Ribič in duh. jj^ (Arabska pripovedka.) ]jMP|red zelo davnimi easi je živel star in ubog ribič. Zaslužil si je komaj |p!ij| toliko, da je preživel ženo iii trojo otrok. Vsak dan je hodil zgodaj WjS$ na l°v> ^er vsak ^an sklenil, da ne bode več kot štirikrat razmetal T mreže. Nekega jutra se odpravi pri luninem svitu na morski breg. Tu se pri-pravi za lov in razmeče mreže. Oez uekaj časa potcgne rareže na suho in čuti pri tem močeu upor. Srcno se je veselil tega, kajti za trdno je mislil, da jo napravil dobor lov. Ko pa naraesto rib zagleda v inreži oslovo okostje, ki mu je vso mrczo razti-galo, razžalosti se in moli v svojo tolažbo nekaj molitvic iz korana. Potem je iz raztrganih rarež pobral oslovo okostje ter dnigič razmetal mreže. Tudi to pot so bile mreže težke, ko jih jo potegnil na kopno; ali o ribah ni bilo nobenega sledn! Eazvcn vclikega koša, nekaj peska in blata ni bilo nič najti. Moeno je bil razžaljen nad tem naš ubogi ribič. „0 osoda!" vzldiknil je z tožnim glasom, ,,prenohaj hurlovati se nad menoj in ne preganjaj nesrečnika. prosečega te potrpljonja! Šel sem iz doma, ila bi našeJ tu živeža, a ti mi groziš s smrtjo! Nobeue drnge obrti nimam, kakor to, a pri vsej pozoniosti, ki jo obracam na njo, ne raorem svojej dru-žini niti najpotrebnejaega preskrbcti. Mogoče, da sem tc kdaj brez vzroka ob-dolževal; mogofie pa tudi, da te veseli trpinčiti pošteno. Ijudi in dobre može po tcmi voditi, a hudobncžcm pomagati." Tako tožeč je udaril s košem ob tla, in ko je osnažil mreže blata, razmetal jih je tretjič. Tudi to pot ni ujel druzega, nego nekaj praznih školjk in blata. Ne morern vam popisati obup-nosti ribičeve; ni dosti manjkalo, da ni v svojej prevelikej nesreči izgubil pameti. Ali spomnil se je zopet svoje žene in svojih otrok ter zopet molil nekaj molitvic iz korana. V tem se je jelo danifci. Naš ribič, dober Mohamedan, ni pozabil svojc jtitranje molitve. Molil je in še pristavil: ,,Gospod, dobri naš oče! Veš, da po štirikrat na dan mreže razmečem. Storil sem to vže trikrat, a nič rib nisein ujel. Ostaja rai samo še jeden lučaj; prosim te, stori, da mi bo inorje ugodno, kakor je bilo uekdaj Mozesu!" Eazmetal je mreže v četrtič, in ko se rau je zdelo, da so polne rib, potegnil jih je na suho. Ali ribe ni bilo; pač pa je bila v mreži posoda od medi, ki je bila tako težka, da je ribič za trdno mislil, da mora uekaj v njej biti. Opazil je, da je s cinom zadelana ter ima čuden vtisok na pečatu. Kazveselil se je ter dejal: nProdam jo zla- 174 tarju ter kupim za iztržene novce dokaj živeža!" V tem je prevdarjal posodo od vseh strani in trkal na njo, da bi sKšal, je-li kaj v njej. Slišal pa ni ničesar ? To in pa čudni pečat sta ga prisilila misliti, da mora nekaj čudnega v njej biti. Da bi se prepričal, vzame nož v roko in odpre posodo brez posebnega truda. Ko je bila odprta, umo jo obrne narobe, iu ker ni prav nič padlo iz nje, začudil se je še bolje. Položil je posodo pred se in jo pozorno ogledovaje, zapazil, da se je jel gost dim iz nje valiti. Bil je dim tako gost, da je moral ribič kake tri stopinje nazaj stopiti. Dim se je vzdignil k višku, razširil se potem po morji in morskih bregovih ter uapravil gosto meglo. Lehko si mislimo, da je ta dogodek napolnil ribiča z velikim začu-denjem. Ko je ves dim iz posode všel, skrčil in zgostil se je v trdo telo, iz katerega se je ustvaril duh, ki je bil še jedenkrat večji, kakor uajvečji vseh velikanov. Ko je ribič ugledal to grozovito podobo, hotel je zbežati, pa bil je tako prestrašen, da ni mogel nobene noge premakniti. ¦¦ rSalamon!" vzkliknil je na to duh, BSalamon! veliki prorok božji, milost/.f milost! Nikdar več se nočem protiviti tvojej volji." Na to se je ribič zavedel iu mu dejal: nNe umejem te! Hudobni duh, kaj