"Proletarec" je ddavsld list za misleče čitatelje. ff. — NO. 13167 OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. KnUrJ M mmi <1 du. matter, D«c«mb«r C. Ifto? »t t h« po.t offu« »t CM—», m.. umIt ti» A«t of logyr— mi Umrtk IM» GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE J. S. Z. ■ CHICAGO. ILL., 1. DECEMBRA (DECEMBER 1,) 1932 KUUU wmM, o» MM W. Utk St LETO — VOL XXVIL NOVI DAVKI V "NAGRADO" ZA GLASOVE VSE BREME VLADNEGA DEFICITA BO NOVI KONGRES VRGEL NA UUDS1V0 Legislature večajo davke. — Kampanjski prispevki kapitalistov so neštetokrat povrnjeni Deficit zvezne vlade znaša ie par milijard in le vedno narašča. Ko je zadnjič kongres določil nekoliko višji dohod-ninski davek, povečal poštnino in obdavčil več drugih stvari, so rekli, da bo budžeft s temi magala še brezposelnim, bi bilo "balanciranje" budžeta toliko bolj komplicirano. Tiska, nje bankovcev neglede na zlato valuto bi tudi ne ibila nika-ka rešitev. Vzlic temu je pa rftvar prav I GEORGE LANSBURT O KRALJEVI OBLJUBI dohodki balanciran. To se ni enostavna. Norman Thomas jo zgodilo in hočeš nočeš bo mo- Je ljudstvu predložil iz plat- ral novi kongres ali temeljito forme soc. stranke v konkret- znižati izdatke, česar ne bo ni obliki. Obdavči naj ae bo- ftoril, ali pa dobiti nove do- tfaatva. Na primer, kdor ima hodke. kar je v tej deželi rao- premoženje v vrednosti od goče le z davki in carinami. do $100,000, naj bi Drugod si kapitalistične vlade -Plačal od njega 5 odstotkov, pomagajo z monopoli na sol in multimilijonarji pa 65 odstot- tobak, tukaj pa je vse privat- kov; V tej deželi je nekaj fa- na posest. | katerih imovina znaša Vprašanje zdaj je, kaj naj že nad milijardo. To je ogrom- se obdavči. Vodstvi republikanske in demokratske stranke sta se že pred volitvami sporazumela,da naj se direktno olbdav-či vse, kar človek kupi, od kruha, obleke, pa do zadnjegt avta. Takozvani progresivc so ' se temu kapitalističnemu atentatu na že itak dolgo obubožano ljudstvo uprli in pod' na vrednost. Vsled te neenakosti v razpodeibi bogastev je milijone ljudi gladnih. Ce da bogataš, ki ima nad milijardo imovine, 65 odstotkov svojega oogastva državi, mu ostane še •redno okrog pet sto milijonov dolarjev, dasi ne potrebuje za dostojno preživljanje več kot dva na _______ ____ . do tri tisoč dolarjev vodstvom' kongresnika LaGuar- Ampak Thomasov načrt die je večina poslancev na ve-1 demokratje in republikanci ne hko nejevoljo voditeljev obeh bodo »prejeli. Izvoljeni so bi-stranK glasovala proti. Nato 11 » pomočjo kapitaliatičnega V svojem prestolnem govoru v parlamentu ja angleški kralj Georg» med drugim zagotavljal, da bo vlada storila vsa v svoji moči za brezposelne. Ko ao bile pomposnosti, kakršnih ae Anglija Še vedno drži, končana, ao je faglasil za besedo voditelj delavske stranke George Lanabur? m dajal, da je bil kraljev c*vor "hianbu«". Med patrsotičmmi po-alanci je to povzročilo veliko ogorčenje. Govor ao kralju napisali ministri, ki ga potem bere za svojega. Na tej sliki ao brezposelni, ki «o demonstrirali v Londonu ob priliki otvoritve parlamenta. so predložni nov načrt, ki je nekouao zvišal dohodninski da-ve*t in direktno obdavčil avtomobile in slično. ne pa obleke in hrane. LaGuardia je svoj "preatopek" plačal z izgubo mandata, kajti dne 8. novembra je bil poražen. Zdaj, ko ao mandati srečno pod streho, šampanjskega fonda, in bogatašem se kampanjski prispevki vselej tisočero povrnejo. Tudi legislature posameznih držav večajo davke—toda ne na račun velikih premoženj in dohodkov, pač pa uvajajo "sales tax", višajo davek na gasolin itd. Ker je v zborni- A. Fl. SPREMENILA PROGRAM POD Xf™A PRITISKOM EKONOMSKIH RAZMER SKEGA Socialistični minimalni program zdaj sprejemljiv za unije.—Reakcionarni vplivi — Nazadovanje unij ^UPROPAŠČA DEŽELO V pondeljek 21. novembra je bila v Cincinnati ju, O., otvor-jena d vain petdeseta konvenci- __ja A. F. of L. Okrog tri sto ae* poaIancem"niJ č*h opozicija protHzsesavanju1 delegatov ** je zbral°' d* 86 treba bati zamere pri ljudAvu.' ljudstva šibka in neorganizira- t Demokratska stranka ae je u- na, bo imel kapitalizem pod radno izrekla zaenoz vodstvom demokratsko administracijo še republikanake stranke za ob- lažjo pot kakor prej, ker so davčenje potrebščin in za "o- mnogi Ukozvani progresivni lajšanje" davkov na velike | aenatorji in poslanci bili pri dohodke ter korporacijam, kar1 zadnjih volitvah poraženi. je Isto. Ta sporazum ata skle-j * niu že prošio zimo. Ako ga Rumunski socialisti za na- demokrataka večina novega kongresa izvede, se bodo živ-ljenske potrebščine samo na davkih podražile več sto milijonov dolarjev na leto. Znižani "življenski standard" bo potem padel še nižje. Vlada bi lahko veliko prihranila, če omeji oboroževanje in odpravi službe trotov, ki jih imajo ljubljenci vladajoče stranke na stroške vsega ljudstva. Ampak tudi to ne bi odpravilo deficita. Ce pa bi po- rodnostne manjšine Klub poslancev socialistične •tränke v Rumuniji je v zbor- A.F. of L. še vedno zelo konser- ker so prejšnjemu ekonomske razmere izpodbile tla. Izrekli so se za dalekosežne socialne reforme, med drugim za zavarovanje brezposelnih, za starostno pokojnino, proti obdavčevanju življenjih pot za skrajšanje delavnika^ ur «pet dni v tednu, za/<z an tn »g a itoril. fUoov, ki bi bilo fcokmov.l»o Wrod-»ooti. JU., do jo moot» mrnmmda^^mimr jUoov.!» a« Hommm pro-t*oogo kandidat., tod. izbrali M tmkmgm, ¿¡gor »trmnkm »oCloio ^ r"'1^ * t0 "M * * Aatriki bro« fcoronin. WuJl^^ŽJ* * kmMM Chopplo v it*lnU Ampok «lomokrot Duffy jo iototoko •mmtrmm *m uraxAtfa lumoonroti^eo, i. tako jo konoorrMtrno«! o WUcomm «MmU nog I »d« oa Chopplo^r poro«. Non^of rodikolco Bloki, bo l^tr r" T ^ i* « vidik. Tolik, pridobi. low' - Brookk^u 'omOnj.li . koumati^i. d«nokr.lo« MunAyj-.. V lllioo»« jo ropublik^ki ^.r Klmm*. mobrmt D^tr»cb tudi m nikok r.dik^oc, kojli v pnoili k«op.nji j. »o od tmkik oon.torjoT niimmmr b.H . . . Strokovna glasila kapitalistov pišejo odkrito, medtem ko morajo kapitalistični dnevniki in magazini, ki so na-menjeni masi, pisati zavajalno, da ljudstvo slepe, zato pač ne izražajo vzradošcenja kapitalistov na tako direkten način. In kaj sedaj? Kampanjska histerija je stvar prostosti. Vprašanje brezposelnosti in gospodarskega propadanja farmarjev in delavcev pa je ostalo in postaja čezdalje bolj pereče. Novi predsednik nima ne moči, ne volje, ne programa, da bi mogel za ljudstvo kaj izdatnega storiti V senatu in kongresu imajo demokrati večino, toda je reakcionarna, kar radevolje veselo priznavata oba vodilna strokovna lista ameriških finančnih in industrialnih mag-natov. ' ; • v? ' 4 # Streznjenje ljudstva mora priti In če se socialisti medtem dobro pripravijo, ako pojačajo svoje postojanke in razširijo svoje liste, se množice obrnejo k nam. Ce pa socialist^ te svoje naloge ne izvrše v zadostni meri, bo sledil sedanjemu kaotičnemu stanju ameriškega kapitalizma poslednji stadij sedanjega reda—fašizem, z vsemi svojimi grozotami. Za socialiste torej ne sme biti počitka. Časi so resni in naša naloga je ogromna. Glavna naša dolžnost v nji zdaj je, pojačati ORGANIZACIJO, kajti le z organizacijo, ki je sposobna in dovolj močna, je mogoče zmagovati in zmagati. iyt Socialistična opozicija v Oklahomi Reguliranje bogoslužja v Mehiki Zakon, ki regulira vere v Mehiki, določa, da «me aamo en duhovnik na vsakih 25,000 prebivalcev iavrševati verske ceremonije. V štruci kruha je le za lc moke Charles Michaels je na podlagi sedanjih nizkih cen pšenice izračunal, da je * štruci kruha, kakršni je bila v Chicagu do nedavno cena lOc, le za lc moke. Zdaj jih prodajajo po 9c in v nekaterih trgovinah malo manjše po I*»c. . Dragi "eksperti" Cflcaška mestna občina je plačala "ekapertom", ki študirajo razne načrte za podzemsko železnico, od 1. 