< > I- m o s ■9 U V) < ■4 O Prijateljstvo ne more stati kar naprej na eni strani. Angleški pregovor TÖ Številka 40 Letnik 53 Cena 15,- šil. 1,09 evra »150,-SIT petek, 5. oktobra 2001 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 01Z022230K Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Treba je gledati naprej, pri čemer bi poudaril delo z mladino. tajnik KKZ Nužej Tolmaier Praznik za Mohorjevo in vse koroške Slovence Foto: Gotthardt 150 LET MOHORJEVE Proslava ob tso letnici celovške Mohorjeve je bila podobna državniškemu aktu: obiskal jo je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan (na sliki z direktorjem Mohorjeve Antonom Korenom in slovenskim veleposlanikom na Dunaju Ivom Vajglom). Avstrijsko zvezno politiko sta zastopala predsednik parlamenta Heinz Fischer in državni sekretar Franz Morak, koroško deželno pa predsednik deželnega zbora Jörg Freunschlag in deželni glavar Jörg Haider - pred proslavo se je Kučan srečal s predstavniki koroških Slovencev. Strani 2, 3,10, 11 Spet razprava o šolstvu? Jörg Freunschlag: „Treba je evalvirati, ali je dvojezično šolstvo dovolj učinkovito.” Stran 4 SJK pripravljena na volitve Pri Podnarju v Slovenjem Plajberku je SJK predstavila program in kandidate. Stran 5 KKZ bilancira Danes, v petek, bo v Slomškovem domu redni občni zbor KKZ. Strani 8/9 Preizkušnja za Dobljane „Interliga” je nov izziv odbojkarjev Doba. Sprejeli ga bodo že prihodnjo sredo. Stran 19 2 Politika Politika 3 150 let Mohorjeve: predsednik kičan počastil koroške Slovence CITIRANO Poslanstvo Mohorjeve ostaja živo ■yvelikim veseljem sem sprejel Jr povabilo k današnji svečano-eLmSti, ki mi ga je prijazno poslal direktor celovške Mohorjeve gospod dr. Anton Koren. Zdi se mi lepo in pomembno hkrati, da se lahko skupaj praznično posvetimo 150. obletnici rojstva Mohorjeve družbe. Na častitljivem popotovanju skozi zgodovino ste mohorjani na Koroškem, na Goriškem, pa tudi v osrednji Sloveniji doživljali vzpone in padce, čeprav ima vsak svojo posebno zgodbo. Mohorjeve niso zgrešili hudi udarci, namenjeni Slovencem v času nacizma in fašizma in raznarodovalnih pritiskov. Niso se ji izognili niti surovi časi medvojnega in povojnega dogajanja med Slovenci ter neprijaznosti ideoloških delitev in nestrpnosti po koncu II. svetovne vojne. Ni tudi naključje, da je bil pobudnik za ustanovitev Mohorjeve škof Anton Martin Slomšek, ki ji je izoblikoval osnovno zamisel in ji vdihnil tisto mohorjansko dušo, ki je stoletje in pol ustvarjala neizmerno bogastvo slovenske knjige. Z odličnim knjižnim jezikom, literarno, kulturno in splošnoizobraževalno vsebino je založba obogatila tudi evropsko kulturo. Poslanstvo Mohorjeve, celovške, goriške in celjske, ostaja živo tudi v današnjih razmerah, pomembno za vse nas. Živimo v času, ko ne bi smelo več biti težko preseči tudi notranje slovenske spore in spopade, značilne za nekatera pretekla obdobja, ko je namesto tekmovanja med razlikujočimi se svetovnonazorskimi in političnimi usmeritvami skupin in posameznikov prevladovalo medsebojno izključevanje. V Evropi, ki se združuje, ni prostora za agresivni nacionalizem. V njene temelje so vgrajena načela varstva in spoštovanja človekovih pravic, kamor sodijo tudi kolektivne pravice narodnostnih manjšin, sproščen in spoštljiv odnos večinskih narodov do drugih narodnostnih skup- nosti, katerih pripadniki enako kot vsi drugi državljani izpričujejo lojalnost do svoje države in povečujejo njeno duhovno in materialno bogastvo. To v polni meri velja tudi za koroške Slovence v svoji demokratični državi Avstriji. Tak odnos zmanjšuje napetosti med državami in sprošča v njihovem življenju nakopičene zgodovinske obremenitve. V letu, ko smo praznovali prvo desetletje samostojne slovenske države, smo lahko samozavestno ugotovili, da je Slovenija postala pojem za prijazno in odprto družbo in prijaznega soseda. Zavedajoč se dejstva, da je kulturne, jezikovne in druge različnosti narodov najlažje zlorabiti prav med sosedi -o tem govorijo izkušnje balkanskih vojn - smo v središče slovenske zunanje politike postavili odnose s sosednjo Hrvaško, Madžarsko, Italijo in Avstrijo. Mislim, da je prav, da danes, tukaj v Celovcu, poudarim velik interes, ki ga ima Slovenija za vsestransko sodelovanje in povezovanje z Avstrijo in še posebej z_ob-mejnima deželama Koroško in Štajersko. Prepričan sem, da bo z vstopom Slovenije v EU obojestransko zanimanje za sodelovanje postalo še bolj prepoznano in da se bo še bolj okrepilo spoznanje, da bomo skupaj močnejši in še bolj konkurenčni v prostoru združene Evrope in prav v njenem osrčju. Današnji obisk pri številnih ustanovah koroških Slovencev me je prepričal, da si od vključitve Slovenije v EU vsi prebivalci ob meji - ob tej meji, ki je bila pogosto priča težkih zgodovinskih preizkušenj - obetajo še več dobrega sosedstva, zaupanja in napredka, tudi uresničitve nekaterih standardnih in obljubljenih manjšinskih pravic. (Iz govora predsednika Republike Slovenije Milana Kučana na osrednji proslavi ob 150-letnici celovške Mohorjeve družbe) MILAN KUČAN PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE Predsednik Kučan: „Varčevalni ukrepi ne v škodo manjšine.” ^■^bisk predsednika Re-| Ipublike Slovenije Mi-V^iana Kučana pri koroških Slovencih je bil že nekajkrat načrtovan, pretekli petek, 28. septembra, pa je dokončno prišlo do tega velikega dogodka: celovški Mohorjevi je uspelo povabiti predsednika slovenske države na slavnostno prireditev ob njeni 150-letnici - hkrati pa se je Kučan ob tej priložnosti, skupno z državno sekretarko za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdaleno Tovornik, srečal tudi s Koordinacijskim odborom koroških Slovencev (KOKS) pod vodstvom predsednikov NSKS in ZSO, Bernardom Sadovnikom in Marjanom Sturmom. Pri tem seje ponovno izkazalo, da ima najvišji predstavnik Republike Slovenije zelo izostren čut za želje in potrebe zamejskih Slovencev. V pogovoru z zastopniki medijev je zavzel jasno stališče do aktualnih vprašanj. Pozval je avstrijsko vlado, da ne izvaja varčevalnih ukrepov na račun narodne skupnosti, in v tej zvezi je konkretno omenil majhne šole ter dvojezična okrajna sodišča. Poudaril je, da morajo dvojezični ravnatelji voditi dvojezične šole. Prav tako pa je izrecno opozoril na obveznosti, ki izhajajo iz državne pogodbe, in izrazil pričakovanje, da bodo avstrijske oblasti dosledno upoštevale odločitve ustavnega sodišča. Hkrati je poudaril, da se naj uveljavljajo vse te pravice v življenju, in pri tem apeliral na dostojanstvo večinskega naroda. Absolutni višek Kučanovega obiska pri koroških Slovencih pa je bila slovesnost ob 150-letnici Mohorjeve, ustanove, o kateri je povezovalka slavnostnega sporeda Mira Grötschnig-Ein-spieler dejala: „Samopomoč je čarobna beseda v tej hiši.” Slavnostna prireditev v Slomškovem domu je bila resnično enkratni dogodek. Poleg predsednika slovenske Državni sekretar Morak: „Mohorjeva je sreča za vso deželo.” države so se je udeležili tudi predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer, državni sekretar Franz Morak kot zastopnik zvezne vlade, predsednik deželnega zbora Jörg Freunschlag, deželni glavar Haider, državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik, krški škof Alojz Schwarz in njegov mariborski sobrat Franc Kramberger ter celovški župan Harald Scheuchen Čestitke je poslal tudi zvezni predsednik Thomas Klestil, v imenu koroških Slovencev pa sta na prireditvi čestitala in spregovorila besede priznanja predsednika osrednjih organizacij Bernard Sadovnik in Marjan Šturm. Slavnostna prireditev in njeni odmevi v medijih so vsem nazorno pokazali veliki pomen in ugled celovške Mohorjeve doma na Koroškem, v Šloveniji in avstrijski prestolnici. Ali kot je to povedal državni sekretar Morak: „Mohorjeva je sreča za to deželo.” Ni bilo govornika, ki ne bi poudaril njenega kulturnega in izobraževalnega poslanstva za narodno skupnost ter čezmejne povezovalne vloge. Podkrepili so njeno trdoživost in daljnovidnost ter jo pohvalili, da se zna hitro in pravočasno odzvati evropskim izzivom. Krški škof Schwarz je označil Mohorjevo kot „Evropo v malem”. Za slovensko narodno skupnost pa je bila slovesnost ob njeni 150-letnici dogodek, ki jo napolnjuje s ponosom, optimizmom in samozavestjo. Pri tem so še posebej bodrilno zvenele tudi besede, ki jih je na slavnostni prireditvi povedal predsednik avstrijskega parlamenta Fischer: „V dvojezičnosti vidim nekaj pozitivnega in ne negativnega. Prav tako sta zame oba jezika enakopravna. Ne gre razlikovati med manj- in večpomembnimi jeziki in narodi. Vsi so enakovredni, vsi morajo biti enakopravni.” Janko Kulmesch Dobra prijatelja - predsednik slovenske države Milan Kučan in Krški škof Alojz Schwarz (z direktorjem M D Antonom Korenom) ni predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer. osvoji! samo src mohorjanov, temveč vseh Slovencev. UTRINKI OB KUČANOVEM OBISKU IN MOHORJEVINI SLOVESNOSTI I vrški škof je prorektor celovit ške Mohorjeve - novi krški I Vškof Alojz Schwarz pa je v najkrajšem času osvojil srca ne samo mohorjanov, temveč vseh koroških Slovencev. Od vsega začetka svojega škofovskega pa-stirovanja daje razumeti, da spoštuje oba naroda na Koroškem. Tako tudi na slavnostni prireditvi celovške Mohorjeve, kjer je govoril v glavnem v slovenščini in pri tem še posebej poudaril vlogo in pomen škofa Antona Martina Slomška. Citiral je njegovo misel o materini besedi, prav tako pa je spomnil na nacistično nasilje, ki ga je utrpela tudi Mohorjeva. Temu primeren je odmeval škofov govor pri občinstvu - zahvalilo se mu je z bučnim aplavzom. Slavnostni govornik na proslavi ob 150-letnici Mohorjeve je bil tržaški pisatelj Alojz Rebula. Poudaril je: Med slovenskimi založbami naj bi Mohorjeva družba poleg primata starosti ohranila primat duha— ostala naj bi žarišče smisla slovenskemu narodu in slovenskemu človeku. Kulturni spored slavnostne prireditve pa so obikovali: ansambel Drava, MePZ Sele, MePZ Gallus iz Celovca in komorni zbor Ave. Prva postaja predsednika Republike Slovenije Milana Kučana na njegovem obisku pri koroških Slovencih - spremljal ga je slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgl - je bila Globasnica, kjer ga je sprejel predsednik NSKS in globaški ' podžupan Bernard Sadovnik skupno s kapelškim podžupanom in 2. kandidatom SJK Francem-Jožefom Smrtnikom. Oba podžupana sta v pogovoru s predsednikom Slovenije poudarila pomen samostojnega političnega gibanja koroških Slovencev na občinski ravni, prav tako pa tudi na področju stanovskega zastopstva oz. v kmetijski zbornici. Poleg obeh zastopnikov koroških Slovencev so slovenskega državnega predsednika pozdravili tudi predsednik SPD Edinost-Šteben Hubert Dumpelnik in predsednik globaških bokvarjev Felix Glinig. Posebej presenečen je bil predsednik Kučan, ko je obiskal Kulturni dom Pliberk, kjer so ga poleg „hišnega gospodarja” oz. predsednika KD Pliberk Frica Kumra sprejeli tudi mestni svetnik Jurij Mandl, predsednik EL in pliberške zadruge Andrej Wakou-nig in občinski odbornik Milan Pi- ko. „Doslej si nisem mogel predstavljati, kaj pomeni pliberški Kulturni dom. Sedaj ko sem ga obiskal, vidim, da je podpora Kulturnemu domu s strani Slovenije več ko upravičena,” je dejal Kučan. In kakor že prej v Globasnici so tudi v Pliberku gostitelji predsednika slovenske države poudarili pomen samostojnega gibanja kot izraz samopomoči narodne skupnosti. Zelo prisrčno je Kučana sprejelo službeno osebje Doma v Tinjah z rektorjem Jožetom Kopei-nigom na čelu. Kopeinig, ki je hkrati predsednik celovške Mohorjeve, se je, kakor pač zna samo on, spet izkazal kot gostitelj, pri katerem takoj čutiš, da si resnično dobrodošel. Še posebej pa je poudaril, da so Tinje vedno bile dom za vse Slovence, ne glede na to, kje živijo. Predsednik Kučan je na osrednji proslavi celovške Mohorjeve družbe napovedal odlikovanje za celovško, celjsko in goričko Mohorjevo družbo. Svoj slavnostni govor je zaključil z naslednjimi besedami: „Ko so