v mehanično in puškarsko stroko.
Delavnica in popravija^nica Stolni trg št. 5.
5 £
__, p m»ni-*
VELIKE ZAL
VI
Izredna prodaja rta racuisi tovarnarjev
avoranatia
VELIKANSKA ZIMSKA PRODAJA
10 spoSt@¥@ne naie seni
!c@,. da © priliki božičnih praznikov in novega leta smo ©tvorili počenši s pondeljkom dne 17. decembra pQS®foH© raipr©€§a|@ ZŠŠ
6» W
ta namen smo po® I, cene posebno zimskemu blagu.
Bogata izbira moškega in ženskega blaga. — Najfinejši plašči. — Žametno blago za lovce, — Izgolovljeno perilo. — Gobasta blago z^. ženske obleke. — Platno razne višine. — Prti in prtiči, — Brisače. Namizno perilo. — Volnene in bombaževe maje. — Preproge. — Zavese. — Prevlake za mobiljo. — Posteljne odeje vseh mer. — Opreme za neveste, za prenočišča, za zavode, za penžijone, blazine izgotovljene iz žime in volnem.	'	_
POSEBNO ČRNO BLA(SO ZA DUHOVNIKE. — NEPOSREDEN UVOZ VOLNE ZA MATRACE.
VSAKO BLA60, KI NE ODGOVARJA BODISI PO KVALITETI BODISI POCENI SE LAHKO VRNE.
Na debelo in drobno!	Posebni opusti za razprodajalce.
STALNE CENE