1911 že $4,124,537. Nekateri so dobili po sto tisoč dolarjev In več za delo, ki ni bilo vredno niti par sto tako v. Oklahoma je demokratska država. Načeljuje ji "progresivni" demokrat governer Muiv ray. Vsa oblast v državi je v demokratskih rokah. Socialisti so več mesecev pred prošli-mi volitvami dobili nad 20,000 podpisov na nominacijske peticije, toda demokratska administracija jih ni hotela sprejeti, češ, da socialistične rubrike na glasovnici ai prav nič treba. Soc. stranka je zadevo tirala na sodišče, katero je z 1. glasom večine odločilo, da je^teh-nično' upravičena do imena na cialistični glasovi vseeno, ako volilci napišejo na glasovnico imeni socialističnega predsedniškega in podpredsedniškega kandidata. Demokratska državna vlada je nato izjavila, da tega ne bo upoštevala in da glasovi4 o44ani socialistom ne bodo šteti. Socialisti so vzlic temu vlad. nemu proglasu dali volilcem navodilo, da naj pišejo socialistična kandidata na glasovnico. Oblast je dala na mnoga volišča nalepiti napis, ki je m velikimi črkami svaril volilce. glasovnici šele drugo leto. To da je "mrcvarenje glasovnic" je bil atentat na volilno pra- prepovedano. Vzlic temu je vico tistih državljanov, ki no- čejo glasovati za demokratsko ah. republikansko stranko. Socialisti so nato izvojevali od sodišča odlok, da bodo šteti so- bilo v Oklahomi 19,000 glasovnic zaznamovanih s Thomaao-vim in Maurerjevim imenom, dasi mu uradno niso bile prištete, ker s0 "neveljavne". 600 novih postojank Tekom volilne kampanje je bilo uatanovljenih 600 novih postojank socialistične stranke. Švedska soc. stranka Massachusetts Social-demokratska stranka na Svedekem ni napredovala le v mandatih, nego tudi v številu članov. Zdaj jih ima nad 300,000. Ce bi bilo ameriško V državi Maaeachusetta je delavstvo sorazmerno enako dobila soc. stranka blizu 38,- organizirano, bi štela ameriška 000 glaaov, ali petkrat več kot soc. stranka nad tri milijone pred 4, leti. 4 . ' člaaov. ; , , i PROLETAREC ¿»UvAH» Uhaja vuk četrtek. Mtwlia Tiakovaa Druiba, HL Glaaifa Jagoalovaaaka Socialiattfoe Zvoae NAROČNINA v Zedinjenih državah u calo leto $8.00; sa pol leU $175; sa četrt leta (1.00. >: aa celo lato »a.&0; aa pol lata $2.00. Wd rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu naj-poena j • do pondeljka popoldne sa priobčitev W êUvilki tekočega tedne. „„ PROLETAREC sveiy Thursday by the Jugoslav Workmen^ Publishing Co., Ine. " Established ÎSOS. Prank Zaka Charle« Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: limited Stadss, One Year $8.00; Six Months $1.75; Months $1.00.—Foreign Countries. Ona Year $S.S0; Six Months $2.00.____ PROLETAREC Ml W. 2Stk ST., CHICAGO. ILL. Roekwel 2SS4. _ Neupravičena razočaranja Mareikak entuzisst v socialističnih vrsUh j« pričakoval, da dobi socialistična stranka milijone «lasov. Eni so celo upali, da dobi Thomas—večino. Nekaj krivde sa take upe odpade na tiste socialistične agitatorje in govornike, ki so bili preoptimistični in obljubo-vali .uspehe, kakršnih ni pričakoval nihče, ki je vzel okolščine resno v obzir. Nekateri ao vsled usahnelih nad razočarani itd socialistično stranko in eni so porftali vrhu tega ie hudi nanjo. Naš prijatelj Louis Drobnich v Gleasonu, Wis., piše» da so ae mu voditelji socialističnega gibanja do kraja zamerili, zato se nagiba «daj n« levo. V dokaz slabosti naših voditeljev navaja—Nemčijo l Moramo se torej približati komunistični stranki, drugače bomo —nazadovali. Razlaga, da se z obljubami ljudstvo ne nasiti, pač pa mu je treba dati 'kruha—in sicer dober kos kruha. Tista rtranka, ki ga bo dala, bo ostala na površju. Voditelji bi morali izvršiti vedno le to, kar • a ukaie člAnstrfe pravi Drobnič, ne pa, da bi voditelji ukazovali članom. In ker pri socialistih ni take demokracije, se nagiba na— levo. Prijatelj Drobnič morda ne ve, da je ravno socialistično gibanje tidto, kjer ima delavstvo, namreč članstvo, res odločujočo besedo. Naša stranka je demokratična. Resnica pa je, da imajo voditelji ukazovalno moč v komunističnih strankah. Kdor se jim upira ali jih kritizira, ga enostavno izključijo ter proglasijo za "kontrarevolucionarja". Članstvo pri izbiranju (kom. voditeljev prav nič ne odloča, nego se voditelji pehajo za prvenstvo meo seboj in v tem prepehavanju so nastale v Zed. državah tri komunistične stranke, oziroma struje. Le tista seveda, ki ima priznanje Moakve, je smatrana za pravoverno. Tudi Joseph Potočnik v Ownu, Wis., je razonarían. V svojem pismu pravi med drugim: "till san social iat 27 lei, toda daaes sob sprevidM, da socializase ae mono licakati. Proletaraka diktature je boljša kakor kapitaliatičnat torej je edino upanja kaounisen Kadar je teko alabo kakor edaj, pe volijo ljudje mmmm se fcapitaliata v teki večini, je to dbhai, de jih s beaedo niti a bedo ne bo mogoča ni-Sesar naučiti. Treba jo torej diktatorja im trpeti a njim v rodi J Star aem SS letC imam S ainov in 2 hčeri. Sinovi ee pred volitvami vsi agitirali aa aocialiaeaa. Bil eem premogar aajprvo o Litiji, potem v Nemčiji, na Ograkem, nato od L 1902 v Ameriki. U 1907 aem poatal farmar v S. Dakoti in od 1914 imam farmo v Wia. Obdelal aem p recejinje poaeatvo in rodim do SO glav sivine. Bil sam precej brea skrbi se stara leta, toda danee imam več akrbi, kakor aem jak imel, ko aem potoval s ¿eno in enim otrokom ia Pennaylva»» nije v Kanaaa bree cente v i epu. Tukaj aem prejel aa enega teleta 100 funtov teie, tori tedne staro, ček 42.50. To j« konfiskacije s struni bogatega rearada, edina naapnotna pomoč pa je kon-lieaacija bogaatev po pro lat arija tu." Oba «ta naša prijatelja sta farmarja. Oba sta za takojšen preobrat. Jos. Potočnik je socialist 27 let in je uvidel, da socializma ne bo dočakal. Zato je za nagel preobrat in proletarsko diktaturo. Za pridelke mu skoro nič ne plačajo, za teleta le dobra dva dolarje, včasi niti toliko ne. To, kar farmar kupuje, pa je še vedno zelo drago v primeri s vsotami, ki jih on dobi za mleko, živino in pridelke, če jih sploh more prodati. Tudi socialisti smo za preobrat. Zato pač smo socialisti. Ce bi ga mogli izvojevati danes, bi ga ne odložili na jutri. Ameriškemu ljudstvu smo predložili maš program. Isto s0 storili komunisti. In ljudje so volili ter se izrekli—proti preobratu. Zahtevajo nazaj