mi predsedniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Slovenske matice in Društva slovenskih pisateljev predlagali, da slovenska država ob visokem jubileju odlikuje Mohorjeve družbe v Celovcu, Gorici in Celju, sem predlog in priporočilo državne komisije za državna odlikovanja z veseljem sprejel. Odlikovanje vam bom, tako kot Mohorjevi družbi iz Celja in Gorice, z zadovoljstvom izročil na posebni slovesnosti v Ljubljani. Odlikovanje je priznanje države Slovenije za vaše veliko opravljeno delo, izraža pa tudi pričakovanje, da boste pri opravljanju svojega poslanstva neutrudni tudi v prihodnje.” Janko Kulmesch Prva postaja predsednika Kučana na obisku pri koroških Slovencih je bila Globasnica, kjer sta ga pozdravita podžupana Bernard Sadovnik in Franc-Jožef Smrtnik. Slike: Gotthard, Kumer 4 Politika OB ROBU Kje so bili dvojezični učitelji? Dravijo, da jih je nad l 200 (dvesto!) - učiteljic in učiteljev, ki imajo izpit za dvojezični oziroma slovenski pouk za ljudske in/ali glavne šole. Na kongresu narodnosti v Osojah, pri sklepni podijski diskusiji preteklo soboto, ko je šlo za vprašanje dvojezičnega šolstva, jih vsekakor ni bilo opaziti, če odštejemo dve, tri častne izjeme. Kje so bili? Kje je ostalo pedagoško združenje? Ne gre podtakniti, da jih zanimajo le službeno-pravna vprašanja, čisto otresti se pa tega vtisa tudi ne moremo. Pri diskusiji pod vodstvom direktorja Pedagoške akademije in ob sodelovanju predsednika koroškega deželnega zbora je šlo za kvalitetno rast dvojezičnega šolstva. Ali prepušča učiteljstvo rešitev teh vprašanj večinskim strankam? Ne bi se čudil, če bi predstavništvo koroških Slovencev znižalo brzino prizadevanj za eno predstavo, ko prizadeti ne kažejo zanimanja za lastna vprašanja, posebej še, ko je Deželni šolski svet vodstva šol opozoril na to prireditev. Nekdo je po diskusiji hudomušno pripomnil, da bi bila udeležba dvojezičnega učiteljstva znatno boljša, če organizator ne bi izbral sobote, marveč kak šolski dopoldan, ki bi omogočil službeno pot v Osoje v šolskem času. IXoroSkih Slovencev l\ne bodo pokopali manjkajoči pravni ukrepi na področju topografije, uradnega jezika ipd., marveč lastna brezbrižnost do učinkovitega izročila slovenščine. Spectator Odpiranje nove razprave o manjšinskem šolstvu? Jörg Freunschlag, predsednik deželnega zbora in koroške FPÖ: „Treba je eval-virati, ali je sedanji sistem dvojezičnega šolstva dovolj učinkovit.” etošnji Evropski kongres narodnih skupnosti v Osojah (od 27. do 29. septembra), ki ga prirejata Biro za slovensko narodno skupnost in Koroški inštitut za narodne manjšine (CIFEM), je bil namenjen manjšinskemu šolstvu. Zato so organizatorji kongresa povabili kot soprireditelja Pedagoško akademijo. Na sporedu je bila tudi podijska diskusija, pri kateri so pod vodstvom ravnatelja Pedagoške akademije Josefa Hiedna sodelovali: državni sekretar za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo v Sloveniji Mirko Zorman, predsednik koroškega deželnega zbora Jörg Freunschlag, predsednik ZSO Marjan Sturm, podpredsednik NSKS Reginald Vospernik in okrajni šolski nadzornik Tomaž Ogris. Sodeloval naj bi tudi zastopnik dunajskega ministrstva za šolstvo Günter Oberleitner, vendar je v zadnjem trenutku odpovedal sodelovanje. Po podijski diskusiji se zastavlja vprašanje: Bo prišlo na Koroškem do nove razprave o manjšinskem šolstvu? Predsednik koroškega deželnega zbora Freunschlag, ki je hkrati tudi predsednik koroške FPÖ, je v diskusiji vsekakor poudaril: „Narodna skupnost mora imeti maksimalne možnosti za krepitev svoje kulturne identitete. Sprašujem se, ali te možnosti tudi izkorišča? Nad 55 % prijavljenih k dvojezičnemu pouku nima nobenega znanja slovenščine; le manj kakor četrtina prihaja iz družin s slovenskim pogovornim jezikom. Treba je razpravljati, ali je sedanji sistem dvojezičnega šolstva dovolj učinkovit. Gre za osnovno vprašanje: kaj je pomembnejše - število prijavljenih k dvojezičnemu pouku ali zagotovitev narodnostne identitete? To vprašanje naj bi se razčistilo v okviru evalvacije, za katero so se dogovorili v šolski komisiji dunajskega šolskega ministrstva.” Nadalje je predsednik koroškega deželnega zbora poudaril, da naj bi tistim, ki niso prijavljeni k dvojezičnemu pouku, omogočili učenje jezika soseda v obliki prostega predmeta. Poleg tega je ponovno načel Rotim politiko, da ne postavlja konsenza šolske komisije pod vprašaj. REGINALD VOSPERNIK vprašanje, ki zadeva ureditev za eno- in dvojezične učitelje. Ponovil je znano trditev platforme za enojezične učitelje, po kateri naj bi bili ti „diskriminirani” in kar naj bi povzročalo konflikte na šolah. Podpredsednik NSKS Vospernik je na Freunschlagove izjave zelo odločno reagiral. Poudaril je, da se starši zaradi veljavne šolske ureditve ne čutijo prikrajšani, kar dokazuje naraščanje prijav k dvojezičnemu pouku. Prav tako je jasno zavrnil prizadevanja za spremembo službeno-pravnih določil v ško-do dvojezičnih učiteljev. Še posebej pa je Vospernik opozoril na šolski konsenz, za katerega so se dogovorili y šolski komisiji. „Pri pogajanjih v komisiji sem si osebno prizadeval za kompromisno rešitev, s katero smo prišli eno jezičnim učiteljem zelo nasproti. MANJŠINSKI MANDANT Dosegel sem, da je po novi ureditvi drugi učitelj enakopraven razrednemu. Rotim politiko, da ne postavlja konsenza šolske komisije pod vprašaj,” tako podpredsednik NSKS. Tomaž Ogris je poudaril, da so okvirni pogoji za učinkovit dvojezični pouk zelo ugodni, gre pa za to, da jih ekstenzivno koristimo. „Tu pa se soočamo z zanimivim fenomenom: politika sprejema zakone, hkrati pa daje šolski administraciji razumeti, da teh zakonov ni treba jemati resno. Šola nikoli ni tako dobra, da bi lahko postala še boljša. Ne more pa biti nadomestilo za družbeno osveščanje, še posebej, ko gre za vprašanje: uživa slovenska beseda ugled ali pa velja kot pohujšanje v deželi?” Janko Kulmesch Freunschlag: Rešitev mogoča šele po deželnozborskih volitvah SPÖ je pretekli teden skupno s FPÖ v deželnem zboru sklenila predlog za znižanje volilnega praga še pred deželnozborskimi volitvami. Klubski predsednik Unterrieder v stališču za NAŠ TEDNIK poudarja, da pri tem ne gre za vprašanje manjšinskega zastopstva v deželnem zboru. „Za to je slej ko prej pristojen pododbor, ki ga vodi klubski vodja ÖVP Wutte.” Na to opozarja v stališču za NAŠ TEDNIK tudi predsednik FPÖ Freunschlag, ki pogreša pri Wutteju večjo aktivnost. Glede, manjšinskega mandata Freunschlag meni: „Na Dunaju ni mogoče doseči potrebne ustavne spremembe. Rešitev bo treba najti na Koroškem, kar pa bo mogoče šele po volitvah.” -Kuj- Kmetijstvo Glavni kandidati SJK so se predstavili koroškim medijem pri Podnarju v Slovenjem Plajberku. Z leve hišni gospodar Polti Waldhauser, F. J. Smrtnik, Melitta Reichmann, Hanzi Miki, Štefan Domej in Polti Kargt. Foto: Kumer SJK: vsak kmet naj dobi mesečno 8000 šilingov Skupnost južnokoroških kmetov zahteva garantiran osnovni dohodek v višini 8000 šilingov mesečno. Pri Podnarju v Slovenjem Plajberku je pretekli ponedeljek Skupnost južnokoroških kmetov predstavila svoj delovni in vsebinski program. Na predstavitev je prišlo prvih pet kandidatov, ki pokrivajo celotno paleto panog v kmetijstvu. Predstavitev je moderiral šef protokola deželne vlade mag. Vladimir Smrtnik, ki je kandidate tudi predstavil. Kandidati in programi. Glavni kandidat Štefan Domej kandidira za zbornico že četrtič, drugič že kot glavni kandidat. Domej šteje v zbornici med najbolj izkušene kmečke funkcionarje. Tudi v prihodnje si želi Domej posebej prizadevati za izboljšanje položaja kmetov na dvojezičnem ozemlju. Predvsem naj bi kmetje še bolj efektivno koristili servis zbornice, predvsem še na področju podpor in programov EU. „Tu so naši kmetje doslej pustili precej denarja v blagajni EU,“ tako Domej, ki npr. zahteva dodatne dvojezične svetovalce na okrajnih zbornicah. Domej: »S tem bi dobila okrajna zbornica več pomena, kmetje pa boljše informacije in podpore“. 8000 šilingov. Drugi kandidat, Franc Jožef Smrtnik ima kot gorski kmet poseben posluh za male kmete, posebej še za gorske. Smrtnik: „Država mora vsakemu kmetu mesečno zagotoviti osnovni dohodek v višini 8000 šilingov, potem bodo tudi mali kmetje in kmetje v obrobnih krajih ostali na kmetiji“. To mesečno subvencijo naj bi dobivali kmetje na kmetijah do 200.000 šilingov davčne vrednosti (Einheitswert). Zilja in tretji mandat. Cilj SJK je na volitvah 18. novembra doseči tretji mandat. Za to mesto kandidira strokovnjak z evropskim formatom (tako moderator Vladimir Smrtnik na predstavitvi) dipl. inž. Hanzi Miki, ki je bil koordinator Interreg na Kmetijski zbornici in trenutno v imenu Avstrije in EU pomaga na Slovaškem pri reformi tamkajšnjega kmetijstva. Miki je doma iz Ločila pri Podkloštru in za SJK pokriva del Roža in Ziljo. Miki je na predstavitvi dejal, da se naj koroški kmetje ne bojijo pristopa Slovenije k EU, ker so strukture slovenskega kmetijstva takšne, da bodo od odprtja profitirali predvsem naši kmetje. Pravočasno je treba začeti s sodelovanjem in pri EU zaprositi tudi za ustrezne podpore. Rožanka je tudi četrta kandidat- ka SJK Melitta Reichmann iz Bilčo-vsa (glej predstavitev na strani 7). Rož zastopa tudi izkušeni komunalni in kmetijski funkcionar Folti Kargl iz Bač ob Baškem jezeru. Kargl se osebno zelo zavzema za izboljšanje povezav med kmetijstvom in turizmom, saj se doma poleg kmetijstva ukvarja tudi s turizmom. Kargl: „Če kmetje ne bodo obdelovali vseh površin, ima to tudi za turizem negativne posledice“. Silvo Kumer POZOR Ali imate 18. novembra volilno pravico? Od 1. do 10. oktobra 2001 je na vseh občinah mogoč vpogled v volilne imenike. Kdor ni zapisan in izpolnjuje spodaj navedene pogoje lahko naredi priziv: Volilno pravico imajo: I lastniki (vsaj 1 hektar) I najemniki in užitkarji 2 ha I užitkarji (Fruchtnießer) I družinski člani volilnih upravičencev, ki v glavnem delajo doma na kmetiji (žene, otroci, starši, življenjski partnerji) 9 v prvi vrsti vsi, ki na kakršenkoli način pomagajo na kmetiji I osebe, stare vsaj 18 let (rok 1. 1.2001) P predsedniki Posojilnic in Zadrug P predsedniki cestnih zadrug (Weg- und Bringungsgemeinschaften) Če imate vprašanja, lahko pokličete enega izmed kandidatov (tel: 04238/8697 -Franc Jožef Smrtnik) ali pisarno SJK (TEL. 0463/ 54079). Lovska sreča Na obmejnem območju občine Železna Kaple na 20.000 ha živijo jeleni. Enega teh, kapitalnega dvanaj-staka, je v občinskem lovišču v Kortah pred kratkim uplenil kandidat SJK F. J. Smrtnik (slika desno). 6 Iz naših občin ORF Vospernik zastopa manjšine Novi zakon o ORF upošteva dolgoletno zahtevo narodne skupnosti oz. predvideva v Svetu poslušalcev in gledalcev (Publikumsrat) tudi zastopstvo avstrijskih narodnih manjšin. Po sklepu konference predsednikov in podpredsednikov sosvetov bo v prvi polovici mandatne dobe zastopal avstrijske narodne skupnosti podpredsednik NSKS dv. sv. dr. Reginald Vospernik, v drugi pa dunajski Ceh Karl Hanzl. Konstitutivna seja Sveta poslušalcev in gledalcev ORF bo v torek, 16. oktobra. NSKS/ZSO Tischlerjeva nagrada dr. Inzku Predsedstvo NSKS in odbor KKZ sta sklenila, da dobi Tischlerjevo nagrado 2002 dv. sv. dr. Valentin Inzko, dolgoletni predsednik NSKS, strokovni nadzornik za slovenščino na srednjih in višjih šolah ter vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu. Podelitev nagrade bo 23. januarja 2002, na dan smrti dv. sv. dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja NSKS in očeta Slovenske gimnazije. KKZ Vabilo v Slovensko filharmonijo Celovec - Ljubljana. Krščanska kulturna zveza in Društvo prijateljev Slovenske filharmonije vabita na Verdijevo opero Otello v izvedbi Slovenskega komornega zbora (dirigent: Mirko Cuderman). Kot solista bosta nastopila tudi Janez Lotrič in Marko Fink. Prireditev bo v petek, 19. oktobra, ob 19. uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Cena za prevoz in vstopnico: ATS 480,-. Prijave in podrobnejše informacije daje pisarna KKZ -tel. 0463/516243. Tretji in četrti razred ljudske šole Šentprimož sta v Horcah zelo lepo oblikovala zid čistilne naprave. Učenci iz Šentprimoža so olepšali čistilno napravo Ljudska šola iz Šentprimoža je v Horcah z risbami olepšala novo čistilno napravo, ki jo bodo odprli danes v petek, 5. oktobra. Horce pri Šentprimožu. Ravnatelj ljudske šole Šentprimož Lojze Lach je v občini Škocijan tudi predsednik odbora za varstvo narave. V tej funkciji je v zadnjih mesecih imel veliko opravka z gradnjo nove čistilne naprave, ki jo bodo danes v petek, 5. oktobra, ob 15. uri slav- nostno odprli. V dogovoru z županom Holzerjem je povabil učenke in učence 3. in 4. razreda ljudske šole v Šentprimožu, da z risbami oblikujejo 50 metrov dolg zid čistilne naprave. Učenke in učenci so pod vodstvom učiteljev risali skoraj ves teden in to z velikim veseljem. Za malico in barve je poskrbela občina Škocijan, prijazni delavci v čistilni napravi pa so priskočili na pomoč, če je bilo potrebno. V čistilni napravi je danes v petek pred odprtjem od 8. do 15. ure dan odprtih vrat, kjer si okiskovalci lahko ogledajo napravo. Silvo Kumer Vouk novi župan v Vrbi Že v prvem volilnem krogu so bile odločene volitve župana v občini Vrba. Vrba. Volitve župana v Vrbi so bile proti pričakovanju že v prvem krogu odločene. Novi župan je postal Ferdinand Vouk (SPO) in je bil izvoljen z večino 66,3 %. 