praviš? Vže vee nego-li 18 stoletij je minulo, odkar je urarl Salamon, prorok božji, in mi smo tudi vže na konci dnij! Povej mi, kdo si, in zakaj si bil zaprt v tej posodi?" Po teh besedah je duh ribiča ostro pogledal iu mu rekel: ,,Govori previdnejše; dovolj si predrzen, da me imenuješ hudobnega duha!1' nGlej no", odvrne ribič, imenovati te hočem toraj sitno moro!" nEečem ti," pravi duh, ,,govori previdnejše z menoj, predno te ubijem! Samo jedno milost ti hočem še podeliti, in ta je, da si moreš svobodno voliti način svoje smrti!" — ,,Ia s čim sera te tako razžalil," nagovori ga zopet ribič, nda me za roojo dobroto hočeš tako odškodorati?" — nNe morem drogače, "reče duh; rznati bi raoral ti to vže poprej;" poslušaj, kaj ti povera: nJaz sein jeden nepokornih angelov, ki so se protivili božjej volji. Drugi duhovi so spoznali velikega Salamona, božjega proroka, in so se mu podvrgli! Jaz pa in Šakar se nisva hotela tako ponižati. Za kazen me je torej zaprl v to medeno posodo; da bi se pa ne mogel osvoboditi iz te ječe, pritisnil je na pokrov pečat, na katerern je utisnjeno ime samega boga. Potem me je vrgel v morje." rV prvem stoletji sem zaprisegel, da hočein tudi po smrti obogateti onega, kateri bi me OBvobodil. Ali stoletje je minulo in nihče ni tega storil. V drugem stoletji sem zaprisegel, onerau, ki me reši, odpreti vse zemeljske za-klade; ali tudi tedaj nisem bil srečnejsi. V tretjem stoletji sem obljubil svo-jega osvoboditelja narediti velikega kralja, bivati v njem kot duh ter mu vsaki dan izpolniti tri želje. Ali tudi to stoletje je minulo kakor prvi dne. V svojej jezi, da sem bil vže toliko časa zaprt, sklenil sein slednjič, vsacega, kdorkoli bi me v prihodnje osvobodil, brez usmUjenja umoriti, in mu dovoliti samo to railost, da si način svoje smrti prosto izvoli. Ker si ti danes prišel in me rešil, govori, Ha kak način želiš umreti?" To je ribiča zelo užalostilo. „0 jaz siromak!" dejal je, ,,da sem kdaj prišel na to miseJ, takemu nehvaležniku kaj storiti. Prosim te, ne stori mi tako velike krivice in ne izpolni svoje prisege!" — ,,Nikoli! tvoja sDirt je gotova," rekel je duh, nizvoli si, kako najrajše umrješ!" — Ko je ribič to 175 ^^^^^^^J slišal, postalo mu jn tesno pri srci, a bilo mu ni toliko zase, kolikor za ženo in otroke. Zaradi tega je poskušal duha pomiriti, ali vse zaman! V sili si znamo hitro pomagati. Tudi ribie je mislil na zvijačo. Eekel je: rKer se smrti ne morem ubraniti, podvržem se volji božjej. Preduo pa si voJim način smrti, zavežem te v imenu boga, katero je utisnjeno na pečat proroka Salamoua, sina Davidovega, da mi bodeš poveda] resnieo na vprašaoja, katera ti bodem dal." Dub, ki je moral Je resnico govoriti, reče mu: nVprašaj, kar bočeš, ali uaglo!11 Eibič vpraša: nEad bi vedel, 6e si bil res v tej posodi?" — nPrav go-tovo," reče duh! — nZares ti tega verovati ne morem," uadaljuje ribič. nTa posoda ni niti za tvojo nogo, kako bi bilo torej mogof-e, da bi bil ves notri?" — „AJi ne veruješ niojej prisegi?"' opoiuai ga duh. — ,,Prisegi ne verujem," odgovori ribič, nin tudi tega ne boin veroval, dokler ine ue prepričaš." — Na to se je jelo telo duhovo zopet zmanjševati in se je izspremenilo v dim, ki se je kakor popiej i'azprostrl čez morje in morsko Dabrežje. Na to se je dim zgostil in zlezel v posodo tako, da ga ni bilo prav nič več zunaj." In zdaj je zadonei glas iz posode: BNo, neverjetni ribič," zdaj sem zopet v posodi; veruješ li zdaj?" Eibič pa, mesto da bi odgovoril, segel je hitro po svinženem pokrovčeku, zaprl trdno posodo in rekel: ,,duh, zdaj mi ni treba več tebe prositi milosti;g izvoli si smrt kakeršno koli hočeŠ. Eaje te zopet vržem v morje na temJ mestu, kder sem te ujel." Duhu ni bilo pomagati. I (lz ieičine prel. H. Podkrajiek.)