le kapitalistične razmere, kaknšne so bile do leta 1929. To je edino, kar hočejo in pričakujejo. Ce bi socialisti jutri pozvali svoje člane in druge pristaše na revolucijo, bi »vršili blazen, kriminalen čin. Mar naša somišljenika Potočnik in Drobnič mislita, da bodo tisti milijoni volilcev, ki so glasovali za Roosevelta in Hoovra, šli rajše v revolucijo za "komunizem", kakor p» glasovali za Fosterja? Tudi če bi vsi, ki bo glasovali za socialistične in komunistične (kandidate, bili pripravljeni iti v revolucijo, bi bila vseeno zadušena v par dneh. Tisoče in tisoče delavcev bi obležalo ubitih. Vse delavske ustanove bi bile uazbite in voditelji bi bili linčani ali pa v ječah. Ka-(Nadaljevanje v zadnji koloni.) VELIK "PREOBRAT", KI NI PREOBRAT Mogočna republikanska stranka je d ne S. nor. dobila večino le v ieatih driavah, Id ao na tem zetnljevidu označen« g črnim. T • ao Penneyhrania, Mame, Now Hampahire. Connecticut, Delawsure in Vermont. V oatalih 42 driavah jo zmagala demokratska stranka m dobila 472 elektorjev.. Omenjenih ieet Ho omorik driav ima S9 «lektorjev. Ce sebi demokratske ¡stranka od republikanske v čem r azlikorala, bi bita njena velikanska zmaga temeljit preobrat ia Kod. driav*. Tako p a ee bo nadaljevala iata kapitalistična politika, le firma |e druga. Tudi La Guardia je bil odslovljen Kongresnik Fiorello H. La Guardia je bil eden najbolj znanih članov kongresa. Ko je bila v zbornici predloga za uvedbo davka na potrebščine ki so jo zagovarjali razen Hoovra vsi voditelji republikanske in demokratske stranke, je začel boj proti nji La Guardia in pripravil veČino kongreanikov, da niso odobrili te davčne postave, ki bi ljudstvo obremenila za stotine mi lijone dolarjev. La Guardia pripada takozvanim radikalnim progresivcem. L. 1924 je kandidiral v kongres na eocialisti-čni listi in zmagal, dve leti pozneje pa je šel vsled razpada LaFolletovega neodvisnega političnega gibanja spet v republikansko stranko. Dne 8. nov. ga je porazil demokratski plaz. Na njegovo mesto je bil izvoljen James J. Lanzetta. T Naši glasovi v Montani V Montani je dobil Norman Thomaa 8.014 glasov. Pred 4. teti jih je do-bU 1,667. L. 1920. ko je E. V. Debs aadnjič kandidiral, pa soc. stranka sploh ni bila na glasovnici v tej anjske literature. Tik pred volitvami je sklical kampanjAi shod tudi klub št 235 J&Z, kateri je dobro uspel. Med udeleženci ni bilo videti starih pristašev boja sa delav- gibt&nju v Luzerne County in v mestu Vseh glasov je bilo oddanih 241. So-Wilkes Bar re se obeta pojačanje, kar cialisti so dobili torej nad 10% gla-je pokazalo v zadovoljivi meri še sov. V celi Gunnison County je dobil Thomas 51 glasov. V sosedni Delta Co. je dobil Tho- ljudstvom tukaj ie ogromen vpliv. Angleilu klub v WUkes Barre je ifcel pred volitvami 80 članov, kar sto s 100,000 prebivaki sicer ni ve- liko, toda ta skupina je izvršila zelo veliko agitacijskega dela. Bil sem na treh njihovih sejah. Novi člani vedno prirtopajo. Ker je U postojanka mas 600 glasov, kakor je poročal lokalni list r Paoniji, medtem ko je -j Denver Post pisala, da ni dobil nobe-- nega. Ne vera, kateri list je * * Ae pravice v tolikem itevilu kot «lada, je naravno, da so člani \eči- pasmo videli mnogo ia- noma u „«ixkuieni in v svoji delat- med tistih rojakov kjteri viasi niso ^ tudi Mpak, Tako je na- pnhajah na take shode & Zaitz je pravy Mpaki0 mUd f0vomik aa $hp- v poljudnem tonu orisal sedanji po- dtt ^ «ov. na Hanoverju, ko j# dS^l, ložaj in vzroke mizerije in nato do- ^ Uhko volirao u wlotB# #oc. ^t», kaaoval, da ne ena ne druga stran- dmi „ ^ ^^ urini] primarnih ka v tem položaju ne more več spre- Yolitvah tttdi en neilan. To njegovo meniti razmer na bolje, nego edino Mpako je Urabilo ^ priaotnih ko- 0 . . . «,, ! m un is tov, ki so sa take vpade treni-V Sheboygan County je dobil Tho- in nekaj lmaaL prec#j konfuzije. Krivda je bila tudi moja, ker sem vprsial, če ima kdo kako 'Vitanje", pa so nato dobrohotnost israbili. Malo vrvenja sicer včasi ne ikodi. Ampak za napredek delavstva bo potrebno, da postanemo solidarni. Le a mislim, da Denver Post Anten Mejnik. mas 1,022 glasov, od teh 692 v me-1 stu Sheboygan. Se v Kohlerjevi republikanski trdnjavi je bilo 14 glasov za socialistično listo. Multimilijonar Walter Kohler, ki je bil republikanski kandidat sa gover-nerja, si je bil sv est zmage. Na ve-1 čer po končanih volitvah so bila pri- i skupno bomo zmagali. pravi ene godbe m pevci, da mu n- Zed drUye nUo Ruaij|u To pravijo avacijo k zmagi in nato para- moje mi41jenje čcprav Bem po u«. dirajo. Okrog U zvečer so priredi- rho\covtm mnenju pol komunista telj nehali upaU v Koh erjevo zrak- J { gocij|li8ta. Verujem v moi-go m se Uho raziii. Ud tedaj je mea reVolucijo in sik» organizacije, njimi vse mirno. ^ | in t0 ^ praVQ .^i^iatično mišljenje. Letne seje klubov J. S. Z. Ta meaec ae vrte letne seje naših klubov, na katerih je najvažnejša točka volitev odbora sa leto 1933. Odbor kluba tvorijo po «Miših pravilih tajnik-blagajnak, organizator, zapisnikar in trije nadzorniki. Od odbora, posebno od tajnika, od visi t marsikaterem alučaju. ali bo klub napredoval ali nazadoval. Vztrajen tajnik in drugi odborniki kluba lahko planirajo delo v klubu In organizirano agitacijo sanj tako, da je klub v vaeh svojih podvzetjih uspešen. Pri vodstvu (agitacije za pridobivanje novih članov lahko veliko stori (organizator, čigar naloga je ob enem aode-lovati a tajnikom pri oglaasuaju priredb, aklicevanju shodov in voditi delo v volilfaih kampanjah. Poleg omenjenih odbornikov ima vsak klub PROSVETNI ODSEK treh članov, ki aranžirajo diakuzije, predavanja, akrbe, da ae širi med članstvom dobra delavska literatura in izvršujejo druge posle v zvezi e prosvetnim delom. \ Klubi, ki goje dramatiko, \imajo dramske odseke, po navadi tri člane, ki izbirajo igre, 'akrbe za vloge in vodijo predstave. Klubi, ki imajo pevske zbore, K: voli jo zanj poseben odbor, namreč predaedmka, tajnika in arhivarja zbora. Mladinski odseki imajo iatotako svoje odbore, namreč predsednika, tajnik» in zapisnikarja. Naša pravila, ki ao bila izpopolnjena na prošlem zboru v Milwaukeeju, določajo, da morajo odborniki vseh odsekov biti izvoljeni na klubovi seji. Dotična točka se glasit Odborniki vaeh teh odsekov (morajo biti dobroato-ječi člani JSZ in izvoljeni |na skupni klubovi aeji. Ako pa jih izvoli kak odeek sam, npr. mladinski (angleški) odaek, morajo biti predloženi letni ali kaki drugi seji kluba v odobritev. V odbor pevskega zbora ae ime voliti le člane, ki ao ie aktivni v zboru. Pridite na letno aejo avojega kluba vsi. Nihče, ki je sposoben za kak urad. naj ne odklanja kandidature in odgovor-nosti. Komur je za napredek organizacije, ne bo za-metaval svojih dolžnosti do nje. Vsakdo, ki bo izvoljen v urad, naj nalogo prevzame z navdušenjem, pa bo svoje delo gotovo vršil uspešno m klub bo napredoval. Iz Springfieida V Springfieldu. I1L, je dobil Nor-man Thomas 411 glasov in komunist Foster 119. Chas. Pogorelec jih je dobil 244 in Roy Burt, soc. kandidat »a governerja, 246. V Sangaman County je dobil Thomas 881 glasov, Pogorelec 278 in Roy Burt 255.