44-let-ni Vouk je dobil kar dvetretjinsko zaupanje občanov, ki so očitno honorirali njegovo doslejšnje delo v občini ter tudi njegovo odprtost. Vouk je po poklicu mehanik in dela od leta 1979 naprej pri avstrijskih železnicah. V občinski politiki je aktiven že 16 let. Leta 1997 je dobil celo direktni mandat s prednostnimi glasovi. Zastopnik GEL mag. Štefan Lesjak je Vouku čestital in mu ponudil sodelovanje. S. K. ŠMARJETAVROŽU Umrl župnik Lampichler Duhovni svetnik Janez Lampichler je umrl v 87. letu starosti. Pokojni se je rodil 18. januarja 1915 pri Kajžni-ku na Radišah in je bil leta 1939 posvečen v duhovnika. Njegove postaje so bile mdr. Plodiše, Šmihel, Sveče, Domačale, Medgor-je, Podgrad, celih 25 let, do svoje upokojitve 1978, pa je bil župnik v Šmarjeti v Rožu. Pogrebna slovesnost, ki jo bo vodil škof dr. Alojz Schwarz,_ bo v soboto, ob 11. uri v Šmarjeti. Kmetijstvo Kmetica in podpredsednica Zveze slovenskih žena Melitta Reichmann želi več enakopravnosti za kmetice. Srčna zadeva ji je predvsem izboljšanje socialnega položaja kmetic. Bilčovs. Melitta Reichmann iz Moščenice pri Bilčovsu ima za kmetico pravzaprav povsem neobičajno izobraževalno pot. Šele po maturi na Slovenski gimnaziji se je odločila za poklic kmetice. „Od 20. leta naprej sem na kmetiji in tega koraka ne obžalujem,“ tako Reichmann. Pri Ličnu-v Moščenici se polnopoklicno ukvarjajo z rejo krav dojilk in s prodajo mesa. Dodatno imajo tudi še apartmaje za turiste. Soposestnica? Za Melitto Reichmann je samoumevno, da oba zakonca delata skupno na kmetiji. Pomembno je tudi, da lahko kmetica sooblikuje in soodloča. Tega se mora zavedati seveda tudi mož. Velik problem pa je tudi še danes, da kmetice večinoma niso soposestnice kmetij in so potem seveda socialno in sociološko gledano vedno v slabšem položaju. »Kmetica, ki je soposestnica kmetije, je seveda bolj motivirana in gotovo tudi bolj zadovoljna in lahko razvija čisto drugo samozavest od kmetic, ki niso soposestnice!“ Prav na tem področju bo potrebno še veliko informacijskega dela za izboljšanje. Izobrazba. Za kmetice pa je tudi zelo pomembno, da se stalno izobražujejo. To ni vedno lahko, pred- K andidati SJK za kmečkozborske volitve 18. novembra 2001 \ Zelik problem je tudi V danes še, da večinoma kmetice niso soposestnice kmetij, na drugi strani pa vso življenje vlagajo energijo in delo v skupno podjetje. Melitta Reichmann vsem če so otroci še majhni. Melitta Reichmann ima tri otroke in pozna položaj. Toda s pomočjo moža, je tudi to mogoče, tako Reichmann, ki najde še čas, da uspešno vodi mlajšo gledališko skupino Slovenskega prosvetnega društva Bilka v Bilčovsu, ki je pravkar doživela uspešno premiero. Melitta Reichmann pa je tudi podpredsednica Zveze slovenskih žena in predstavlja tip kmetice, ki je razgledana, aktivna in na vseh področjih , uresničuje svojo osebnost. Kot zastopnica kmetic pri Skupnosti juž-nokoroških kmetov želi izboljšati položaj tudi drugih kmetic. Silvo Kumer VABILO Dan civilne zaščite v Kapli Železna Kapla. V soboto, 6. oktobra, vabi občina Železna Kapla na dan civilne zaščite. Ob 9.30 bo na Glavnem trgu zaigrala „Vellachta-ler Trachtenkapelle“, nato pa se bodo z vajami predstavili gasilci, žandarmerija in drugi. Ob 11.10 bodo nad Kaplo iz letala skočili padalci, ob 13.15 pa je na sporedu otroška varnostna olimpiada. Varnostni center. V nedeljo, 7. oktobra, pa bodo v Železni Kapli ob 9.30 po sveti maši odprli novi varnostni center.'Po odprtju bosta s le-dila zabava z glasbo na prostem ter ogled centra. Melitta Reichmann je zelo rada kmetica, ker je to zanjo zanimiv poklic. OKTOBRA IN NOVEMBRA KIS vabi na predavanja 17. 10. 2001 ob 19.30 uri v farni dvorani v Pliberku Kdo je res nor, krave ali gospodarstvo EU? Prednosti in nevarnosti velikega trga, uveljavljanje proti svetovnemu trgu in trgu ZDA, zlorabljanje velikega tržišča in ukrepi proti temu; oblast in profit Predava: dipl. inž. Domej Štefan 24. 10. 2001 ob 19.30 uri v farni dvorani v Pliberku BSE: Ist die Epidemie zufällig oder verursacht? nastanek, povzročitelji, ukrepi za zdravljenje in pridobivanje zdravega mesa; krma in krmljenje; posledice in kontrole (Vorstellung der Krankheit, Verursacher, Vorbeugung und Produktion von gesundem Fleisch, Futter, Fütterung, Kontrollme-chanismen) Predava: živinozdravnik dr. Rabitsch Alexander 31. 10. 2001 ob 19.30 v farni dvorani v Pliberku Je mogoče kmetijstvo industrializirati? Kmetijstvo je pri velikih količinah že industrializirano: npr. kokošje farme, pitanje svinj, avtomatsko krmljenje, pridelovanje poljščin: žito, mlini, mlekarne, predelava mesa Predava: dipl, inž. Hanzi Miki 7. 11. 2001 ob 19.30 v farni dvorani v Pliberku Avtonomija v preskrbi s hrano - element stabilnosti vsake države Imeti v rokah žito, prinese več oblasti, kakor imeti v rokah orožje - primer politike ZDA - prikaz z videorepor-tažo. Kako svobodni smo v Avstriji? Avtohtonih pasem in semen nimamo več veliko; kako iz odvisnosti? Predava: Miha Zablatnik Kultura Umetnost Želim si še večjega vključevanjamladine ■ Osrednja kulturna organizacija Krščanska kulturna zveza ima danes, v petek zvečer svoj občni zbor. O dosežkih v zadnjih treh letih in o prihodnosti smo se pogovorjali z njenim tajnikom Nužejem Tolmaierjem. I-Nolžnost os-L/rednje kulturne organizacije je, da omogoča uspešno delovanje vseh gledaliških, glasbenih in drugih skupin. TAJNIK KKZ NUŽEJ TOLMAIER Razmerje med obema osrednjima političnima organizacijama se je i/ zadnjih letih precej izboljšalo. AH lahko tako rečemo tudi za odnos med KKZ in SPZ? TOLMAIER: KKZ je videla neenotnost med obema političnima organizacijama. Posledica se je čutila tudi pri kulturnih organizacijah, kljub temu pa smo vedno nadaljevali s pogovori. V marsičem smo bili politiki vzgled, da naj koroški Slovenci v pozitivnem smislu nastopamo enotno. Hvala Bogu danes med obema organizacijama vlada pozitiven dialog, k temu gotovo veliko prispeva Koordinacijski odbor. Tako lahko na zunaj bodisi pri koroški deželi bodisi na Dunaju, predvsem pa v Ljubljani govorimo z enim glasom. Pred tremi leti je bil izredni občni zbor, na katerem ste napovedali bistvene spremembe. Kakšni so danes sadovi? TOLMAIER: V strnjeni obliki bi povedal, da je bil občni zbor zelo pozitiven, prav tako priprave nanj. Na intenzivnih klavzurah so sodelovali odborniki in sodelavci KKZ in razpravljali ter razmišljali in kritično presojali o delovanju in smernicah za prihodnost. Tudi sestanki s kulturnimi društvi so bili pozitivni, razčistili smo tudi marsikatero kritiko. Delali smo s strokovnjaki, predvsem pri finančnih zadevah. Kruto smo morali poseči v varčevalne ukrepe (osebje, prostori in telefon). Začeli smo izdajati bilten, ki ga sprejemajo krajevna društva in ustanove. KKZ se je v zadnjih letih sicer močno prizadevala za t.i. tradicionalno kulturo, kakšen odnos pa ima do sodobnejših pristopov? TOLMAIER: KKZ se je vedno zavedala svojih korenin. Tudi še danes se naša društva zavedajo korenin. Ponujajo izobraževanje, sem pa spada gledališče, glasba, literatura ipd. Treba je tudi gledati naprej, pri čemer bi poudaril delo z mladimi. Na tem mestu bi omenil Jezikovne počitnice, Teden mladih umetnikov ali Gledališko delavnico in Srečanje mladinskih zborov. Tudi novi mediji so pomembni. Film mladje z mentorjem Dolinškom se na tem področju veliko ukvarja. Naše kulturne prireditve se predstavljajo vedno bolj v sodobni obliki, kot npr. Koroška poje 2000. Danes kulturna organizacija ne more shajati brez prisotnosti na svetovnem spletu. KKZ je na zadnjem občnem zboru predstavila projekt Domačija 2000. Kako se KKZ predstavlja danes na internetu? TOLMAIER: Medij internet sprejemamo z veseljem, mimo tega medija ne moremo. Vendar se moramo na tem področju še bolj poglobiti in vključiti tudi vsa ostala kulturna društva. Nenazadnje je bil projekt Domačija 2000 razultat izrednega občnega zbora. Moram pa povedati, da KKZ pri tem žal nazaduje, da so nekatera kulturna društva bolj spretna. Razen kulturnih prireditev, ki jih delamo skupaj s SPZ, se ne moremo hvaliti, da bi bili prisotni v aktualni obliki na internetu. KKZ se mora vsako leto boriti za finančno preživetje. AH sploh obstajajo možnosti za kakšno trajnejšo rešitev? TOLMAIER: V zborniku, ki bo izšel ob občnem zboru, lahko vidimo, kako so naša kulturna društva dejavna. Projekti na vseh mogočih področjih terjajo danes večje in zahtevnejše finance. Danes občinstvo zelo kritično spremlja dogajanje in prireditve, v tem oziru moramo reagirati. Kultura je eden izmed najbolj razpoznavnih znakov koroških Slovencev, ki jih lahko s ponosom pokažemo. Naše skupine se uspešno predstavljajo s koncerti in gledališkimi predstavami v avstrijskem svetu in tudi čez meje. Dolžnost osrednje kulturne organizacije pa je, da delo omogoči tudi v prihodnosti. V prvi vrsti si želimo, da bi imela tako Avstrija kot tudi Slovenija več posluha za naše delo in ga tudi podprla. Dežela Koroška se ne more ponašati s podporo, ki smo je deležni - če pomislimo, da stane slovensko gostovanje v Mestnem gledališču 150.000 šilingov, od dežele pa dobimo letno 99.000 šilingov. Seveda ne smemo samo čakati na podpore, temveč moramo iskati tudi nove možnosti. V zadnjih letih se odpirajo novi viri v okviru projektov EU, iskati pa bomo morali tudi druge sponzorje. Če osebno ocenite, kateri so najpomembnejši oz. najlepši dosežki v preteklih treh letih? Kateri pa najslabši? TOLMAIER: Za KKZ je največji dosežek zanimanje za mladinsko delo, pri tem mislim na tri glavne projekte. Odzivi in udeležba pri teh ponudbah so zelo razveseljivi. Učitelji in predvsem starši se zavedajo, da otroci pri teh ponudbah veliko pridobijo in se jezikovno izpopolnjujejo. Vesel sem, da tudi krajevna društva stavijo na mladino. Osebno sem vesel, da je prof. Kovačič prevzel uredniško delo za opus dr. Franceta Cigana. Letos smo ob 30-letnici smrti na spominskem dnevu veliko odkrili. Predstavljamo pa njegov pomen za koroške Slovence kot duhovnik, glasbenik, vzgojitelj, kulturnik in politik. Velik dosežek je bila tudi izdaja pesmarice z zgoščenko Edija Oražeta, ki v zadnjih letih zelo uspešno deluje na zborovskem in gledališko scenskem področju. Uspešen je bil tudi mednarodni lutkovni festival Anima v Šmihelu, s tem povezano pa tudi koroško deželno priznanje vsem, ki se ukvarjajo z lutkovno dejavnostjo. Pomembne so tudi naše številne knjižne izdaje: Gledališki svet župnika Vinka Zaletela, ki je bil pravzaprav pobudnik mladinske gledališke dejavnosti. Z Narodopisnim inštitutom Urban Jarnik nadaljujemo serijo Tako smo živeli urednice Marije Makarovič. V tem letu smo posneli tudi 25 pričevalcev