mini reportaža KAM NAJ mm i Prišla je v naše uredništvo, ne iskat pomoči, saj jo je že iskala na Postaji milice, temveč povedat, kako se ji godi na stara leta krivica. Boleča, trpka krivica. In to zdaj, ko je ostala brez moža, sedem- desetletna starka z odraslim sinom. hNičesar nočem zastonj. Vse življenje sem trdo delala in veliko pretrpela. Teh nekaj let bi še rada preživela v miru, s streho nad glavo, v prostoru, ki mora biti zagotovljen vsakemu človeku.« Neža Terbovec iz Podgrada 29 v šentjurski ob­ čini nima več kam v miru položiti svoje sive glave. Mož Jože, ki je umrl letos aprila meseca, je sklenil s Francem Mulejem iz Trnovelj pogodbo za najem stanovanja v Podgradu. Kot je povedala Neža, je to stanovanje soba in črna, deloma neuporabna ku­ hinja. V gospodarskem poslopju pa je še možna upo­ raba kleti in skednja. Najemnina za te prostore je bila po pogodbi 11.000 starih dinarjev ali 60 delovnih. ur, ki jih za lastnika stanovanja opravita najemnika aH eden od njiju. »Danes plačujem 15.000 starih dinarjev. Saj ra­ zumem, da moram plačevati več, ker se je vse po­ dražilo. Ni mi hudo zaradi tega. Bojim se le, da ne bom imela več svojega prostora. Tam, kjer stanu­ jem, koče imeti lastnik garažo in je odločno zahte­ val, da se izselim. Pogodba velja od 18. maja 1971. do 18. maja 1976. »Podrl je steno med kuhinjo in sobo. Potem je še odnesel vrata in okna. No, to je potem dal nazaj. Veste, poleg tega, da plačujem najemnino, še delam. Res je, da mi plača in to 183 starih dinarjev na uro. Nič ne rečem zato, ker delam. Pokazala sem dobro voljo, da kljub starim letom pomagam, ven­ dar bi lahko tudi on pokazal dobro voljo, še pose­ bej, ker so mi povsod zagotovili, da je pravica na moji strani. Zdaj pa me meče ven. Povejte mi, kaj naj 7iaredim. Kam naj grem?« Svetovali smo ji edrno mogoče. Ostati tam, kjer je. Stare, zgubane roke, so krčevito stiskale kos papirja, na katerem je podpis pogodbe z uradnim žigom. Boji se. Strah jo je, da jo bodo, staro žensko, opeharili. Zato išče pomoč, išče pravico. Ali ni hudc^ če mora iskati pravico, ki je na njeni strani? M. SENICAR V mesecu varčevanja: KONCERTI, SPREJEMI... Proslave in prireditve, ki jih je v okviru meseca var­ čevanja pripravila celjska podružnica Ljubljanske ban­ ke, gredo h koncu. Uspeli nu­ mizmatični razstavi se je v prejšnjem tednu pridružilo še nekaj prireditev, ki ne sme­ jo iti v pozabo. To ne velja samo za javno radijsko od­ dajo »Koncert iz naših kra­ jev«, ki sta jo pripravili celj­ ska podružnica Ljubljanske banke in ljubljanska radijska hiša, marveč še za nekaj več. V tej zvezi kaže omeniti zla­ sti sprejeme, ki so jih za čla­ ne pionirskih hranilnic pri­ pravili predsedniki mnogih občinskih skupščin. Srečanja z mladimi varčevalci in bo­ dočimi upravijalci so bila pre­ senečenja zase. In tako je de­ lo na področju pionirskih hranilnic dobilo tudi s te stra­ ni veliko družbeno priznanje. Vsekakor spodbuda za na­ daljnja prizadevanja. Posebno mesto v celotnem okviru prireditev pa je imela slavnostna seja odbora var­ čevalcev pri celjski podružni­ ci Ljubljanske banke, na ka­ teri je ta denarni zavod do­ bil polno priznanje za svoje delo in ne nazadnje tudi za prilagajanje svojega položaja in dejavnosti ustavnim dopol­ nilom. Ljubljanska banka je namreč prva v državi, ki vsklajuje svoj položaj z novi­ mi družbenimi zahtevami in potrjuje ta korak s podpisova­ njem nove ustanoviteljske po­ godbe. Odnosi med banko in njenimi člani, zlasti gospodar­ stvom, se v bistvu spreminja­ jo in poglabljajo. Celjska po­ družnica Ljubljanske banke ima vse pogoje, da dobi v okviru Ljubljanske banke po­ ložaj temeljne organizacije združenega dela s pravno mo­ čjo. M.B. PROTI ALKOHOLU Pred dnevi je bila seja predsedstva Občinske konfe­ rence Zveze mladine v Celju, na kateri so razpravljah o pripravah na 3. sejo konfe­ rence ZKJ ter o pripravah na družbeni dogovor o ureja­ nju položaja učencev v pokli­ cu. V nadaljnji razpravi na seji je bilo sproženo vpraša­ nje prepovedi točenja alko­ holnih pijač mladini v jutra­ njih urah. Pobuda, ki je pri­ šla iz mladinskih vrst, je vse­ kakor na mestu. Celjski gostinski lokali se začno odpirati med peto in sedmo uro zjutraj. V zgod­ njih urah so med prvimi obi­ skovalci delavci, kar tudi ni najbolj priporočljivo. Med sedmo in deveto uro pa so stalni gostje mladi ljudje, ta­ ko učenci, ki imajo še nekaj minut do pričetka šole, kot tisti, katerih delovna obvez­ nost se začne šele popoldne. Pred leti je bil sprejet za­ kon o prepovedi točenja al­ koholnih pijač mladoletni mladini. Tgovor