— Boj med demokrati in republikanci sa governert>ko mesto je bil silovit, kar je premotilo tisoče volilcev, drugače bi bil dobil Burt več glasov. Nai angleški klub je bil v prošli kampanji šele ustanovljen, slovenski pa tudi ni mogel zmagati toliko kampanjskega dela. Ampak smo napredovali vseeno. Zavedamo se naše naloge In gremo s delom naprej. Jos. Ovca. Volilne refiekcije Bridgeport, O. — Neko poročilo prsvi, da je prejel Norman Thomas v Ohiu precej nad 60,000 glasov. Predno bo to objavljeno, bomo"imeli bržkone ie točne podatke. V Belmont Co. je glssovalo za soc. kandidate 846 oseb. To ni im-pozantno itevilo. Agitacijo je tu največ v rili klub it. 11 JSZ in novi ¿n-gleiki klub v Martins Forry. Komunisti so bili na dely noč in dan. Dobili so glasom' poročil v Ohiu nad 6,000 glasov, v Belmont Co. pa 455. V Bridge po rtu imajo glavni stan, od kjer razdajajp povelja, ki pa niso zalegla. V okroiju kluba it. 11 je soc. lista prejela lepo itevilo glasov. Naj še omenim, da ni lepo od nekega bivšega člana soc. stranke, in ie celo tajnika pri nekem klubu, ki je na vse pretege agitiral za demokrate. Če bi ilo samo za county kandidate, katerih naša stranka ni imela, in kjer j« kandidiral tudi nai rojak (bil je tudi izvoljen), bi mu ie ne zameril toliko. Tudi če je do-tična oseba dobila za svoje kameleonsko delo bakiii, je to ie vseeno ne opraviči v javnosti. Celih 9 glasov je dobil Norman Thomas na dot i ¿ne m volišču vsled protivne agitacije omenjenega človeka. Ob priliki se o tern še pomenimo. Jaz smatram, da človek, ki agitira Vedo, čemu plačajo Kapitalisti niso prispevali demokratom in republikancem milijone dolarjev zato» ds bi izvoljeni kandidatje delovali za ljudstvo, nego zanje. Rodoljub je zaplakal I Milwaukee. Wia. — "V Clevelandu je bila a velikimi slavnostmi otvorje-na nova iupna cerkev sv. Vida, ki je največja slovenska cerkev v Združenih državah." piše nai rodoljub. "Tam v Clevelandu imajo sedaj največjo cerkev, ki je stala 800,000 dol., P°»«C tega pa imajo številne narodne domove, ki represent!rajo vrednost $600,000. sedaj pa ie na to nov ntc nument, ki bo ie poznim rodovom te koemopolitanske dežele pričal o milem slovenskem narodu, ki se je naselil, živel in vztrajno delal ter se žrtvoval * tujem kraju, da ohrani svojim potomcem svetal spomin na se." Napisal nai rodoljub seveda ni — "živel in vztrajno hlapčeval ter se žrtvoval in umiral v rovih, plavžih in tovarnah za svoje zatiralce, si gradil dragocene cerkve, namesto, da bi se boril za boljše namere, za pravice in svobodščine." | Ne, tega ni zapisal rodoljub, toda zajokal je nadalje: "V Clevelandu šteje naselbina 40,000 duš, v Milwaukee 20,000, toda tukaj imamo samo dve skromni cerkvi in dve prazni zemljišči za Domove." Kje je vzel teh 20,000 niti sam ne ve; vsekakor se je moral za ostalih 12,000 posluiiti svoje prebujne fantazije. Človek pač rad upošteva duševne bolesti rodoljubnega gospoda, vendar pa ga lahko tolaži zavest, da bomo v Milwaukee zapustili "poznim •rodovom" (Če ne bodo ti naši rodovi prepozni) poleg praznih zemljišč tudi temelj mogočne stavbe socializma in s tem svobode in sreče sa vse, ki so se žrtvovali in delali. Spartak. Listnica uredništva F. B., Colliawood, O. Vaš polemičen spis, oziroma razkrinkanje, objavimo v prihodnji številki. Dopisnike, katerih dopisi še niso priobčeni, prosimo, da nam' zakasnitev oproste. Odlašanje je nam prav tako neljubo kakor dragim. Ampak dokler ne začnemo lista spet izdajati na 8. straneh vsaj vsak drugi teden, se nam tej nepriliki ae bo mogočne ogniti. Iz Barbertona V Barbertomu, O., je dobil Tho-mas 178 glasov, pred 4. leti pa 16. Koliko stopinj je bilo treba napraviti, koliko tisoč platform in drugih letakov smo razpečali, a napredek v naših glasovih je n/anjii kot smo pričakovali. Vprašal sem enega Američana, čemu je volil za demokrate. "Zato, da smo Hoovra porazili," je odgovoril, lilasovali so torej negativno. Namreč ne za nekaj, kar hočejo, nego za poraz Hoovra, ki se jim je zameril. — John Jankovič. Iz urada kluba št. 37 Milwaukee, Wi«. — Poleg v prejšnjem izkazu omenjenih sta prispevala v kampanjski fond soc. stranke Ros-za kapitalistične stranke, ni potreben| sie Sluga $2 In Louis Rozman $1. pomoči. Ampak taki so prvi, ki vpijejo, "dajte, dajte, pomagajte 1" Socialistična stranka je v glasovih več sto odstotkov narasla, prebila je led, in zdaj je treba, da s pričetim delom nadaljujemo. Če bomo storili svojo dolinost, bomo imeli pri prihodnjih okrajnih in mestnih volitvah svoje kandidate. Sodrugi in sodruži ce, jačajte svoje klube 1 Ljudstvo se bo zbudilo in kaj kmalu spoznalo, da »o ga demokrati nalagali. No, pa počakajmo ie malo.v Bomo videli, kako bo, ko bi pivo teklo.-. Joaepb Snojr. Uspeh soc. agitacije V mali naselbini Oglesby v 111. je, bilo oddanih sa soc. predsedniškega kandidata 185 glasov. Člani kluba JSZ so ili večer pred volitvami od hi-ie do hiie ter urgirali volilce, da naj glasujejo na soc. stranko.—J. Poker. Nabiratelj John Poklar. Dalje Jos. Poglednik 50c In Jernej Wideigar '¿be. Nabral Frank Perko. Članstvo kluba it 87 opozarjam na letno sejo, ki bo v četrtek 8. dec. ob 8. zvaCer v S. S. T. dvorani. Na dnevnem redu bodo volitve in več drugih važnih sadev. Pridite vsi, Frank Poličnik, tajnik. Priredba kluba št. 49 Collin wood, o. — V nedeljo 25. decembra bo imel plesno zabavo v Slovenskem delavskem domu klub H. 49 JSZ. Prebitek je namenjen klubovi blagajni v agitacijske svrhe. Naši glasovi v Virdnu v Virdnu, III., ki Je mala naselbina, Je dobil Thomas 78 glasov v Macoupin Co. pa 1,180. Torej' gremo naprej.—Fr. Ilerskk Clarence Harrow v filozofiji in politiki Clarence Darrow, ki je ilovit odvetnik fL k>zof in debator, pravi, da je fundamental vzrok krize neenaka distribucija svetovne^ bogastva. Mala skupina ljudi poseduje o-grom na bogastva, s (katerimi ne ve kaj početi vse drugo ljudstvo pa se mora zadovoljiti z ostalo imovino. Dokler b0 obatojal ta vzrok krize, bo kriza, pravi Darrow. Pravilno Ampak v politiki je velifki mislec Darrow po^ navadi agitator za demokrate. Ker demo-rataka stranka niti malo ne misli na odpravo tega krivičnega razmerja v poaedovanju bogastev, pobija Clarence Darrow v praksi ta-mega sebe. Enak je onim "simpatičarjem socializma", ki se "strinjajo" s programom socialistične stranke, glasujejo pa ravno ns-sprotno. i O jubilejnem koncert« "Save" «Trditev, da kultura služi samo sebi, ki da je nestrankarska, ni resnična, je dejal Frank Aiesh, predsednik "Save", v svojem nagovoru proilo nedelje aa Jubilejnem koncertu "Save", ki se je vriil v dvorani Č6P8. "Sava" ai je od vsega začetka dala naloge gojiti glasbo v smislu delavske kulture in pomagati delavski propagandi, je poudarjal Omenil Je priredbo, ki so Jo aranžirali isti dan pristaši Aleksandrovo monarhije. Tudi oni so imeli koncert in povabit pevce in glasbenika, ne zato, da bi služili samo kulturi» nego da pomagajo kraljev«*! propagandi. Ia «S enem je bila