na filmski trak. Izjemen dosežek je bila tudi izdaja dr. Zerzerja Po koroških poteh, trenutno se snema kulturno-zgodovin-ski film z istim naslovom. V zadnjem letu pa smo zbirali tudi podatke o obirskem župniku in kulturniku Tomažu Hol-marju, ki je eden izmed najbolj aktivnih mož v naših farah. Najslabše je to, da so nas bremenile finančne težave, da sta morali dve osebi zapustiti službeno mesto in se je s tem skrčil tudi delokrog. Ves čas smo se morali finančno boriti, da smo lahko opravljali glavna težiščna dela, kot je to servisna služba ali delo na glasbenem in gledališkem področju. Ta petek je na sporedu občni zbor KKZ. Kaj si želite za prihodnost? TOLMAIER: Najprej bi rad povedal naslednje: Naš predsednik dr. Janko Zerzer že trideset let deluje pri Krščanski kulturni zvezi, sprva kot podpredsednik, od leta 1983 kot predsednik. Na tem mestu se mu zahvaljujem za prijateljstvo, bodrila in spodbude. V prihodnosti si želim, da bi se naše delo nadaljevalo tako naprej. Za delo smo odgovorni uslužbenci, odborniki, ki nam pomagajo s pobudami in nasveti. Želim si še aktivnejšega vključevanja mladih, predvsem pa, da bi bolj kritično spremljali naše delo in nas spodbujali in svetovali z novostmi. mfg. MIRSAD BEGIČ & JOŽE TISNIKAR Čustvena umetnika minljivosti Galerija Sikoronja v Rožeku to jesen predstavlja leta 1998 pri prometni nesreči tragično umrlega umetnika Jožeta Tisnikarja, ter kiparja in slikarja Mirsada Begiča, ki se je septembra udeležil 21. Sveškega slikarskega tedna. Oba umetnika sta postala za njuno značilno poetiko pravi tandem, čeprav pripadata različnima generacijama In izhajata iz različnih kulturnih okolij. Jože Tisnikar se ni šolal na likovni akademiji, izoblikovalo ga je specifično življenjsko okolje in izjemna likovna senzibilnost. Njegova likovna izpoved je vezana na travmatično osebno izkušnjo v okolju prosek-ture. Osrednja tematika Tisnikar-jevih del (tri impozantna dela je Mirsad Begič razstavlja svoja dela v galeriji Šikoronja v Rožeku. dala na razpolago Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec) je življenje in smrt, ki jo smatra kot celoto v protislovnem. Temnina in tragičnost dajeta njegovim slikam pečat minljivosti. Zelo priljubljeni motiv je vrana, ki ga je desetletja spremljala skozi njegovo življenje. Mirsad Begič, rojen v Bosni, se predstavlja predvsem z risbami na papir, ki jih je ustvaril v Svečah, in z majhnmi skulpturami. Na risbah se opazijo motivi iz Sveč in podeželskega okolja. Deloma so prežete z mrežastimi črtami. Begič se predstavlja tudi kot občutljiv kipar s prefinjenim posluhom za materijo in prostor. Obema umetnikoma sta skupni izrazna moč in čustvena intenzivnost, ki povezujeta njuno osebno mitologijo. Razstava je na ogled do 21. oktobra 2001, od četrtka do nedelje, od 15. do 18. ure ali po dogovoru (04274/4422). Kernjak napredoval in prepričal KKZ je vabila na klavirski večer mladega pianista Antona Kernjaka. Čeprav so bili prejšnji večeri klasične glasbe, ki jih je organizirala KKZ v ciklu classic, kakovostni po sporedu ter izvajalcih, pa žal kljub temu pogosto ni bilo zadosti publike. V sredo, 26. septembra, za večer Antona Kernjaka, pa je bilo število poslušalcev res zadovoljivo, kar kaže, da se je mladi pianist, dobitnik številnih nagrad, tudi pri nas že uveljavil. Glasbena pot Kernjaka je bila tudi sicer zanimiva, saj ga mika tudi ali predvsem sodobna klavirska glasba, celo preparirani klavir ga je že zamikal. Morda pa bi se pri naslednjem njegovem koncertu na Koroškem dalo vključiti tudi kakšno skladbo za preparirani klavir ali Alfreda Schnittkeja ali Johna Cagea. Tokrat je Kernjak začel s skladbo Franza Schuberta, s t.i. Veliko sonato v A-duru D959. To delo je eno izmed treh velikih sonat, ki jih je Schubert zaključil samo dva meseca pred svojo žalostno smrtjo. Schubertove klavirske sonate nekaterim še vedno niso enako všeč kot npr. Beethovnove. Očitajo mu, da so „prenabasane“, da pač Schubert ni obvladal velikih glasbenih oblik tako solidno kot njegovi skladateljski kolegi. Schubert je pač izbral druge poti, zato drugih vzorov ni dobro pritegniti za vzgled. Neprimerno se je bolj neposredno izpovedal, bil mnogo bolj direkten pri svoji izpovedi, je tudi pogosteje menjal razpoloženja, tak je pač bil. Anton Kernjak je po polminutni tišini začel svoj spored torej z zgoraj omenjeno Schubertovo sonato in jo od vsega začetka prikazal spoštljivo, nikoli ni šel v ekstrem. Slišali smo gostoto, orkestralno nabitost Schubertovega klavirskega stavka. Kernjak svoje velike spretnosti na klavirju, tako kot Schubert, nikoli ne razkazuje. Dovolj mu je, da jo ima na komando. Po pavzi je bila na sporedu Sonata op. 1 Albana Berga, skladatelja tudi s koroškimi vezmi, skladatelja, ki je vsaj na začetku svoje skladateljske poti šele vraščal v poznejšo dvanajsttonsko izražanje, tako tudi pri tej novi njegovi sonati, ki pa je klavirsko na vsak način zahtevna in hvaležna. In po Bergu Claude Debussy. Popolnoma novi pogledi na harmonijo in melodijo, izredno dojemljiv za vsako šepetanje narave, pa čeprav še kako nezaznavno. Njegove Images je Kernjak zaigral zelo ponotranjeno, brez vmesnega razmišljanja, veliki tok glasbe je od znotraj vodil zunanje izražanje. Skorajda nisi več čutil pianista, ker je bila potem glasba tako v ospredju. Vsaj tu se mi je klavir Fazioli zdel preveč top, nekam pasto-zen, kot da ne bi hotel briljantnih visokih tonov, da se ti dvignejo iz morja ozadja. A za to pianist ne more nič. Potem pa, na samem koncu sporeda, John Gage, nekaterim poosebljenje zmote in stranpoti, na vsak način pa neke vrste revolucionar na mehki način, brez napadalnosti. Bil je človek izrednih razmišljanj in obzorij, tudi filozof, ki je predvsem ljubil tisto področje, kjer se zvok, šum in tišina prepletajo in spletajo. John Gage ne misionira, pogostokrat pa njegova glasba izžareva tak parfum, da je še nekaj časa ne moreš pozabiti. Da se Kernjak s to glasbo povsem poenoti, je bilo očitno in slišno. Koncert bi se lahko končal tu, s Cageom, a publika si je izprosila še eno brezhibno ponovitev skladbice Zlata ribica iz Debussyjevih Images, ki jih je ta večer že zaigral. Bil je to večer brez prevelikega interpretovega ega in že zato velik večer. Andrej Feinig 10 Kučan na Koroškem Kučan na Koroškem Spoštljiv pozdrav predsednika globaških bokvarjev Gliniga Vodja Mohorjeve založbe Kattnig gosti državnega sekretarja Moraka Močan stisk roke med škofom Schwarzem in predsednikom SGZ Grilcem Predsednik Mohorjeve Jože Kopeinig je prisrčno pozdravi! predsednika Spitana Kučana, državno sekretarko Magdaleno Tovornik in veleposlanika Iva Vajgla tudl,u y Tinjah. Kučanov obisk pri koških Slovencih v prisrčna ozračju Heinz Fischer se vpisuje v spominsko knjigo Mohorjeve šole Pozornost Huberta Dumpelnika (SPD Edinost Stehen) do predsednika Kučaf ______________________________________________________________________________ Milan Kučan se je vpisal tudi v V KD Pliberk so Kučana pozdravili Eric Kumer, Andrej Wakounig in Jurij Mart sP°minsko knjigo Doma v Tinjah Celovški župan Scheucher je pozdravil predsednika slovenske države v Nadvse simpatična povezovalka obeh deželnih jezikih. Mira Grotschnig-Emspieler Avstrijsko zvezno vlado je zastopal na slovesnosti državni sekretar Franz Morak. 12 Rož - Podjuna - Žila TISKOVNI SKLAD Darovali so: Olga Grei ner, Globasnica 100,-; Ana Haschej, Kokje 100,-; Jože Urank starejši, Encelna vas 200,-; N.N., Sele 100,-; Valentin Roblek, Sele-Borovnica 50,-; Franc Roblek, Sele-Borovnica 100,-; Valentin Čertov, Selev 100,-; Stanka Pegrin, Sele-Šajda 50,-; Neži Olip, Sele 100,-; Joško Lepu-schitz, Ščedem 70,-; Matilda Lepuschitz, Ravne pri Rože-ku 100,-; Elizabeta Mak, Sele 50,-; N.N., Sele-Borovnica 20,-; Johan Lederer, Reka 100,-; Franc Metschina, Reka 50,-; Ursula Sereinig, Reka 40,-; Hanzej Gröblacher, Reka 50.-; Neži Kleibner, Šentjakob v Rožu 50,-; Joži Sticker, Šentpeter 100,-; Anton Zerzer, Sveče 500,-; Melanija Begusch-Zerzer, Sveče 100,-; Johan Feinig, Sveče 200,-; Milka Zwfttnig, Kot pri Šentjakobu 100,-; Anton Isopp, Gorinčiče 100,-; Neži Starman, Žamanje 100,-; Maria Moser, Sveče 100,-; Johana Marolt, Grabalja vas 20,-; Franc Hudi, Kapla ob Dravi, 100,-; Valentin Müller, Rute 20,- Prisrčen Bog lonaj! Včeraj, 4. oktobra, je slavila 87-letnico Frančiška Zupanc iz Trebelj pri Šmarjeti v Rožu. Slavljenki za ta visoki osebni praznik od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo sosedje. Vesna in Toni Stern sta dobila hčerko Deboro. Srečnima očetu in materi od srca čestitamo. Mali Debori želimo vse najboljše. Naj jo po življenjski poti srečno vodi in varuje božja roka. Prav danes slavi rojstni dan Miha Zablatnik iz Bilnjovsa pri Bilčovsu. Predsedniku Kmečko izobraževalne skupnosti od srca čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in SJK. Pred kratkim je v Kokju pri Dobrli vasi slavila 60-letnico življenja Terezija Pasterk. Slavljenki za ta lepi življenjski jubilej iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. ČESTITKA TEDNA Osebni praznik Kvadnikove matere ■k m arica Oraže-Kvadni-l\/I kova v Selah je te dni IVI praznovala 70. življenjski jubilej. Rojena Ogris v Selah, se je pred 45-imi leti poročila na Kvadnikovo kmetijo. Rodila je tri otroke in je zdaj babica devetih vnukov. Vsak, ki pride v Kvadnikov dom, je deležen njene izredne gostoljubnosti. Rada pomaga vsem in povsod, kjer le more. Številni sorodniki, prijatelji in znanci so se v minulih dneh zbirali pri njej, da ji čestitajo. Njihovim čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Želimo ji obilo božjega blagoslova, osebnega zadovoljstva in predvsem zdravja. Bog Vas živi in še na mnoga leta! Marica Oraže iz Sel je slavila 70-letn/co življenja. ČESTITAMO Na Obirskem je obhajal 29. pomlad Lenart Paulič. Čestitamo in želimo mnogo osebne sreče^ in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki ter znanci. Minulo soboto, 29. septembra, je v Rinkolah slavila življenjski jubilej Justina Perč. Šlavljenki prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, sreče in zadovoljstva. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Pred nedavnim je obhajala 31. pomlad Urška Kassl-Pich-ler. Iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in osebnega zadovoljstva. Prav tako rojstni dan je pred kratkim praznovala Anka Jernej. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Minuli petek, 28. septembra, je praznoval rojstni dan Jože Partl iz Čirkovč. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. 70-letnico življenja je slavil Ludvik Jerič iz Železne Kaple. Slavljencu za ta visoki osebni praznik od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Minulo sredo, 3. oktobra, je obhajal rojstni dan Franc Schellander, po domače Sri-enc iz Pugrada pri Bilčovsu. Vestnemu hišniku Slovenske gimnazije iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. V Trebljah pri Šmarjeti v Rožu obhaja prav danes 64-letnico Valentin Varch. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo sosedje. Rojstni dan je pred kratkim obhajala Marija Zimpasser z Obirskega pri Železni Kapli. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Prav tako rojstni dan je praznovala Olga Zablatnik iz Bilnjovsa. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike Mici Kaltenbacher, Mici Grundböck in Foltiju Wuzelli. Vsi člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebne sreče. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Selah je obhajal osebni praznik Tomi Ogris, po domače Kopeinig, v Borovljah pa ga je slavil Karl Podgornik. Obema veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Na Plaznici pri Železni Kapli je obhajala rojstni dan Žalika Smrtnik. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Celovcu obhaja prav danes rojstni dan Vinko Wieser. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam prijateljev in znancev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Naslednje voščilo je namenjeno Fridi Marketz iz Celovca, ki je obhajala rojstni dan. Čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Jutri, v soboto, 6. oktobra, bo v Selah na Šajdi obhajala rojstni dan Uršula Mautz. Slavljenki prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Pred nedavnim je v Moščeni-ci pri Bilčovsu praznovala rosjst-ni dan Melita Reichmann. Čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta! V Šmarjeti v Rožu bo prihodnjo nedeljo, 7. oktobra, obhajala rojstni dan Hildegard Križnik, dan navrh, 8. oktobra, tudi njena hčerka Kristina. Obema veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Prihodnjo sredo, 10. oktobra, bo v Žvabeku praznoval rojstni dan mag. Richard Grilc. Priljubljenemu živinozdravniku prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Pred kratkim je praznovala 19. pomlad Simona Hartman iz Celovca. Čestitamo in želimo vse najboljše! Včeraj, 4. oktobra, je v Bil-njovsu praznovala^ rojstni dan Rozi Boštjančič. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. 13 Rož - Podjuna - Žila ŠENTJANŽ Bavantevemu očetu v slovo Anton Hornböck star. je v torek, 25. septembra, umrl v 89. letu starosti. Rajni Anton Hornböck (z Vilijem Moschitzem in Antonom Feini-gom) ob svoji 80-letnici. p^avantov Tona, kakor smo p^ga klicali po domače, se ■*^je rodil 2. januarja 1912 kot drugi otrok verne in narodno zavedne Bavantove družine v Šentjanžu. Ni še izrasel iz krila svoje matere, že se je začela Prva svetovna vojna. Vpoklicali so k vojakom tudi njegovega očeta; moral je na rusko fronto, kjer ga je po dveh mesecih zadela nasprotnikova krogla, in ni videl več ne doma ne družine. Žena-vdova se je s tremi otroki v nepopisnih težavah bodla za vsakdanji kruh na majhni kmetiji. Ko so se izkopali iz največjih težav, je mati leta 1937 umrla. Tona, ki so ga določili za gospodarja, je bil sedaj Prepuščen samemu sebi. Poiskati si je moral življenjsko sopotnico in jo našel v Krajevcevi klici, s katero se je oženil jeseni 1938. Začela se je druga svetovna vojna in tudi njega so vpoklicali k vojakom. Prestal je vojno in ujetništvo in se srečno vrnil domov. z dušo in telesom se je Posvetil domači grudi. Bil je napreden kmet, delo na polju in v 9ozdu mu je vedrilo srce. V letih je nakupil precej zemljišč in s tem povečal kmetijo, pozidal je novo stanovanjsko hišo, množila pa se je tudi družina. Svojim štirim otrokom Mici, Emi, Toniju in Hanziju je bil skrben in ljubeč oče. Vzgajal jih je v zvestobi narodu in veri tor jim pripomogel do lepe življenjske izobrazbe. Poleg vsakdanjega težkega dela na kmetiji se je v mladosti vključil v domače izobraževalno društvo v Šentjanžu, kjer je sodeloval pri neštetih odrskih predstavah, prav tako pa je bil nadarjen tamburaš in pevec. Dolga leta je prepeval v društvenem moškem zboru in. nad pet desetletij v cerkvi Bogu v čast. Ni bilo nedelje ali praznika, da ne bi obiskal božje službe. Izvolili so ga tudi v farni svet, dolgo dobo svojega življenja je oskrboval šentjanško farno cerkev in si prizadeval za obstoj domačega bogoslužja. Nadarjen in od vseh faranov spoštovan so ga po vojni izvolili tudi v občinsko hišo, kjer se je dolgo let zavzemal za naše narodne in gospodarske pravice. Zašumeli so gozdovi in solzilo se je polje, ko smo pretekli petek, 28. septembra, ob lepi udeležbi pogrebcev pospremili in položili Bavantovega očeta na šentjanško pokopališče v krilo matere zemlje k večnemu počitku. Pater Roman, ki je vodil pogrebne obrede, je med mašo v ganljivih besedah prikazal dolgo zemeljsko pot rajnega in se mu zahvalil za ves trud in delo v korist šentjanške farne cerkve. V imenu občine se mu je za dolgoletno plodno zastopstvo v občinskem svetu zahvalil član občinskega sveta Vili Moschitz. Prav tako se mu je zahvalil v imenu cerkvenega zbora, ki je z ganljivimi pesmimi olepšal njegovo zadnjo zemeljsko pot - in čigar pevci so s šopkom rdečih nageljnov okrasili krsto svojega dolgoletnega zvestega sotrudnika. Bavantovega očeta bomo ohranili v lepem spominu, vdovi Mici in otrokom z družinami pa izrekamo naše iskreno sožalje. M. P. ŽAMANJE_____________________ Križ v novi obleki Žamanjski vaščani znajo ceniti svojo kul-torno in duhovno dediščino: pod organizacijskim vodstvom Karla Kulmesch so obnovili domači križ, preteklo nedeljo, 30. septem-dra, pa ga je, ob lepi udeležbi domačinov, škocijanski župnik mag. Mirko Isopp slove-Sr|o blagoslovil. Zahvala velja vsem, ki so -z brezplačnim delom - pripomogli k temu le-Pemu dogodku. Še posebej se domačini zahvaljujejo Jožu Skutlu iz Libuč in Alojzu Raschunu iz Grabalje vasi. Enako velja zahvala Jožefu Štefanu, ki je križ poslikal, in Erancu Rieplu, ki ga pokril s skodlami. Obnovljeni križ je slovesno blagoslovil škocijanski župnik mag. Mirko Isopp. 10. Primorski dnevi na Koroškem Od 14. do 21. oktobra bodo pri slovenskih kulturnih društvih gostovala primorska društva. Krščanska kulturna zveza s sopri-rediteljicama Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici in Slovensko prosveto v Trstu prireja Primorske dneve na Koroškem. Pred dvajsetimi leti se je začelo sodelovanje med koroškimi in primorskimi društvi, kulturni dnevi potekajo izmenično -primorska društva pridejo vsako drugo leto na Koroško, letos že desetič. Srečavajo se v prvi vrsti društva, ki so pobratena, utrjujejo in ohranjajo se prijateljske vezi med društvi. Seveda pa živi sodelovanje med koroškimi in primorskimi društvi tudi med letom, če omenimo samo pevske revije Ceciljanka in Koroška oz. Primorska poje. Letošnji Primorski dnevi se bodo vrstili predvsem pri krajevnih kulturnih društvih, ki so tudi soprireditelji: v nedeljo, 14. oktobra 2001 • v farni dvorani v Selah (ob 19.30): gledališka predstava Jaz sem Berto, nastopata člana dramske skupine PD Štandrež e v Kulturnem domu v Dobri! vasi (ob 19. uri): Večer z Mozartom, splet Mozartovih opernih arij, nastopajo študentje solopetja prof. Nore Jankovič na šoli Marija Kogoja pri tržaški Glasbeni matici v četrtek, 18. oktobra 2001 • v Posojilnici-Bank Borovlje (ob 19. uri): odprtje likovne razstave go-riškega umetnika Roberta Faganela v petek, 19. oktobra 2001 • v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma (ob 14. uri): predstavitev knjige dr. Nikolaja Mihajlova - Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine (rokopisna doba slovenskega jezika do leta 1550), pogovor vodi dr. Teodor Domej • v Kulturnem domu v Pliberku (ob 19. uri): Koncert učencev Glasbenega centra Emil Komelj iz Gorice in Glasbene šole na Koroškem v nedeljo, 21. oktobra 2002 • v ljudski šoli v Globasnici (ob 19. uri): Koncert in enodejanka Dobrodošli, kdaj pojdete domov?, nastopata MePZ in dramska skupina Frančišek Borgija iz Števerjana Prav prisrčno so vabljeni vsi, ki se zanimajo za kulturno ustvarjanje na Primorskem, predvsem pa še pevci in pevke ter gledališčniki. 14 Kultura OD 11. DO 14. OKTOBRA Lutkovni festival cikl cakl v Šmihelu Že drugič poteka v jesenskih dneh lutkovni festival cikl cakl v Šmihelu. Šmihelski lutkarji so se po uspešnem lutkovnem festivalu Anima pred dvema letoma odločili, da bodo tudi naprej prirejali lutkovni festival, sicer v manjšem obsegu, vendar nič manj kakovosten. Letošnji festival cikl cakl ponuja predstave za okoliške šole in vrtce, delavnico, predstavi za odrasle in dve premieri. Predstavi za šole in vrtce želijo organizatorji z nemško igro še bolj odpreti. Večerni predstavi v petek in soboto sta namenjeni predvsem odraslim. Pri sporedu izstopa delavnica, ki je namenjena vsem od 6. leta naprej, torej tudi odraslim, potekala pa bo na prostem. Lutke bodo na koncu napolnili s helijem in jih spustili v zrak. Na predstavitvi delavnic, ki so potekale na šmihelski ljudski šoli poleti in katerih se je udeležilo nad 130 otrok, pa bodo otroci predstavili svoje lutke. Pred festivalom sta se v Šmihelu zvrstili še dve delavnici, prva z mentorjema Oliverjem Marčetom in Miho Dolinškom (animirani filmi) in druga eksperimentalna s Sašo Jovanovičem. Domači lutkarji pa se bodo predstavili tudi z dvema premierama: na odprtje festivala starejša lutkovna skupina z igro Stotisočnoga, v nedeljo pa otroška lutkovna skupina, ki bo nastopila z igro Vila Malina Svetlane Makarovič prvič in v režiji Riharda Grilca. četrtek. 11.10, 2001 • ob 8.30, 9.45 in 11.30 predstava za šole in vrtce Der Gruselschlucker (Gradiščanska) • ob 19. uri premiera domače lutkovne skupine Stotisočnoga nato odprtje petek. 12.10. 2001 • ob 9., 10. in 11. uri predstava za šole in vrtce Rdeča kapica (Kranj) • ob 19.30 predstava Noge in krila (Ljubljana) sobota. 13.10. 2001 • ob 11. uri italijanska predstava Circo di tre • od 14. do 17. ure delavnica • ob 18. uri predstavitev del z delavnic • ob 20. uri lutkarji iz Rusije Mini cirkus Bufetto nedelia. 14.10. 2001 • ob 11. uri premiera domače otroške lutkovne skupine Vila Malina ŠMIHEL Papiga v Mirnem dolu Šmihelski gledališčniki so se predstavili z Zgodbo iz nekdanjih dni. Na odru so izstopali predvsem z usklajeno igro in samozavestjo. “»godbo iz nekdanjih dni je f napisala režiserka Breda Pugelj, ki že nekaj let uspešno deluje pri mladih šmihel-skih odrskih umetnikih. Krstna izvedba preteklo nedeljo je očarala domala vsakega gledalca v šmihelski farni dvorani, ki jo domačini po maši že dolgo redno napolnijo do zadnjega kotička. Režiserka Breda Pugelj je okoli sebe zbrala 13 otrok, ki se že nekaj let navdušujejo za gledališko dejavnost. Že pred gledališko in lutkovno delavnico v Fiesi so se mladi seznanili z besedilom, ob morju pa so seveda zbrano in pridno vadili. Vaje so se vrstile po poglobljenem urjenju tudi doma. V Mirnem dolu vladata samovoljno župan in županja. Papiga svetuje županu, kakor je ta želel. Ker pa ga ne uboga več, jo zapre v klet. Deklica Mojca se napoti iskat ugrabljeno papigo, da bi rešila očeta-Pisarja, ki je bil osumljen kraje tega ptiča. Pri tem ji pomaga Potepin. Gresta tudi k Vsevidu, da bi jima pomagal pri iskanju ptiča. Da bi ga prebudila, mu morata peti. Naposled jima pove s pogledom skozi čudežna očala, kam je papigo skril hudoben župan in tako je bil tudi oče rešen. Mladi šmihelski gledališčniki so blesteli vsi po vrsti: Potepin - Po uspeli premieri so se šmihelski igralci slikali z režiserko Bredo Pugelj in mentorico Micko Opetnik. Andreas Wutte, Mojca - Lucija Wakounig, Pisar - Marijan Rosenzopf, župan - David Opetnik, županja - Tamara Igerc, Katica -Daniela Wutte, Vsevid - Emanuel Wutte, Stra Šarka - Marija Do-mej, kuharica - Katarina Igerc, policaj - Martin Opetnik, Dana -Kristina Gril in Nacek - Daniel Opetnik. V igri so bile tudi številne pikre pripombe na račun slabosti v družbi, ki so jih otroci izvrstno izrisali. Obenem pa je po dolgih vajah nastala prava skladnost med gibom, jezikom in pesmijo. Za uspešno predstavo | so bili odgovorni tudi številni delavci za odrom: sceno in kostume f je pripravila Simona Krajger, kostume je šivala Krista Pečnik, odrski gib je z mladimi vadil Iko Otrin, za ton in tehniko pa sta poskrbela Niko Krištof in Florijan Kri- o vograd. Režiserka Breda Pugelj je v, z budnimi očmi poskrbela za celot- d no postavitev, pri tem pa se je os- je redotočila tudi na jezik. Vsi nasto- rr pajoči so se namreč izkazali tudi z p, jezikovne plati. Gonilna sila m Otroške gledališke skupine pa je p, njihova mentorica Micka Opetnik.gf 0: O debelem pradedku in razbojnikih m tis Sf Tudi v Bilčovsu se utrjuje tradicija mladinskega gledališča. A m lajša gledališka skupina |\/I SPD Bilka se je minuli IVI konec tedna predstavila z novo igro. Ker v skupini sodeluje veliko število otrok in mladincev, so morali povečati oder, režiserka Bernarda Gašperčič pa je v Zgodbo o predebelem dedku in razbojnikih Josefa Čapka morala vplesti še dodatne vloge. Sedemnajst navdušenih igralcev se je šlo gledališče v gledališču. Iz čudežne omare si je krdelo otrok izbralo kostume' zaigrali pa so zgodbo o debelem pradedku in razbojnikih. Nastopajoči igrajo v skupini že tretje leto in na odru se pozna njihov napredek. Mladi pa niso navdušili le z igranjem, temveč so se tudi pevsko pokazali z najboljše strani. Za glasbo je