načela ravno z vprašanji njegovega delov, nega področja. Kakšno je področje va­ šega dela? Delovno področ­ je zavzema celotno občino. Z novmi zakonom o požar­ ni varnosti je postalo delo še zahtevnejše in odgovor­ nejše. V čem so posebne težave oziroma problemi vašega deia? Težavno je že to, ker opravljam tako re- ferentske kot inšpekcijske posle. Kako to, da ste kot kmetijski tehnik zašli na to področje dela? 2e od rane mladosti me je prite­ govala tehnika, zelo pa se zanimam tudi za elektro­ tehniko, kemijo in fiziko. Pri tem delu pa se sreču­ jem z vsem tem, z vsakim malo. Sodelujete tudi z ga­ silci? O seveda, tako s po­ klicnimi, kot s prostovolj­ nimi. S prvimi običajno ob kakšnih pregledih, z drugi­ mi pa, če ne drugače, ko nas prosijo za sredstva, ki Jih potrebujejo za nakup opreme. Smatrate da so vaše gasilske enote tehnič­ no dovolj opremljene? Ni­ kakor ne! Nabaviti bo tre­ ba še mnogo sodobnih ga­ silnih pripomočkov, da bo­ do lahko kar najbolje opravljale vse naCoge, ki stoje pred njimi. Ali v po­ djetjih zadostno uveljav­ ljajo požarnovarnostne predpise? V večjih vseka^ kor, v manjših pa so teža­ ve, predvsem organizacij­ ske narave. Vi ste tudi predsednik sindikata ob­ činske uprave. S katerimi vprašanji se ukvarjate? Veliko je tega, praviloma o vseh vprašanjih, ki pri­ dejo potem v obravnavo sveta delovne skupnosti. Ali se sindikat ubada tudi s problemi kadrov v upra­ vi? Tudi to smo obravna­ vali. Tu nastopajo posebne težave v tem, ker se stro­ kovnjaki na primer, de tež­ ko odločajo za delo v upra­ vi. Ljudi je zelo težko do- biti. AU je delo upravnih organov po vašem mnenju dovolj ažurno? Kakor kdaj! Kako gledate na ose­ bne dohodke upravnih de­ lavcev? Kar je možno po družbenem dogovoru, smo dosegli, sicer pa so drugod plače letos kar precej po- rastle, pri nas pa smo pla- fonirani. Ste osebno zado­ voljni s plačo? Ne, kajti delavec, ki zaseda enako delovno mesto v podjetju, ima v nekaterih primerih tudi do 500 dinarjev višjo plačo, področje dela pa je seveda manjše. Imate ko­ njička v svojem prostem času? Da, imam ga in to je DRUŽBA IN ŠOLA Vzgoja in teobraževanje otrok sodita med najpo­ membnejše, trajne naloge vsake dnižbe. Ne glede na ureditev je vsaka družba zahtevala od vseh institu­ tov vzgoje in izobraževan­ ja, da usposobijo bodoče državljane po načelih te družbe. Načini, kako je družba izvajala zagotavlja­ nje teh interesov, pa so bili različni. Najpogosteje je to potekalo na tak na­ čin, da je imela neposre­ den vpliv pri izbiri vzgo­ jiteljev in z različnimi ob- Ukami prisile Od njih za­ htevala izpolnjevanje na-, log. \ Vzgojno izobraževalni za­ vodi so v naši družbi oh­ ranili takšno poslanstvo- Z vključitvijo v samo­ upravni sistem pa je bilo potrebno najti tudi ustrez­ ne oblike zagotavljanja šir. ših družbenih interesov v vseh vzgojno izobraževal­ nih zavodih, oblike, ki us­ trezajo klimi dogovarjanja in integriranja na širših, samoupravnih principih. Takšnih )xstičnih točk« za izmenjavo spozaianj je da­ nes več — formirane so in­ teresne skupnosti, občin­ ska skupščina redno spre­ mlja njihovo delo, svoj in­ teres in sodelovanje zago­ tavljajo tudi družbeno-ix)- litične organizacije. Eno izmed neposrednih oblik pa pomenijo tudi predstav­ niki javnosti, ki jih ime­ nuje občinska skupščina v organe samoupravljanja vzgojno izobraževalnih za­ vodov. Vendar lahko ugo­ tavljamo, da ob uspešnem uveljavljanju ostalih oblik sistem predstavništva ni učinkovit. To je dokazala tudi razprava na i>09veto- vanju predstavnikov javno, sti pretekli teden pri ob­ činski skupščini v Celju, ko so prisotni ugotavljali, da obstaja sicer interes ta­ ko p(redsta\Tiikov samih, kakor tudi vzgojno-izobra- ževahiih zavodov, da bi bi-j lo sodelovanje č-im boljše Ih plodno. A so hkrati opozorili tudi na nekatere slabosti, ki znižujejo nji­ hovo učinkovitost. Pred­ vsem je pomembna ugoto­ vitev, da je komuniciranje med skupščino in njenimi predstavniki nezado.stno. Tako npr. noben predstav­ nik ne ve kaj vsebuje srednjeročni načrt vzgoje in izobraževanja. Zato je tekla razprava predvsem okrog iskanja boljših obo- jestranskih možnostih ko­ municiranja. Seveda pa uspešnosti ne bo mogoče doseči tudi brez večje obo­ jestranske samoiniciative. Zadovoljstvo, ki so ga pri­ sotni (na žalost jih je bilo manj od pričakovanih) iz­ razili na koncu razgovora kaže, da se da tudi pi* tem vprašanju razvoja sa­ moupravljanja doseči več- To pa je v času, ko vzgoj; no-izobraževalni zaivodi prehajajo na obravnavo vsebinskih vprašanj svoje­ ga dela, izredno pomeni' bno. M. PIPAN