prireditev izrabljena aa agitacije v prid kapitalističnega dnevnika Daily Newa, ki jo je oglaiaL Pa tudi bedo brezposelnih ao izrabili v svoje propa-gandlstične namene. Samuel Insull je podpiral glasbo ki bil raaglaian sa patrona čikaike opera, ampak pri tem je imel svoje namene, ki niso bili prav nič kal-tarai. "Petnajst let truda, težkoč in uspehov ima "Sava" že sa seboj, in kot doslej, bo nadaljevala v bodoče." je Alei zagotovil avdijenco. Ves spored se je vršil pod vodstvom "Sarinega" zborovodje Jacobs Muhe. Pevske točke je sprsaSj». la na klavir Mary Muha. ^^ V prvem delu je mešan abor zapel rusko deknfcs koračnico "Bratje, le k solncu, svobodi", Fant Ja-vancevega "Pastirja" (solisti L. Žele, A Medved h V. Žagar), J. Laharnarjevo "Svarilo" (solisti Anns Miško in Mary Jugg), A. Nedvedovo "Naio zvezde", Ferd. Fleiimanov "Triglav" in A. Aljažev "Oj zbogom U planinski svet" (tenor solo L. Žele). Vse te točke so peli zelo ubrano, manjkalo pa Js tistega ognja, ki navduši ne le pevce, ampak pmv tako tudi avdijenco." V drugem delu je abor predvajal spevoigro "V vfc. skih goricah", ki jo je priredil Jacob Muha. Vloge v solospevih so infeli Andrew Miško, Anna Miško, Allies Attach, Vinko Žagar, Anton Medved, Joseph GertaK Frances Vider, Mary Jugg, Mirai Omahen, Anton Andres, Fr. Udovich, Anton Garden in John Rak Poleg teh je pel ves abor. V igri je 28 narodaik pesmi in nekaj besedila. V mimiki je bila izbona Alice Attach. Zelo dobro je igrala Mrs. Miška, la kajpada Andrew Miikç, Frances Vider, John Rak, V. žsgar in več drugih. Spevoigra sama ima mično zbirko pesmi, ampak mod posameznimi prizori nisem opazil prave zvess. Občinstvu je stvar jako ugajala V prvem delu je zapel v solospevu dve ruski psaè tenorist Vinko Žagar, v kvartetu pa so peli Loak Žele, Vinko Žagar, Anton Medved in Anton Gardsa. Peli so izborno, kajti vsi štirje posedujejo lepo glasove. Sploh je bil to kvartet, kakršnega na naših koncertih že dolgo nisein slišal. Da je avdijenco več ko sadove» ljil, je pokazala z burnim aplavdiranjem. V dvorani je bilo mnogo bivših članov in člsnk "Save". Če bi bili ostali v zboru in peli na tem koncertu, bi nastopilo na odru okrog 70 pevcev in pevk namesto 80. Vodstvo zbora naj se zavzame ansambel povečati vsaj na 50 članov, ki bi redno prihajali na vaje. Udeležba na koncertu je bila zelo dobra. Na zabavi po končanem sporedu je vladalo najboljše razpoloženje. Jubilejna prireditev "Save" je bila uspeina v vsakem ozira.—X. Ka] bomo z obljubami? V Power Pointu, O., kjer je 800 volilcev, Je bilo oddanih za Thomasa 29 glasov ali skoro 10%, v celem okraju 4>a 1,165. Ko se ne bi ljudtftvo zadnje dneve tako ustraiilo nevarnosti' H oo v rove zmage, bi bilo za Thomasa dosti več glasov, tako pa so šli Roose-veltu. ki ne bo nič boljii kakor Hoover. * Tudi pivo je mnoge motilo, namreč tisto pivo, ki ga demokrsfti šele obljubljajo. Sploh so nam republikanci in demokrati dajali v prošli kampanji kupe obljub. Voliki pa se bodo lahko vpraševali, kaj naj sploh počno s obljubami, a ie to se jim ne bi izplačalo. Interesantao je, da so mnogi volilci smatrali pivo za veliko važnejše vprašanje kakor pa problem kruha, ki ga danes manjka v ritotisočerih družinah. Kaj neki bodo s pivom v praznem želodcu?—Jacob Bergant. V Rusiji ljudje stradajo, ker so pridelsli prema.o, v Zed. državah pa, ker so pridelsli preveč.—Oscar Ameringer. Vsi razumni ljudje v tej deželi, ki imajo kaj znanja o mednarodnih financah in političnih tokih, vedo, da Evropa ne bo vojnih dolgov Ameriki nikoli plačala, pa jih vzlic temu trdovratno tirja. _ 4 Neupravičena razočaranja (Nadaljevanje iz prve kolone.) pitalizem pa bi uvedel krvavo fašistično diktaturo. Ameriški kapitalizem ni še v razsulu, ks-kor je bil gnili, korumpiqani, zastareli ruski carizem s svojim strohnelim fevdalnim gospodarskim redom. Kapitalizem v Zed. to-žavah je vzlic svoji bolezni še zmirom velikanski kolos, mogočen v politiki in gospodarstvu. Ogromna večina ameriškega ljudstva je še vedno za sedanji sistem privatne lastnine. To so dejstva, s katerimi je potrebno računati. Z razočaranji ne bomo r«® problemov. Treba se je bojevati in učiti ds-lje, in delati—dalje, če potrebno še dv#kfl» po 27 let, tojiko časa, da zmagamo. Potssi pa bo treba delati neprej, da zgradimo cializem. i y PfSJ .j >##mmmmmmmmiimiiihmmm >. ZOLA: RIM Feeloventl Etbm Kristan. >immmmimi>m>mmm»% (Nadaljevanje.) "Da, on daje velik zgled nepotrpežljivim, ljubi moj sin. Zvedel sem, da ni mogel dobri monsinjor Gamba del Zoppo ničesar storiti za Vas. Zaraditega se ne amete preveč ialostiti. Dovolite mi, naj Vam ponovim, da je to dolgo čakanje nedvomno milost boije previdnosti. Lahko se poučujete; prisiljeni ste rasumevati reči, ki jih francoski duhovniki žalibog ne čutite, če prihajate v Rim . . . Morda se Vam na ta način prihranijo tudi gmote. Potolažite se torej; recite si, da so vsi dogodki v božjih rokah in da se mora vse zgoditi titfti čas, ki gs je določila naj-vrt j a modrost." . Podal mu je svojo lepo, prožno in polno roko. Bila je mehka ženska roka, a'H stiskala je z močjo železnega primoža. Nato je sedel na voz, ki je čakal nanj. Prav pismo, ki ga je bil Pierre dobil od vi-konta Philiberta de la Choue, se je pa bavilo t mednarodno romarsko potjo Petrovega vinarja. Celo pismo je bilo krik ogorčenja in obupa, zakaj vikont je pisal v postelji, kamor ga je bil priklenil besen napad protina, tako da ni mogel s romarji. Njegove boli pa je povečalo do skrajnosti to, da je bil predsednik odbora, ki je bil seveda poklican, da predstavi romarje papežu, ravno baron de Fouras, eden njegovih najhujših nasprotnikov, vodja stare, konservstivno katoliške Stranke. Niti trenotek ni dvomil, da bo baron porabil edino priliko, da pridobi papeža za svojo teorijo o prostih zadrugah, v tem ko vidi on, de la Choue, režitev katoličanstva in sveta le v zaključenih, obligatoričnih zadrugah. Milo je torej prosil Pierra, naj se potrudi pri onih kardinalih, ki so mu naklonjeni, pa naj gleda na vsak način, da ga «prejme Sveti oče ter naj nikakor ne zapusti Rima, ne da bi vzel s seboj najvižje potrdilo, ki lahko odloči zmago. Razuntega je obsegalo pismo zanimive podrobnosti o romanja Mmera. Udeležiti se ga je imelo trfusoč božjepotnikov iz najrazličnejših dežel, iz ftancije, Belgije, Španije, Avstrije, celo iz Nemčije, a vodijo ga v malih akupinah škofi in predstojniki kongregacij. Francija je bila skoraj z dvatisoč romarji najmočneje zastopana. Mednarodni odbor je vodil delo v Parizu, skrbeč za organizacijo; bilo je kočljivo delo, ker je ilo za prostovoljno zmes aristo-kratov, za sveže meščanskih dam, za delavska društva, a vsi razredi, vae starostne dobe in vsi spoli so se mešali in bratili v eni veri. Vikont je dodal, da so prireditelji romanja, ki prinaša papežu milijone, namenoma izbrali dan, da bo pnhod videti kakor protest vsega katoličanstva proti dvajsetemu septembru, s katerim hoče Kvirinai proslaviti slovesni dan, ko je bil Rim vzet papežu in povzdig-njen za glavno mesto Italije. Pierre je