poskrbel Jarko Cetera. Režiserka Barbara Gašperčič že nekaj let deluje v Bilčovsu in je tudi v tej sezoni poskrbela za privlačno igro. Mlade zagnane igralce je znala razporediti tako, da na majhnem odru nikoli ni prišlo do zmešnjave in da je igra potekala tekoče in zanimivo. Vsem nastopajočim, to so Milena Kropiunik, Nina Kropiunig, Julija Einspieler, Mathias Koll- mann, Andraž in Anja Kregar, ^ Anna Maria Hobel, Damian °R Reichmann, Sara Ogris, Vanessa L in Christina Gasser, Jana, Samu- q° el in Marjan Hedenik, Anja Bošt- . jančič, Kristina in Darja Mischkul-nig, se moramo zahvaliti za poskočno in prijetno igrico. Zahvala pa velja seveda tudi mentoricam, Marini Kregar, Hermi Kropiunik in Su Melitti Reichmann. Za sceno in rr|r tehniko sta poskrbela na bilčov- jat skem odru že izkušena Melina in jn Andrej Reichmann. V Bilčovsu se prj torej lahko veselijo obetavnega So gledališkega naraščaja. Qg gf 5. S- Jubilej 15 Prof. Matevž Fabijan, dolgoletni umetniški vodja Okteta Suha, v krogu svojih suških pevcev sliki: D. Katz gO-LETNICA OKTETA SUHA Velik dogodek za vso Suho Nad 400 obiskovalcev je priš- I „Občina Suha je ponosna na lo v suško ljudsko šolo na jubilej- vas”, je - dvojezično - čestital ni koncert Okteta Suha. ! župan Gerhard Visotschnig. ^^red 20-imi leti, ko se je Ok-K^tet Suha pod svojim prvim * vodjem Bertejem Logarjem °dloöil za načrtno in redno delo-vanje doma, v ostalih predelih dvojezičnega ozemlja in čez me-,e> so bili mladi simpatični pevci Marsikateremu domačinu še trn v Peti. Toda z vztrajnim in profesio-nalnim delom ter s simpatičnim Pristopom do poslušalcev so °svojili nešteta srca ter razveselili Množice doma in po svetu - tudi tistih, ki so jim na začetku nasprotovali. Zelo nazorno potrjujejo to med drugim besede, ki jih je na jubilej-ni prireditvi v suški ljudski šoli (preteklo soboto, 29. septembra) spregovoril sedanji župan občine Suha Gerhard Visotschnig. V °beh deželnih jezikih je dejal: »Rad se odzivam svoji dolžnosti, da lahko v imenu občine čestitam Oktetu Suha za jubilej. Opravljate kulturno delo na najvišji ravni. Za našo občino predstavljate zelo Pomemben faktor. Suha je po-n°sna na vas." Ponosna pa je seveda na soške oktetovce predvsem tudi Množica njihovih prijateljic in prijateljev. Nad 400, z vseh koncev ln . krajev, celo iz Češke jih je Prišlo na sobotni koncert. Pevsko jim čestitali češka skupina t^alata, ki je navdušila občinstvo Eva Liaunig, ki skupno s svojim možem Herbertom daje Oktetu Suha na voljo suški grad za tradicionalni Mednarodni festival, je čestitala oktetu tudi v slovenščini. z izredno zanimivimi srednjeveškimi skladbami iz 15. in 17. stoletja, nadalje MePZ Podjuna-Pliberk, ki se ni izkazal samo kot prijateljski gratulant, temveč tudi kot zbor, ki zna občinstvo prepričati z izvajanjem mdr. dokaj zahtevnih skladb, prav tako jim je čestital Kvartet bratov Smrtnik -medtem ko so jim iz domače občine pevsko čestitali moški in mešani zbor „Heimatklang” iz sosednjih Potoč ter Pevsko instrumentalna skupina Žvabek, ki je presenetila slavljence in občinstvo tudi s posebnim vložkom. Besede zahvale, povezane z naj- boljšimi željami za prihodnost, je spregovoril tajnik KKZ Nužej Tol-maier, kot slavnostni govornik jim je čestital veleposlanik dr. Zdravko Inzko, v imenu libuškega MoPZ Kralj Matjaž pa je Oktetu Suha želel vse najboljše predsednik Adrian Mandl. Oktet Suha sam je obširno in doživeto, v tonu in sliki, predstavil le del svojega doslejšnjega pestrega delovanja, prav tako pa tudi svoje novejše skladbe ter najnovejšo zgoščenko „Imamo se fajn”. Hkrati so se lahko obiskovalci slavnostnega koncerta na lastne oči prepričali, da Oktet Suha deluje v vsakem oziru profesionalno - tudi na medijskem področju, s tem da je lahko predstavil tudi svojo novo domačo stran (www.oktet-suha.at). Vse to pa ne more nadomestiti lastnosti, ki je nima noben internet, nobena glasbena in tonska tehnika, nobena propagandistična tehnika - namreč odkrite pristne prijaznosti, domačnosti in gostoljubnosti. To so preproste naravne lastnosti, vendar zanesljivo najbolj prepričljive. Oktet Suha in njegovi sodelavci jih odlično obvladajo. Temu primerno odlični in odmevni pa so bili v preteklosti - in bodo v prihodnosti - tudi njihovi uspehi. Janko Kulmesch REKLI SO NA SUHI f~\ktet Suha je zelo profe-sionaina skupina, svojo navdušenost, ki jo kaže pri delu, pa prenaša tudi na nas poslušalce. EVA LIAUNIG (suška graščakinja) Imam čast in dolžnost, da I lahko v imenu občine čestitam Oktetu Suha za jubilej. Za našo občino je Oktet Suha zelo pomemben kulturni dejavnik. GERHARD VISOTSCHNIH (suški župan) IXO me je mag. Jokej Lo-l\gar povabil, da spregovorim ob 20-letnici Okteta Suha, mi je mdr. rekel, da delamo diplomati in pevci nekaj podobnega. To drži. Podobnost je najprej gotovo v tem, da glasba povezuje svet, da petje povezuje narode. Podobni smo si tudi v tem, da moramo biti pri svojem delu optimistični. Nekdo je celo rekel, da nam to dokazuje tudi narava, saj vse ptice pojejo samo v duru. Poleg tega pesem stremi po harmoniji, ravno harmonija pa je eden najpomembnejših elementov tako glasbe kakor človeškega življenja, naj je to družinsko, življenje s sosedi na vasi ali dobra soseščina med državami. Razlika med pevci in diplomati je morda samo ta, da so pevci ponavadi bolj uspešni. DR. ZDRAVKO INZKO (slavnostni govornik) K I amen ustanoviteljev Ok-1X1 teta Suha je bil še posebej, da se goji v domačem kraju domača pesem in kultura, ter da se uresničuje resnični dialog v občini in deželi. Svoj cilj so suški ok-tetovci v vsakem oziru dosegli. NUŽEJ TOLMAIER (tajnik KKZ) K I e spomnim se v 20-ih le-1X1 tih našega delovanja, da nas bi pubiika kdajkoli razočarala. MAG. JOKEJ LOGAR (član Okteta Suha) V PETEK, 5. oktobra T m 18.00-18.30 Utrip kulture A SOBOTA, 6. oktobra 18.00-18.30 Od pesmi do pesmi, T od srca do srca E NEDELJA, 7. oktobra 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor- D gen, Kärnten / Duhovna misel 18.00- 18.30 Glasbena E PONED., 8. oktobra N 18.00-18.30 Kratki stik TOREK, 9. oktobra 18.00-18.30 V Otroški spored SREDA, 10. oktobra 18.10-19.00 Glasbena mavrica 0 21.04.-22.00 Večerni spored R ČETRTEK, 11. oktobra F 18.00-18.30 Rož - Podjuna - Žila B>£\Kla cs©[^© NEDELJA, 7. oktobra. 2001 13.30 PONEDELJEK, 8. oktobra 2001 ORF 2, 4.05_______________ TV SLOVENIJA 115.55 Predvidoma z naslednjim prispevkom: • Oktet Suha - že 20 let ambasador koroške slovenske pesmi • Slovenska karta „Kolesarske in gospodarske regije Južna Koroška Klopinjsko jezero” • „Inštrukcija” ali „Učna ura”: Magdalena Kropiunig in Aleksander Tolmaier s pomočjo SPZ uvajata profesionalni pristop v domačo gledališko sceno • Podgorica, kraj trpljenja hkrati pa novega upanja - dijaki Slovenske gimnazije so sprožili dobrodelno akcijo Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE 12 Radio dva od 6. do 18. ure tel.: 0463/59 5353 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00-9.00 9.00-12.00 12.07-13.00 13.00- 15.00 15.00- 17.17 17.17-17.30 17.30-18.00 Dobro jutro Sol in poper Žurnal, nato glasba 3 krat 3 Klub Radio dva Lepa ura Žurnal Naša pesem sobota. 6. oktobra: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 -12.00 Sobotni mozaik; 12.00 -13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 -13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 -14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00-18.00 Farani. nedelja. 7. oktobra: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 -11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00 -12.00 Iz zlate dvorane; 12.00- 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. ponedeljek, 8.10.: Vse o godovanju pri nas in po svetu; torek, 9.10.: Če študent na rajžo gre ...; sreda, 10.10.: Iz bogate glasbene skrinjice - pesmi Roža; četrtek, 11.10.: Vrisk z gora-jesen in gorski svet; petek, 12.10.: Mi imamo se fajn ... nova zgoščenka Okteta Suha • Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku e Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini Zajtrk s profilom v nedeljo, 7. oktobra 2001: • gost v studiu: Kristijan Zeichen, ljudskošolski učitelj s Kostanj Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure ©D ^7 © Petek, 5. oktobra CELOVEC Redni občni zbor Krščanske kulturne zveze Čas: ob 19. uri Kraj: v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma Vabi: KKZ SVEČE/BISTRICA V R. Rožanski ljudski tek Kraj: pri gostilni Adam Čas: od 16.30 naprej Proga: dva kroga po 2 km Štart/cilj: Vaški center Sveče Vabita: LLC Suetschach in Maraton Team Adam Sobota, 6. oktobra POTRNA Odprtje muzeja keramike Kmečka keramika iz Štajerske in ostale monarhije Čas: ob 18. uri Kraj: v Pavlovi hiši Nedelja, 7. oktobra SELE Premiera mladinske igre Žogica nogica (Jan Malik) Nastopa: mladinska gledališka skupina KPD Planina Čas: ob 18. uri Kraj: v farni dvorani Prireditelj: KPD Planina ŽELEZNA KAPLA Rožnovenska nedelja Romarski dan pri Devici Mariji v Trnju Sv. maša: ob 8. uri Vabi: župnija Železna Kapla BAJTIŠE Pevsko srečanje ob 40-let-nici društva in 25-obletnici smrti Hermana Velika Nastopata: Oktet Suha in tamburaški ansambel Tamika iz Železne Kaple Čas: ob 13.30 Kraj: v gostilni na Bajtišah Prireditelj: SPD Herman Velik OBIRSKO Praznovanje izrednega jubileja župnika Tomaža Holmarja 50-Ietnica duhovniške službe na Obirskem Čas: ob 9. uri sv. maša Po maši: predstavitev knjige „Tomaž Holmar” (knjigo bo predstavila urednica dr. Marija Makarovič) Kraj: v farni cerkvi Vabijo: KKZ, SNI Urban Jarnik, farni svet Obirsko ROŽEK Predavanje Kam gre cerkev -kam gremo mi? Predava: mag. Helmut Gfrerer Čas: ob 19.30 Kraj: v ljudski šoli Vabi: RC Šentjakob ŠMIHEL Odprtje lutkovnega festivala Cikl cakl 2001 Čas: ob 19. uri premiera „Stotisočnoga” mladinske lutkovne skupine KPD Šmihel, nato odprtje festivala Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel LIBUČE Knjižne presoje Recenzenti: dr. Poniž, dr. Simoniti, mag. Ošlak, Wüster, dr. Borovnik, Bizjak Čas: ob 18. uri Kraj: v galeriji Falke Vabi: KP Podjuna Petek, 12. oktobra ŽELEZNA KAPLA Predavanje „Misijon danes -misijon v Nigeriji” Predava: Ossi (končal je študij in se sedaj vrača domov-v Nigerijo) Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Sobota, 13. oktobra OBIRSKO Koncert Zveneča alpska dežela Nastopajo: oktet Deseti brat, kvartet Trem, kvintet Veseljaki, Vaščana pojo, Šmihelski kvintet, ansambel Veseljaki in vokalna skupina Klas, ansambel Jodler Lojz s prijatelji Povezava: F.