mislil, da ima dovolj časa, če pride ob enajstih, ker je bilo določeno, da se pridne slovesnost ob dvanajstih. Obhajati se je imela v Sala dei Beatificazione, v veliki, lepi dvorani, ki je nad portikom sv. Petra in je od leta 1890. izpremenjena v kapelo. Eno okno gleda na srednjo loggijo, odkoder je novoizvoljeni papež nekdaj blagoslavljal ljudstvo, Rim in svet. Dvoje drugih dvoran, Sala regia in Sala ducale, sta pred njo. Ko je hotel Pierre priti v samo Sala dei Beatificazione, do česar ga je opravičeval zeleni listek. so bile vse tri dvorane že tako polne natlačene množice, da si je z največjo težavo napravil pot. Celo uro so se ljudje že na tak način dušili, in groznica, razburjenost tukaj stlačenih tri ali štiri tisoč ljudi je še vedno naraščala. Končno je dospel do vrat tretje dvorane, ali tukaj mu je pošel pogum ob pogledu na to silno množico glsv, pa ni niti poizkusil iti dalje. Sala dei Beatificazione, ki jo je premeril z očmi, ko se je postavit na pztfte, je bila bogato opremljena, pozlačena in poslikana, ter je imela visok, pravilen strop. Nasproti vhodu, ns navadnem prostoru oltarja, je bil na nizkem odru »papežev prestol, velik »rdeč stol iz žameta, in zlati nasloni za hrbet in roke so ae bleičali; zadaj so -padale zavese neba iz rdečega žameta kakor velike razprostrte peruti iz škrtsls do tal. Kar pa ga je najbolj zanimalo, kar ga je grabilo, je bila množica — ta množica polna nebrzdane strasti, kakršne še nikoli ni videl. Slišal je glasno utripanje src; oči so ae oboževaje upirale v prazni prestoli Oalepljeval jih je, opajal je pobožne duše do omedlevice, kakor zlata monstranca, v kateri so poniža sam Bog. (Nadaljevanje prihodnjič.) Pridna JngosIavi)a V nedeljo 27. novembra so v Jugoslaviji v vseh pravoslavnih cerkvah molili za povr^ nitev prosperitete v Zed. državah. Ampak čemu ne rajše za blagostanje v domači deželi? Izseljeni Srbi baje ne pošiljajo več dolarjev v domovino, in to je menda vzrok te $udne molitve. Militarizma y Nema)! še al konec Na sliki so nemški vojaki, ki «o nedavno ob priliki Hin-denburgovega 05. rojstnega dne def iltrali pred prod sodnikovo palačo V Berlinu. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR G I ADAM MILKOVIČ SMOLA KAPITA LISTA MEJAČA Hurooristična tragedija (Nadaljevanje). Ob šestih je hitela na vlak. Za njo je hitel Anton Petelin, tudi on je bil zelo razburjen. Kako in kdaj sta se pravzaprav srečala po tistem strašnem tre-notku, se teta Jana ni mogla več spominjati. Le venomer je ponavljala: Peter Mejač se je poročil z drugo IM Da bi se ji prikupil, je tudi gospod Petelin govoril isto, le da je zraven še dostavljal: Kaj bo, kaj bo U Hudo je bilo res. 5. Nenavaden pojav. Tudi Petru Mejaču je bilo se I o nerodno, a kaj hoče? Kako čudni so ljudje l Kako predrzni so in nehvaležni I Da, da, teta Jana! Da si je drznila splezati na avtomobil 1 Peter Mejač bi tega ne storil, ne in če bi še tolikokrat gledal v cirkusu slične vaje, bi tega ne storil nikoli. Čudno, teta Jana pa si je upala 1 Peter Mejač je še dolgo mislil na to in ¿te je pozabil» ga je opomnil kdo drugi ali pa Silva, ki se nikakor ni mogla iznebiti tega prizora. A takole po enem mesecu je bilo že dokaj bolje. Petru Me. jaču so pripeljali na njegovo novo Stanovanje opravo» sobno *n kuhinjsko, in Peter Mejac je naslednji dan nastopil1 službo v Pokojninskem zavodu, kler je bil po prevratu uslužen tudi njegov bratranec Steka. Vse to je nekako zatem-ftilo bližnjo preteklost in v družinsko življenje Petra Meječa prineslo novo razpoložene. Da, da, čas poteka hitreje, in Peter Mejač je z vsem prav ^dovoljen. Časih še, da samo *«sih se še domisli Suzane, mor-— mu je ob tem spominu ce- lo malce neprijetno, a ker ne prejme nobenega pisma in to niti od tete Jane ne — je pač gotovo, da se je stvar umirila, in je čisto prav tako. Tako misli Peter Mejač. Včeraj je kupil Silvi kuharsko knjigo. Silva jo kaj rada ogleduje. Danes je celo ko-' silo napravila in Peter Mejač ga je zelo pohvalil. "Nadevana paprika! Ali si to dobila v knjigi?" je vprašal. "Ne, na trgu," je rekla ona. "A tako!" Po kosilu sta odšla vedno v sobo, v spalnico kajpada. Peter Mejač je vsako popoldne rad malo zaprl oči, Silva pa je navadno sedela ob njem in če ni bilo drugega je poslušala njegovo smrčanje. Smrčal je rad. Ob treh ga je pričela buditi in ob pol štriih je res vstal, jo nekajkrat poljubil, potem pa odšel v urad. časih se je tudi spomnil vojne bolnice in usode ponve in takrat ni samo pljunil, ampak tudi globoko vzdihnil. Tudi po dvakrat je vzdihnil, kakor je pač naneslo. "Hudo ti je," je rekla enkrat Silva. "Hudo," je pritrdil on. "Ali m\riiš, da ne bo'nikoli bolje?" se je še tesneje privila k njemu. "Siromaček, smiliš se mi." (Dalje prihodnjič.) Knjiga, ki je vredna, da jo naročite NA Ameriškemu družinskemu koledarju letnik 1933 ja znižana, ni pa mu ZMANJŠAN obseg. Mnogo drugo knjigo te vrata eo znižale ceno, SE VELIKO BOLJ KOT CENO SO PA ZMANJŠALE SVOJ OBSEG, tako da se v me» niči nteo prav nič pocenilo, nego so celo dražjo. Ameriški druž. koledar stane adaj 75c, as v stari kraj pa 90c. Naročila v stari kraj nviujemo mL Pošljite nam U ns-slov m vsoto. Letnik 1933 Je bogato ilustriran. VSEBUJE OKROG 50 SLIK. V leposlovnem dolu eo zastopani L. Beniger, Angelo Cerkveni k, Jernej Jernejiič, Ivan Joutes, Anna P. Krasna, Cv. Kristan, B. Levin, Ivan Molok, Joiko Oven, Ernest Precsany. F. S. Tauchar, Ivan Vuk in Katka Zupančič. V koledarju jo obsežen pregled bivših in sedanjih slovenskih kulturnik društev—PRVI ZGODOVINSKI SPIS TE VRSTE pned ameriškimi Slovenci. cob Zupančič); Podporna orgaiUaacija, ki je ni več (Anton Sular); Slovenska k id turna društva v Zed. državah (Frank Zaitz); Svetovna goapodaraka kriz« (F. Z.); J ugoelo venske podpor, lorganiaacije v Zed. državah in Kanadi (Ivan MlacK-neo); Katastrofe na morju, jezerih in rekah; Konvencije jugoslovanskih organizacij L 1932; Naslovnik jugoslovanskih podpornih /oranizacij; Podatki o svetovni vojni; Slovensko časopisje v Ameriki; Stare m nove mere (F. S. Tauchar); Urednikove pripombe. Razen omenjenih epšaov jo v Koledarju deeet pesmi in mnogo krajših informativnih notic ter podatkov. Z originalnimi slikami je paatopan Stanko Žele, ki je napravil riabo tudi za naalovno atran; dalje so izmed alovenakih slikarjev zastopani Mihael Stroj, Nande Vidmar, Joaip Gorup. Božidar Ja-kac, Franjo Stiplovšek, Fran Tratnik, Ivana Kobilica in Stane Cudermstn. Imena so tu navedena po abecednem redu njihovih slik. Daljo eo v koledarju zastopani a slikami umetniki Meetrovič, Käthe Kollwitz. Juettner, Art Young, Richard Misaller, Lynda Ward, Otto Dia, Baccao M. Bacci, Auguat Rodin, Emile Adam, Luigi Mignon, Gerrit A. Beneker, Hugo Geliert, Mary Caaeet. Arthur Hacker, Dorothy Owen, Roger Bloche, Eugene von Blaas, Max Kaiiah in več dragih. aAeaJC Ameriški družinski koledar ja edina jugoslovanska koledarska publikacija v Ameriki, ki ima v starem kraju priznanje literarne vrednosti. Po svojem obsegu, po «zbranosti in ori-ginalnoeti gradiva ter ikiatrkanja