-J. Smrtnik Čas: ob 20. uri Kraj: pri Kovaču Prireditelj: Alpski klub Obir GLOBASNICA Lovski ples Igrajo: Podjunski fantje Gostje: Lovski zbor Železna Kapla Kraj: pri Šoštarju Čas: ob 20. uri Vabi: Globaški lovci PLIBERK Predavanje o sektah Predava: mag. Simon Čertov Kraj: RC Pliberk Čas: ob 19.30 Vabi: Katoliška prosveta Nedelja, 14. oktobra LJUBLJANA Izlet „Plečnikova Ljubljana” (ogled cerkev v Šiški in na Barju, Plečnikove Žale, Križanke, Tromostovje; možnost obiska sv. maše) Prijave: v Regionalnem centru v Šentjakobu 04253/360 Cena: ATS 450- (kosilo je vključeno v ceno) ŽELEZNA KAPLA Misijonski praznik Čas: ob 9.30 slovesno bogoslužje Vabi: župnija Železna Kapla CELOVEC ! Dvojezično branje „Abschied von ( Abschieden” , Bere: Izel Sarajlič Kraj: v Musilovi hiši. Čas: ob 19.30 LJUBLJANA Koncertna izvedba Verdijeve opere Otello Kraj: v Slovenski filharmonij Čas: ob 19. uri Prispevek: ATS 480- (cena za prevoz in vstopnico) Vabita: KKZ in Društvo prijateljev Slovenske filharmonije VELINJA VAS Bilčovska jesen Koncert „Jazz, funk, soul' Nastopa: „Mih Group” Kraj: v gostilni Seher L Čas: ob 20. uri « Vabi: SPD Bilka 1 VELINJA VAS Bilčovska jesen Koncert „Sake and the Voodoo Hanks” (glasba iz čarovniškega kotla) m* N J P d iz rt p: a Vi rc di PRIREDITVE, OLASI Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na izlet „10-letnica Zvona prijateljstva” Obiskali bomo: kočo na Loki, Snežno jamo in Raduho Cas: v soboto, 6., in nedeljo, 7. oktobra Zbirališče: 6. oktobra med 11.00 in 11.30 v Lučah, gostilna Raduha IŠCem neporočeno, neodvisno in samostojno gospodinjo za vodenje dvoosebnega gospodinjstva. Vstop mogoč takoj. Dediščina ni izključena! Prijave na: tei. 04237/2557 RAZSTAVE LIBUČE Hermann Falke: Slike na kositru in aluminiju (1974-1985) Kraj: v Galeriji Falke Razstava je odprta do 12. oktobra 2001 (od torka do petka med 15. in 18. uro). PLIBERK Akti - razstava del Alberta Krajgerja Kraj: v Kulturnem domu v Pliberku ROŽEK „Minljivost” (risbe, akvareli, oljnate slike in kipi iz brona in gline) Kraj: v Galeriji Ši-koronja v Rožeku Razstavljata: Jože Tisnikar in Mirsad Begič (Slovenija) Razstava je odprta do 21. oktobra 2001 vsak teden od četrtka do nedelje med 15. in 18. uro ter po dogovoru. Kraj: v gostilni Seher cas: ob 20. uri Vabi: SPD Bilka EUbebk Multimedialska Predstavitev Libije Predvajata: Hanzi Weiss in Rudi Benetik Kraj: v Kulturnem domu Cas: ob 19.30 Vabi: SPD Edinost KOSTAN.IF Maša z Oktetom Suha, nato družabno srečanje v Crabosnjakovem domu Kraj: v cerkvi na Kostanjah oz, v Drabosnjakovem domu Čas: ob 19.30 Vabi: SPD Drabosnjak Blkčovs | Bilčovska jesen I Lutkovna igra Stotisočnoga Nastopa: starejša lutkovna skupina KP D Šmihel Kraj: v ljudski šoli Cas: ob 11. uri Vabi: SPD Bilka DROfr Wir verkaufen und vermieten hochqualitative Bau- und Industriemaschinen unter anderem für den Hoch-, Tief- und Straßenbau. Zur Betreuung und Erweiterung unseres Kundenstammes in Slowenien suchen wir einen Außendienstmitarbeiter idealerweise mit Erfahrung in der Baubranche. Eigeninitiative, eine selbständige Arbeitsweise und Ihre Kontaktstärke sind Basis für Ihren Verkaufserfolg. Weiters haben Sie gute Kenntnisse der slowenischen Sprache in Wort und Schrift. Es erwarten Sie eine gründliche Produktschulung, ein Firmenfahrzeug auch zur privaten Nutzung sowie attraktive Rahmenbedingungen. Bei Interesse an dieser nicht alltäglichen Position richten Sie bitte Ihre aussagekräftige, schriftliche Bewerbung an M. R. Drott KG Bautechnik / Niederlassung Klagenfurt, Hirschstr. 33, 9020 Klagenfurt Zdravnik v Borovljah išče pomočnico v ordinaciji iij za takojšen vstop v službo. Ce imate veselje do dela z ljudmi, ste vestni in zanesljivi, Pripravljeni do učenja in napredovanja, vsaj osnovno zna-te Pisati na pisalnem stroju (ali na računalniku), potem pošljite Pisno prošnjo na naslov: l” dr. Franz Wutti, Dollichg. 5 9170 Borovlje ZVEZA BANK daje v najem STANOVANJE oz. PISARNO površina: 82,7 mt, 3 sobe, stranišče, kopalnica, mala kuhinja, terasa, 3. nadstropje v Zvezi Bank POSLOVNI PROSTOR (TRGOVINA) površina v pritličju: ca. 70 n\, klet: ca. 60 rr\ strasse 19, dobra lega, blizu centra lepi in reprezentativni prostori 10.-Oktober- Obrnite se na: Zvezo Bank, Dl Johann Čertov, tel.: 0463 51 23 65 - 66 e-mail: johann.certov@pzb.at AS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo nrÜi n' .svet koroških Slovencev", ki ga zastopa chp^nik Bernard Sadovnik, 9020 Celovec, Villa-iz ®rstr- 8,1. nadstropje. Naš tednik prejema podpore mri- ev za pospeševanje narodnih skupnosti. Na-ooni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne avsr Jn int6rese Slovencev na Koroškem na osnovi vinjskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društ-rocM?3 Prava’ us,avnih in dayih norm, za zaščito na-Zjih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in med-Ravnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varst- vu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15.5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov, Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 VetriniA/iktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT. ©Ml W0KM1 Ö 04239/26 42 od petka, 5. oktobra, od 16. ure, do nedelje, 7. oktobra, do 13. ure Retorični seminar za ženske Voditeljica: mag. Astrid Malle v petek, 5. oktobra, ob 19.30 Odprtje razstave „Airbrush-slike” Razstavlja: Thomas Lohner v soboto, 6. oktobra, od 9. do 17. ure Tečaj za spretne roke: Ročno izdelovanje papirja Voditeljica: Cäcilia Regouz v ponedeljek, 8. okt., ob 19. uri Jezikovni tečaj: Esperanto Voditelj: mag. Vinko Ošlak v sredo, 10. oktobra, ob 16. uri Plesni tečaj za otroke (od 8. do 12. leta) v sredo, 10. septembra, ob 18.30 Plesni tečaj za odrasle Voditelj: Gregor Krištof Od četrtka, 11. okt., od 15. ure, do petka, 12. okt., do 17. ure Dnevi duhovne obnove za ver-oučiteljice in veroučitelje: „Moje življenje v znamenju upanja” Spremljevalec:prof. p. dr. Stanko Gerjol od petka, 12. okt., od 16. ure, do nedelje, 14. okt., do 13. ure Slikanje akta za začetnike in napredujoče Voditeljica: Friederike Schwab v soboto, 13. oktobra, ob 19. uri Koncert: prof. Michael Grube (violina) in prof. Igor Dekleva (klavir) v nedeljo, 14. oktobra, od 9.30 do 18. ure Slikanje za otroke z umetnikom Thomasom Miklom v ponedeljek, 15. okt., ob 19. uri Gimnastika za hrbtenico (za žene) Voditeljica: Herta Hofer v torek, 16. okt., od 17. do 21. ure Seminar: projektni menedžment za žene Voditeljici: Margarete Jeschofnik-Wollein in Helga Tanos Sredi oktobra se pričnejo: Računalniški tečaji Podrobnejši spored dobite v Domu v Tinjah. ROMARSKO POTOVANJE od četrtka, 25. oktobra, do nedelje, 28. oktobra 2001 Romanje v Medjugorje 18 Sport PODLIGA VZHOD Bilčovs - ATSV Wolfsberg 0:0 Ponovno je bil to zelo močan nastop ekipe trenerja Woschitza, saj si je točko proti velikemu favoritu iz Wolfsberga docela zaslužila. BILŠOVS: Riegler 4, Lippusch 5 (65. Kröpfl 3), Dur-nik 4, Ronacher 4, Weber 3, Glantschnig 4, Wo- schitz 2 (61. G. Schaunig 3), Veladzič 3, Jesih 4, Petrovič 4 Bilčovs: 200 gled.; sodnik: Skubl (slab) 1. RAZRED D Šmihel ■ Metlova 1:1 (1:1) Nezadovoljni so navijači zapustili igrišče po derbiju, kajti od obeh ekip so pričakovali več. Predvsem po odmoru sta moštvi razočarali in si zmage ne bi zaslužili. Zaradi tega je bil remi pravičen. ŠMIHEL: Ažman 5, Wölbl 3, Krajger 4, Berchtold 4, Kotnik 4, Liessnig 3, W. Motschilnik 3, Figoutz 3 (30. M. Sadjak 3), A. Gros 4, H. Motschilnik 3, Ch. Gros 2 (76. Hribernik 0) Šmihel: 400 gled.: sodnik: Maier (povprečen); strelec: H. Motschilnik (25.) Železna Kapla - Šentlenart 0:0 Srečna točka Kapelčanov, kajti če njihov vratar Volt tokrat ne bi bil tako odlično razpoložen, bi gostje gotovo vse točke odnesli v Labotsko dolino. ŽELEZNA KAPLA: Voit 4, Koller 3, Baloh 3, G. Gru-belnigS, Nerz 4, Smolovič 3, E. Romano 4, Sporn 3 (55. F, Ošina 3), Klatzer 3, M. Romano 4, Nikolič 3 (63. Parte 3) Železna Kapla: 150 gled.; sodnik: Wurnig (dober); Šentpavel ■ Rikarja vas 1:2(1:0) Z igralcem manj je Rikarjanom uspel še preobrat, predvsem po zaslugi dvakratnega strelca Rein-walda in tokrat odlično razpoloženega Hobla. RIKARJA VAS: Pandel 3, S. Sienčnik 3, Gomemik 3, Streicher 3, Stuck 3, F. Sienčnik 0, Kordesch 3 (83. Blais 0), Petschnig 3 (46. Hobel 4), Reinwald 5, Helje-zovič 3 (81. Knes 0), Blažej 3 Šentpavel: 150 gled.; sodnik: Schellander (povprečen); strelca: Reinwald (61., 80.); rdeči karton: F. Sienčnik (19.) Pokrče ■ Globasnica 1:2 (0:0) Globašani so bili močni, predvsem z defenzivno igro je bil trener M. Sadjak zelo zadovoljen. Z večjo odločnostjo v napadu, pa bi se zmaga, ki sicer nikoli ni bila v nevarnosti, lahko glasila višje. GLOBASNICA: Burek 3, Dlopst 5, Tratar 4, Writz 4, Kert 4, Dobrovnik 4, Mlinar 3, Hribar 3, J. Galo 4, Ch. Galo 4, Buchwald 4 (48. Kowatsch 0) Pokrče: 100 gled.; sodnik: Klavora (povprečen); strelca: Mlinar (58.), Buchwald (71.) 2. RAZRED E Galicija ■ Dobrla vas 1:2 (0:1) Tekma ni dosegla visoke nogometne ravni, bila pa je zelo borbena. Zmaga Dobrolčanov je bila sicer tesna, vendar vsekakor zaslužena. DOBRLA VAS: Vajksler 4, Pack 4, Nachbar 4, Kampel 4, Krainer 4, F. Golautschnig 4, Pasterk 0 (5. Fiseter 3), Petek 3, Hudi 4, Logar 3, Pustoslemšek 4 Galicija: 100 gled.; sodnik: Murko (dober); strelca: Krainer (42.), Logar (78.) DSG Sele ■ St. Margarethen 2:1 (1:1) Sicer je bila to zaslužena zmaga Selanov, vendar tudi srečna, kajti v zadnji minuti je vratar Dežman z izrednim refleksom preprečil izenačenje. DSG SELE: Dežman 5, M. Kreutz 4, M. Draže 4, D. Mak 4, P. Draže 5, S. Wieser 0 (16. R. Roblek 3), M. Roblek 3, Wassner 3, M. Dovjak 3 (46. M. Kelih 3), Perič 3, L. Kreutz 3 Sele: 150 gled.; sodnik: Zippusch (dober); strelec: P. Draže (15., 66.) Važenberk ■ Žvabek 0:4 (0:0) Zopet so Žvabečani močno nastopili, predvsem po odmoru, ko niso prepričali le z navdušljivo igro, ampak tudi z lepimi zadetki. ŽVABEK: Jakob 4, Ramusch 4, T. Wriessnig 3, Breitenegger 3, Mikola 4, R. Grobeinig 4, Rebermg 3, Homar 3, Juvan 4, Možina 5, Plasnik 3 Važenberk: 200 gled.; sodnik: Ebner (dober); strelci: Možina (61., 74.), Rebernig (84.), Mikola (90.) NOGOMET V NIŽJIH RAZREDIH/PRIHODNJI KROG V nedeljo Dobrla vas - Sele PODLIGA VZHOD ■ ASV - Bilčovs (v nedeljo ob 11. uri); Favorit tega srečanja je ASV, vendar so se Bilčovščani na minulih tekmah pokazali zelo močni in tudi uspešni. „Točka bi bila za nas že lep uspeh, kajti v Trnji vasi smo v preteklosti večkrat igrali zelo slabo in bili pogosto poraženi,” pravi pomožni trener Bilčovščanov Igor Strugger. 1. RAZRED D ■ Rikarja vas - Šmihel (v nedeljo ob 15.30): Vrhunska tekma v 1. razredu D, kajti na tabeli drugouvrščeni Rikarjani gostijo vodečo ekipo iz Šmihela. Poleg tega ima ta tekma še drugo posebnost: po več letih kot trener v Rikarji vasi se bo tokrat vrnil tja kot nasprotnik - trener Šmihelčanov Wölbl. „Seveda so občutki mešani, vendar me bolj skrbi lastna ekipa - predvsem zaradi številnih poškodovanih igralcev," pravi Wölbl. Rikarjani imajo z njim vsekakor še odprt račun, kajti „odšel je, čeprav nam je prej obljubil nadaljnje sodelovanje," je slišati s strani Rikarjanov. Obeta se vroč derbi, pri katerem obe ekipi ne bosta mogli nastopiti v najmočnejši postavi: pri Rikarja-nih bo zaradi rdečega kartona manjkal F. Sienčnik, pri Šmihelčanih pa je kar cela vrsta poškodovanih igralcev vprašljiva: W. Motschilnik, Ažman, Lutnik in Figoutz. ■ Metlova - Železna Kapla (v nedeljo ob 15.30): Kapelčani tokrat nimajo nič izgubiti, kajti Metlova je veliki favorit. Če bo tokrat že od začetka lahko igral Parte, pa še ni jasno. ■ Globasnica - Šentpavel (v soboto ob 16. uri); Globašani bodo lahko nastopili bolj ali manj v najmočnejši postavi, kajti kot igralec bo manjkal le poškodovani trener M. Sadjak. 2. RAZRED E ■ Dobrla vas - DSG Sele (v nedeljo ob 11. uri); Vse visokouvršoene ekipe v tem razredu upajo na prvi poraz Selanov. Spotakniti jih tokrat hočejo Do-brolčani, ki bi si z zmago lahko zopet ustvarili dobro izhodišče v boju za naslov prvaka. „Zavedamo se, da so Selani zelo močna ekipa in jasen favorit tega derbija, toda nepremagljivi gotovo tudi niso,” pravi predsednik in začasni „coach” Dobrolčanov Tinej Lesjak. Trener Selanov M. Kreutz pričakuje zaradi tega zelo borbeno tekmo, predvsem pa izenačeno. „Zadovoljni bi bili s točko,” pravi Kreutz. ■ Žvabek - Šentpeter (v nedeljo ob 16. uri); Gostje iz Šentpetra so sicer favoriti, vendar Žvabečani so dovolj močni in lahko presenečijo. Nastop K. Grobelni-ga in Buchwalda pa je zaradi poškodb vprašljiv. PODLIGA VZHOD 1. Metnitztal 10 8 0 2 23:10 . 2. A. Wolfsberg 10 6 3 1 18:8 3. ASV 10 6 2 2 24:11 4. Grebinj 9 5 0 4 17:11 5. Launsdorf 10 4 3 3 20:18 6. Bilčovs 9 3 5 1 12:6 7. Žrelec 9 4 2 3 17:13 8. Podkrnos 10 4 2 4 12:16 9. Velikovec 10 4 1 5 27:22 10. Liebenfels 10 3 3 4 16:7 11. Mostič 9 3 3 3 13:20 12. Šmarjeta 10 1 3 6 10:24 13. Ruda 10 1 2 7 8:38 14. Klopinj 10 1 1 8 6:20 24 - 21 20 15 15 14 14 14 13 12' 12 č 5 4 I e Rezultati 10. kroga: Bilčovs - ATSV Wolfsberg 0:0, KJJ pinj - Žrelec 0:1, Ruda - Liebenfels 0:10, Podkmos - AS' 0:2, Šmaijela - Grebelj 12, Launsdod - Metnitztal 0:1, Mostič-Velikovec 15 • 11. krog (677.10.1: ASV - Bilčovs, Velikovec - Šmaij» | liebenfels - Klopinj, Žrelec - Launsdorf, ATSV Wolfsberg' Mostič, Metnitztal ■ Podkrnos, Grebinj - Ruda 1. Šmihel 2. Rikarja vas 3. Metlova 4. Žitara vas 5. St. Stefan/L, 6. Šentlenart 7. Vovbre 8. Železna Kapla 9. Globasnica 10. Tinje 11. Šentpavel 12. Labot 13. Eilweg 14. Pokrče 10 6 2 2 15:8 20 5 4 1 18:6 5 2 3 19:14 V 5 2 3 13:8 1' 4 3 3 18:14 1» 3 6 1 11:7 ^ 4 2 4 13:12 1J 4 1 5 15:18 1 4 1 5 16:25 v 3 1 6 11:13 2 1 7 7:14 7 2 1 7 8:21 7 2 1 7 10:26 7 1. RAZRED D: 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 • Rezultati 10. kroga: Šentpavel - Rikarja vas 1:2, Pok$ - Globasnica 1:2, Eitweg - Vovbre 1:3, Šmihel - Metlova 1:1, Železna Kapla - Šentlenart 0:0, Žitara vas - Labot 2v< St. Stefani. - Tinje 2:1 • 11. krog (677.10): Rikarja vas - Šmihel, Globasnica-Šentpavel, Vovbre - Žitara vas, Labol • Sl. Stefan, Mečen - Železna Kapla, Šenčenart - Eitweg, Tinje - Pokrče Derbi med Šmihelom in Metlovo je razočaral. Uspešnih potez, kot na sliki, je bilo zelo redko. Foto: Fera 2. RAZRED E: 1. DSG Sele 9 7 2 0 22:7 23 2. Šentpeter 10 7 0 3 29:17 21 3. Maria Rojach 10 6 2 2 28:14 20 4. Sinča vas 10 5 4 1 30:6 19 5. Frantschach 9 5 3 1 14:7 18 6. Žvabek 10 5 2 3 18:16 17 7. Dobrla vas 10 5 2 3 13:12 17 8. Pliberk II 10 4 2 4 14:15 14 9. Preitenegg 10 2 4 4 16:16 10 10. Galicija 10 2 3 5 14:16 9 11. Reichenfels 10 2 1 7 9:23 7 12. Djekše 10 2 1 7 9:25 7 13. St. Margarethen 10 1 3 6 7:27 o 14. Važenberk 10 1 1 8 11:33 • Rezultati 10. kroga: Reichenfels - Maria Rojach 0Ä | Djekše - Frantschach 02, DSG Sele - St. Margarethen 2> Galicija • Dobrla vas 1:2, Šentpeter - Sinča vas 2:1, Plibe* II - Preitenegg 2:1, Važenberk - Žvabek 0:4 • 11. krog (6j7. 10.): Žvabek - Šentpeter, Preitenegg Djekše, Maria Rojach - Važenberk, St. Margarethen - P11' berk II, Sinča vas ■ Galicija, Frantschach • ReichenfelSi Dobrla vas - DSG Sele NARAŠČAJ SLOVENSKEGA ATLETSKEGA KLUBA (SAK)_____ Čl/m-irlol' vedno spet nacionalni napadi OKanOol . sodnikov na naraščaj SAK NOGOMETNA ZVEZA KRIJE NACIONALNO PSOVANJE SLOVENSKIH OTROK „Lernt s daitsefi“, „Geht s obe noch Laibach“, „Ihr Jugos“! To je le del izjav sodnika Thomasa Benka, ki je preteklo soboto v Treibachu skrbel za škandal prve vrste, ki ga poznamo le iz časov „Ortstafel-sturma“. Benko je bil v zelo pomembni tekmi za vstop v super-ja-kostno skupino U 14 dvanajsti mož Treibacha, izključil je kar 5 sakovcev (!) in vedno spet zmerjal sakovce z sakovcev so bili šokirani, prav tako otroci, ki so pozvali vodstvo kluba, da obvesti javnost o krivičnosti, ki se jim je zgodila v Treibachu. Kaže pa, da to ni edini primer v zadnjem času. Sodniki, predvsem iz okrajev Trg in Beljak in tudi Celovec, postopajo v zad- nacionalmmi parolami Šok! Starši mladih njem času podobno, nekateri bolj prefinjeno in samo s piščalko, drugi - kot npr. Benko - pa še verbalno. KFV. Drugi škandal pa je sledil potem na nogometni zvezi, ki je za dve tekmi zaprla kar tri najboljše sakovce. S tem je KFV dal potuho sodniku, ki bi mu pravzaprav morala prepovedati sojenje! Rezultati tega kroga: SAK U 19 - Bad Bleiberg 1:4 (0:0) SAK: Müller (70. Pandi), Verdel (80. Re-basso), Visotschnig (15. Wölbl), Offner, Olip, Waldhauser, Kreutz (Babič), Stropnik (75. Krajger), Zidej, Malej Vidra vas, 100 gledalcev Sodniki: T. Obwurzer, Lesjak, Zanin Strelec: Malej SAKU 16-Velikovec 2:3 (0:0) Waldhauser, Triplat Treibachu 14-SAK 4:2 (2:1) K. Dlopst, Starmuž SAK/Šentprim. - Rikarja vas 6:3 (3:1) Wakounig 3, Krištof 2, Sturm Važenberg U 10 - SAK/Plib. 3:6 (1:0) D. Schwikart 3, M. Hobel 2, lllitsch Tinje U 10 - SAK/Plib. 3:4 (0:0) M. Hobel 3, lllitsch TA KROG - U 19: SAK-Spital (v soboto ob 16. uri/Vidra vas), U 16: WAG - SAK (v soboto ob 15. uri) U 14: SAK - FGK (v soboto ob 14.30/Vidra vas) U 12: Pliberk - SAK Plib. (v soboto ob 16. uri); SAK Cel. - FCK (v soboto ob 16. uri/Košat); SAK Šemtprim. - Ochsendorf (v nedeljo ob 13.30/Vidra vas) U 10: SAK Plib. - Rikarja vas (v petek ob 15.30/Vidra vas), SAK Cel. - Kriva Vrba (v petek ob 16.0 uri/Košat), SAK Šentpri-mož - Velikovec (v petek ob 16.30/Vidra vas), U 8: SAK Plib. (v nedeljo ob 10. uri/Meltova), SAK Šentprimož (v nedeljo ob 10.30/Vidra vas) 19 Sport TRENER SAK JAGODIČ: „Najmanj devet točk na zadnjih štirih tekmah” Štirje krogi so še do konca jesenskega dela v letošnjem prvenstvu. Za osvojitev naslova zimskega prvaka bo SAK potreboval še najmanj devet točk. etošnja koroška liga je izenačena kot že dolgo ne - predvsem ^■na vrhu lestvice. Bolj aii manj tedensko si moštva menjavajo prvo mesto, naskoka dveh ali treh točk doslej nobeni ekipi ni uspelo priigrati - tudi SAK ne. kljub izenačenosti v ligi pa Pri SAK verjamejo, da bodo ob koncu jesenskega prvenstva čisto na vrhu lestvice - s pogojem, da se bo računiša trenerja Jagodiča uresničila, ki na zadnjih štirih tekmah od moštva pričakuje 9 do 10 točk. „Ker igramo še trikrat doma in le enkrat na tujem, je ta cilj gotovo uresničljiv,” pravi Jagodič. Vendar minuli nastop moštva na tujem proti St. Michaelu ni obetal nič dobrega, predvsem v obrambi ne. Ekipa se je namreč proti pričakovanju predstavila negotova. „To je bila le Tuba enodnevnica. Prepričan sem, da bodo kapetan Lojze Sadjak & co v nedeljo proti Borovljam gotovo zopet trdnjava moštva,” pravi Jagodič. Zakaj da je o tem tako prepričan, pa bo VlP-članom mdr. povedal 20 minut Pred začetkom tekme. Franc Sadjak SAK - ATUS Borovlje Roberta Zankla čaka v nedeljo na tekmi proti moštvu ATU S V nedeljo, 7. oktobra, ob is. uri Borovlje težka naloga-pazitibo namreč mora! na nevarnega na igrišču asv legionarja Vajajija, kije v tekočem prvenstvu zadel že devetkrat. KOROŠKA LIGA-10. KROG Celo trije goli niso zadostovali za zmago SAK, ki je moral nastopiti brez Roya in Eberharda, je bil sicer zrelejši tekmec, vendar je z nepotrebnimi napakami posameznih igralcev prišel ob sadove. Poleg tega mu tudi sodnik ni bil naklonjen, ki je pogosto neupravičeno sodil prekrške za domačine, medtem ko jih je pri igralcih SAK večkrat spregledal. Najboljši v vrstah SAK je bil tokrat trikratni strelec Zimmerling, razočarljiv pa je bil nastop obrambnih igralcev. St. Michael - SAK 3:3 (1:1) SAK: E. Oraže 3, S. Sadjak 2, A. Sadjak 2, Zanki 2, Wachemig 3, Šmid 4 (46. Grili 3), Pate 2, Kraiger 3, Weissenberger 4, Zimmerling 5, R. Oraže 0 (14. Bürger 4) St. Michael: 400 gled.; sodnik: Einspieler (izredno slab); strelci: Wurzer (33.), Bödefeld (52.), Wuntschek (85.) oz. Zimmerling (38., 48., 53.) KOROŠKA LIGA 1. Nußdorf 10 7 1 2 25:9 22 2. SAK 10 6 3 1 20:9 21 3. Lendorf 10 6 2 2 12:7 20 4. Treibach 10 6 1 3 12:8 19 5. Landskron 10 6 0 4 22:13 18 6. Trg/Feldk. 10 6 0 4 18:13 18 7. Šentandraž 10 6 0 4 19:16 18 8. St. Michael 10 5 2 3 15:14 17 9. Welzenegg 10 4 1 5 9:15 13 10. ATUS Borovlje 10 3 1 6 19:15 10 11. Marija na Zilji 10 3 1 6 9:19 10 12. Wietersdorf 10 1 3 6 7:22 6 13. Magdalen 10 2 0 8 9:25 6 14. Breze 10 1 1 8 7:18 4 M Rezultati 10. kroga: Lendorf - Landskron 1:0 (1:0), St. Michael - SAK 3:3 (1:1), Trg/Feldkirchen -Magdalen 2:4 (02), Nußdqrf - Wietersdorf 7:0 (4:0), Breze - Treibach 0:1 (0:1), Šentandraž - Marija na Zilji 5:0 (2:0), ATUS Borovlje - Welzenegg 12(12) ■ Prihodnji krog (6J7. 10.): Marija na Zilji -Trg/Feldkirchen, Landskron - St. Michael, Magdalen -Lendorf, SAK - ATUS Borovlje, Treibach - Nußdorf, Welzenegg - Breze, Wietersdorf - Šentandraž ■ Strelci SAK: 7 Zimmerling 3 Eberhard 2 Bürger, Kraiger, Roy, Wachemig 1 Malej ODBOJKA/SK ZADRUGA AICH-DOB V sredo bo v Pliberku pihal mednarodni odbojkarski veter „Interliga” je nov izziv odbojkarjev Doba, že v sredo se mu bodo predali. Prihodnjo sredo bo legionar Saša Dju-hč odigra! prvo mednarodno tekmo v Gajici SK Zadruge Aich/Dob. Foto: štukeij p^ravočasno pred pričetkom mednarodnega tekmovan-I ja - t.i. „Interlige” - so odbojkarji Doba dokazali odlično razpoloženje. Proti pričakovanju so namreč na prvi prvenstveni tekmi prepričljivo premagali celovški Hypo kar s 3:0 (19/18/21). Micheu & co so bili gostom v vseh ozirih kos, kar je marsikoga presenetilo, saj tako močnega nastopa na prej odigranih pripravljalnih tekmah vsekakor ni bilo videti. „Vsi igralci smo se jasno zavedali pomembne tek- me in zaradi tega odigrali izredno zbrano in skoraj brez napak,” je po tekmi dejal Micheu. Interliga. Medtem ko bodo drugi prvenstveni krog Dobljani odigrali že jutri v Ennsu, jih nekaj dni navrh - v sredo, 10. oktobra - čaka naslednji posebni izziv: prvi nastop na mednarodnem tekmovanju v Interligi. Njihov nasprotnik bo slovaški mojster Duhova, ki je tudi favorit srečanja. „Če nam bo uspelo odigrati podobno močno in zbra- no kakor na derbiju, je mogoče veliko - mogoče celo zmaga. Pogoj pa je seveda, da nas bodo zopet močno podpirali naši enkratni navijači,” pravi Micheu. Franc Sadjak I N T E R L I G A SK Zadruga Aich/Dob -Duhova v sredo, 10. oktobra, ob 19. uri v pliberškem Kulturnem domu KULINARIKA Grške pice za VIP Celovec. Na vsaki tekmi SAK čakajo VIP-člane kulinarične dobrote. To nedeljo, 7. oktobra, bo SAK pogostil obiskovalce v VIP-šotoru z „grškimi picami". Tekma SAK -Borovlje se bo pričela ob 16. uri vTrnji vasi v Celovcu. OSEBE & DOGODKI Za obnovo orgel za farno cerkev v Pliberku so pliberški verniki namenili svoje darove na letošnjem farnem prazniku preteklo nedeljo. Po deseti maši je bilo za vse farane pred župniščem pripravljeno kosilo, za telesno dobrobit obiskovalcev pa je skrbel celotni farni svet s predsednikom Motejem Opetnikom in blagajnikom Joškom Nachbar-jem na čelu. Za uspeh farnega praznika je potrebno veliko rok, kar pa v Pliberku očitno ni problem. Dekan Ivan Olip (tretji z desne) ima okoli sebe vedno veliko pomočnikov, ki so tudi letos pomagali pri pripravah na farni praznik. Foto: Kumer ►1 '■ JUBILEJI + PODELITVE + IMENOVANJA + SLAVJA + TERMINI Sl Novorojenček Marco s starši Niki Brezlan in Mihi-jem Šumnikom Foto: KK Volbankova nagrada J. Wakounigu. Pretekli petek so se na slovesni prireditvi v avli Slovenske gimnazeje poslovili dijaki, starši in profesorji od dolgoletnega pedagoga in ravnatelja Jožeta Wakouniga, ki je s 1. oktobrom šel v pokoj. Med govorniki so bili Pepca Olip. Andreja Zikulnia dijakinja Katarina Hartmann in nadzornik Teodor Domei. ki ga je označil kot značajnega, pokončnega in zavzetega pedagoga in ravnatelja. Predsednik Združenja staršev Ivan Ramšak pa je podelil slavljencu nagrado dr. Jožeta Volbanka, ki jo je združenje staršev podelilo prvič. Vodstvo gimnazije je začasno prevzel najstarejši profesor na šoli Anton Malle, ki poučuje na gimnaziji že 35 let. Nov zemljan. Prvega oktobra je v celovški bolnici zagledal luč sveta mali Marco, prvi sin Niki Brezlan in Michaela Šumnika iz Črgovič pri Šmihelu. Srečni oče je znani gostilničar družinske trojice, v kateri sta še Ani in Elmar Kunauer, ki vodi kavarni Pazzo v Pliber- ku in Kosta v Celovcu. Mali Marco je pri porodu tehtal 3,58 kg in je bil velik 54 centimetrov. Novemu zemljanu želimo vse najboljše na življenjski poti. 40 let. Konec septembra je praznoval svoj 40. rojstni dan podjetnik Jože Partl iz Čir- kovč pri Pliberku. Partl ima že leta svojo špedicijo (Karanta d.o.o.) v Ljubljani in je tudi generalni zastopnik Uhlspor-ta v Sloveniji in na Hrvaškem. Partl je član prezidija SAK, eno periodo je klubu tudi predsedoval. Na nogometnem področju je zelo aktiven tudi v Sloveniji, saj je Uhlsport Slovenija sponzor številnih I. li-gašev, Partl pa je tudi član prezidija pri I. li-gašu Publikum Celje, kjer trenira ekipo nekdanji trener ŠAK in Jože Part! 40-letnik Partlov prijatelj Marjan Pušnik. Ob jubileju, ki ga je praznoval v številnih krajih, Jožetu Partlu tudi Naš tednik iskreno čestita in mu želi vse najboljše. Festival. Na festivalu narečnih popevk „Vesela jesen" v Mari; boru sta letos odnesli nagradi za najboljšo izvedbo pevki Ana Deš man („Oj uatrak moj“) ter Marjana Mlinaf („Muoj Kralj Matjaž“)-Nagrado .za najboljšo glasbo in besedilo pa so prejeli Tomaž Domj: celj s skupino Bluegras-shoppers („Bog me še ne mara“) ter Mirall Waldhutter z aranžerjem Slavkom Avsenj: kom ml. ter skupino Frajkindari („Naša fara“). Poslušalci 17-ih radijskih postaj ter poslušalci po internetu pa so dali prvo nagrado skupini „Štajerskih 7” za skladbo „Čuj ti“. Predsednik Združenja staršev na Slovenski gimnaziji Ivan Ramšak (desno) je Jožetu Wakounigu izročil prvo Volbankovo nagrado. Foto: Štukelj