je Ameriški družinaki koledar NAJCENEJŠI IZMED VSEH SLOVENSKIH IN HRVATSKIH KOLEDARJEV V AMERIKI. To je knjiga, ki je v čast in ponos slovanskemu delavstvu. Vaakdo, ki more, naj ei jo naroči, kajti izdajamo jo zato, DA JO LJUDSTVO ClTA. Naročite v aporazumu z znanci po več izvodov ekupaj, da nam o tem «pomagate zmanjšati razponi jatvene atroike. Naročila noskov, te: PROLETAREC, 3539 W. 25TH ST., CHICAGO. ILL. Izmed apiaov, ki eo v letniku 1933, navajamo: Božična legenda (Cerkvenih); Brez matere (Beniger); Butlegar Martin (Slabe); Dolžnost (Oven); Domov (Krasna); Gričaraki Janez (Tauchar); Kaznovani birokrat (Levin-Cv. Kristan); Nande k (Katka Zupančič); Lupica (Ivan Molok); Oče in sin (Vuk); Pri zadnjih vratih (Katka Zupančič); V črnem okvirju (Jontea); Z naše fronte (Jesmajčič); Is socialističnega leksikona; Kako je nastala pesem dela; Med krizo sa uredniško mizo (Molok); Milijoni dolarjer za prazen hiČ (Ja- POPULARNI KONCERT pri rodi ČESKf D£LNICK*I| VDA' PtVECKt SBOR L V ilH v nedeljo 4« dec* 1932 v dvorani SOKOL CHICAGO, 2345 S. Kedzie Ave. PRIČETEK VSTOPNINA točno ob. 5. zvečer. 35, 50 in 75c. PROGRAM : 1.) "SVOJI K SVfeMir ____________________—---------------- K. BENDI. "UKOLČBAVKA"...........................................J. BRAHMS "MORAVČNKA" ___________________________________ J. NEŠVERA 2.) "CONCERTINO" ..................................... C. CHAM I NADE Solo ne fletnu igra F. Linhart 3.) "ČESKČ J ARO" _________________________________ JAK. KRIČKA "fclKAJ DlVČA" ......................... BOfclVOJ FROM M "CIBULIČKA"—"KOM IN ¡ČEK"___________HYNEK PALLA 4.) "PlSEtf NA MOfcl" _________________________________ B. SMETANA "DEEP RIVER" ----------------------------- H. J. BURLEIGH "WINTER SONG" ____________________^ F. FIELDS BULLARD 6.) "SLOVANSKY TA NEC—E MOLL" ....DVOfcAX-KREISLER "UHERHKf TANEC C. 7" _______________ BRAHMS-JOACHIM "¿PANla^KY TANEC Č. 8" _________ PABLO SARASATE na violino spremlja sodr. JINDftlCH HYNA. 6.) "VELKfc ŽIR& RODNE LANY" __________J. B. FOERSTER "VYSOKO ZORNIČKA" ________£......... EMIL AXMAN "HUSARl"----------------------------JOSEPH FIŽER Vstopnic« M ta konotrt so dob« e upramiltv« Pro I »t arc a, Koncert češke "lire" Chicago, 111. — Ne bo vam šal, če pridete v nedeljo 4. decembra poslušati koncert češkega delavskega pevskega s bora 'Lira". Vriil se bo v dvorani Sokol Chicago na 2345 S. Kedzie Ave. Vstopnice so po 85, 50 in 75c. Koncert se prične v 8. zvečer. "Lira", ali "Lyra" po češko, je eden najboljših moških pevskih zborov v Chicagu. Ko js pel v Orchestra Hall, Je bil deležen izmed vseh zborov največjega aplavza. Njegov ansambel iteje okrog 100 pevcev—pravih pevcev, ki so v zboru ie leta in leta. Eni imajo visoko glasbeno naobrazbo. Uči jih je znani češki zborovodja in operni dirigent Kabina, ki je znan tudi čikaikim Slovencem. < • Komur je za prijeten večer, za lepo zborno petje, naj pride na "U-rin" koncert. Vstopnice po 35 ali 50c dobite lahko v upravniitvu Pro-ktarca. sa skupni sestanek. Potruditi se moramo, da bo naša pesem privrela po skupnih zborih ie spomladi, ko se vse oživlja, mogočno na dan. Louis S «m«, pevovodja društva "Naš dom", 1769 E. 33rd St, Lorain, Ohio. Italijanska amnestija Benito Mussolini je izpustil iz ječ in jetniikih taborov nad 1,500 jetnikov, ki so bili obsojeni na krajše kot petletne kazni. To znači, da so akoro vsi tisti, ki so se "težko" pregrešili zoper fašizem, ie vedno v zaporu, zato» ker so bili obsojeni ns več kot pet let zs-pora. Izpuščeni so mnogi pravi zločinci, medtem, ko morajo ljudje, ki so bili ksznovsni zsrsdi svojega prepričanja, trpeti dalje. Taka je milostna justics v fašistični Italiji. Napredek v številkah Socialistični kandidat za župana v mestu New York je dobil leta 1925 30,674 glasov; 8. nov. 1932 ps 248,425. Brezdelje v New Ydrku V mestu New York je gls-som policijske ugotovitve 525,-034 stalno nezaposlenih delavcev, ki so odvisni od mestne dobrodelnosti, razen njih pa je treba podpirati tudi njihove družine, ali skupno 985,000 o-seb. ^Samomori v New Yorkn V New Yorku si vzamejo življenje povprečno štiri osebe vsak dan. Oce A. Zornika umrl Anton Zornik is Hermihija Je pie-jel žalostno vest, da mu je umrl njegov oče. Živel je v Čeasoči pri Bovcu. Star je bil 82 let Sin Toneta je videl zadnjič pred 8. leti Zapušča dva sina v Ameriki in štiri hčere. Vsem tem naše sočutje. Staro saaoal jlvo TRINERJEVO GRENKO VINO šolodčna ie odvajal»« tonika. MVVAAñMVSAflMVVVVVVVVVVVM Baretindc & Son • POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Tel. 1478. Apel pevskim zborom Lorain, O. — Že poprej enkrat sem nekoliko omenil glede skupnega nastopa vseh slovenskih pevskih društev, pa ni bilo odziva. Zato zdaj apeliram naravnost na sloveneke pevske zbore, naj razmotrivajo o temr predlogu. Ali ne bi bilo nekaj krasnega, če bi naša lepa pesem orila is pet sto sli še več grl? Društva, ki se s to idejo strinjajo, naj svoj sklep eporoče podpisanemu, da bomo potem uredili vse potrebno »eoteeeeeeeaeeeeeeeeee»»»« ;; ; Milwaukee Leader i Največji Maeriftki šai dnavšk—Naroininm fl.St na lete, $8.80 ea pet leta, $1.88 sa tri mosses. Naslov: 540 Junenu Ava MILWAUKEE, WIS. oeeoseeeeeeeaaeeeeeeseeoeo Dr. John J. Zavertmk PHYSICIAN AND SURGEON OFFTICE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1:80—8:80—8:80—8:80 Daily Tol. Crawford 2118. at 1555 W. 22nd Street 4:80—8:00 p. m. dally. Tol. Caaal 0184. Wednesday and Sunday by appointments only. Rosidonoo Tol. I Crawford 8440 If ao an«war—Call Rockwall 8800. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th Si., CHICAGO, ILL. CV Uišini orada SNPJ lo Pral starca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL CLASER, laatnik. geessnastasesisnpstsnaseoeosiseseotn Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, Pristopaj to k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročito sl "PROSVETA»» Stana aa cola loto $8.80, rol Uso MM. 1724 S Sheridan Rd-, No. Chicago, IB. Tel. 8884. Gospodinje, saht« vaj to v aah krak is nais psin t rr ru) SODRUCOM IN IlMPATlCAftJIll V BARBERTONU IN OCOUC1. Sojo klsU H. 288 JSZ. ae vrft. aodoljo * Moaooa ok is dvoraal draltva vine" mm 14. ooati Jajto rodno aa sojo ha prtdeMvaJtS klubu aerii članov, da aa ta aa8bi uttvaràno aoja« postojanko J. S. Z. omiiljanika vabimo, da so nn» pri. družijo^ Socialistična stranka Jo e toj da šoli odina delavska stranka s konstruktivnim prograaeoas, s katoni» si dalavatvo lakka pribori fcoljfts bodočnost in* končno moodna SODRUGOM IN SIMPATlCAlUlM V CLEVZLANDU. Sojo kl«W št. 27 JSZ. so wfta prvi poesfc v mosoou ob 7t8S Žsnsksf a otšsafca prvi torsS ob 8. avsšsr. Mladina^ anglaški od-sak vsak potok ima prvoga oh S. «vočor, vso v ItNabovik prostorih v S. N. D. Sodrufi in sodrušico, agitirajSs in pridobivajto norih članov članic klubu tor novih naočnikov Pro-lotarea. V orcainsaciji In iaobraabi jm naša moč. tj VMMVWWWWñANMMVWWM FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA * 11 2659 S. Lawndale Ave^ Chicago, VU. Toi. Crawford 1888. , « ♦ t Pristan la < IWWVWWWSWñWWWm MMM»M»MMMMMMMMMMMMMMMMMMMMM» Ustanavljajte nova Deeet üaaev(le) Je ___ aove društvo. Naslov sa Ust te aa tajništva fe: 8887 S. LAWNDALE AVL, CHICAGO. ILL. IIMMMMMMmmmmmmi ~"WWWWWWWWWWWWI To broaden your knowledge of tha Socialist and Labor movement, read i The New Leader | OFFICIAL ORGAN, S. P. \\ 7 East 15th Street, | NEW YORK CITY, N. Y. jj ¡ [One th $2, hall year $l.\\ months 75c. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE . CHICAGO, ILL. # kakUT*"*k*W>' HrTalk*—' Pol Naša posobaost so tiskovino aa * uiti a ki troovoo. »aseeeasssssssseeeaasssssa I TISKOVINE SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGe & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, in. Tat Lawndnla 8818 A. H SkuMe, prods. — J. F. Eoreefcy taj. • V noši • t.'.'..í .j _ J ...... . JÚfc . , (iS» A Jugoslav Weekly Devoted lo the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. tlmlrfa NO. 131«. PnUkUrf W«U; .1 H» W. IM It chicago, ill.. december 1. 1932 EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATVE, COMMONWEALTH Til^fci.rt Rotknll 2M4. FROM PHAROAH TO FRANKIE By ADAM v Stocks show encouraging stability. Instead of going up and down, they stay down. By the way, do you know the difference between a crap game and the stock market? No—? Well, in a crap game they play with dice, while in the COALDIGGER with their money the pain of paying increased income and inheritance taxes. Anyhow, the sufferin' sovereigns voted for a change and they got it. Swindle, Inc., is out; Humbug & Co.. is in. _ is boaod mi rack dofeafea praip»tU as UmMI "First, • ranrision of «ko prosont tu low, with a at roof probability that to g overs I solo« tax will ta provided s» a substitute lor proaout nuisanco taxas. "Sscr.i, strict, governmental •co noon y |as plodg—" My Gawd! Say no more! stock market they play with life. I'm fee ing better already. Instead of paying only the taxes Wait, here is a still better of People who sell me one: What's the difference things, I now have the privilege between raiding a crap game °f paying an additional tax on and raiding the stock market? the things too. * ^ Don't know? Well, when a crap game is raided, the bulls cop the kale, , whereas when the stock market is raided the bulls lose the kale. . • • • "Wall Street is warming up to Rooseveit," says Eugene M. Locky, financial writer for the New York Times. "He is no longer a radical or a visionary, bul a statesman from whom business has nothing to fear." Bully, as Teddy Roosevelt used to exclaim, when he heard good tidings. But how about the liberals and progressives who voted for Roosevelt under the impression that while he was not exactly a radical visionary, he was at least a progressive with a vision? • a o Other encouraging signs seen by Brother Locky: "Much is being said approvingly (in Wall Street) of the possibility that he (Roosevelt) will include some of the notable Democrats of finance and industry in his cabinet." Among those mentioned are Owen D. Young, William H. Woodin, Bernard m. Baruch, John J. Raskob and Melvin A. Traylor. More bully! Considering the tremendous financial, industrial and intellectual contributions these gentlemen have made toward stopping the temporary business depression that is still hanging around, prosperity ought to be reasonably safe around her corner. Good old sales tax! Worthy descendant of Pharaoh's head tax. So much per mouth. Seven mouths, seven times more tax than one mouth. So much per foot. Billionare buys one pair of shoes, one tax. Billy de Pawper buys on« pair, one tax. Even! Of couree if Billy de Pawper 1 has a wife and six children and Billionare has only himself, wife, and puppy to shoe, Billy de Pawper pays four times more shoe tax -than Billionare. But as four-fifths of the money both pay is used keeping up the war machine if Billionare in whose service Billy is shot, he has no kick coming. Leastways, not after he's been shot. o s o How the anticipated government economies are going to be brought about deponent Locky sayeth not. But the way economies are usually inter- However, while it is rather easy to fool all of us some of the time and most of us all of the time (Yep, ours is a government of majorities) there are some people who are difficult to fool at any time. And foremost among them are intelligent Frenchmen. Says L'Ouvre, AU HONOR TO THEM In Oklahoma the 3ocialist ticket wat bared from the ballot by the Democrats, lor the benefit of Rooaevelt, but there were 17,396 Ok la bo- rnant who wrote the of Thoirtaa and thai« (oaJots. They did this in spite of tike fact that they were warned that their ballots would be treated as spoiled. They preferred to have their votes uncounted rather than submit to such a rank injustice. All honor to |hem. A Trip to the Bay State The of L. Makes Forward By NORMAN THOMAS era the tremendous encouragement got over the laat weak-end in Mas-«Mionuaetta. A splendid meeting at North Adams on a rainy night in Paris, commenting on the late whica locak around that industrial change : "One party in the town participated and the conference f. ~ , Among the other wooden heads recommended as sound cabinet timber are—53 corporation lawyers, 11 publishers, 20 bankers, 4 army and naval officers, 2 farm leaden, and one social worker. If selection is made by percentages, American agriculture will have 00000.3 per cent and social welfare 00000.2 percent repre- preted by the All-Highest, I assume it means adding a few thousand government employes to the twelve million unemployed private employes. If so, the government will save considerable money for all concerned. It will save the money formerly squandered on government employes. It will save the ex-employes from spending money on merchandise. It will save the merchants the Salaries of the sales people who used to wait on the ex-government employes. If some of them are compelled to close their stores, it will save them the rent on the stores also.' It will save manufacturers the wages of the machine hands who used to turn out goods for that particular number of government employes. It will save the railroad companies the wages of the railroaders who would have hauled the goods had they been turned out. It will save the farmers, dairymen. ---w--— — -- — • f^ v . sentation in the cabinet, while and truck gardeners the lAbor will increase its repre-' tr°uble of feeding the former sentation 200 per cent by losing government employes, and what is still better, the merchants, sales people, manufacturers, machine hands, and railroaders whose income has already been saved. Finally, and best of all, it will save the chosen few who are still at a loss what to do United States is called Republican to distinguish it from the Democrats, and the other calls Itself Democratic so as not to be confused with the Republican. That in fine, is the difference between the two parties and all the significance of their names." Jules Sauerwein, in the "Paris Soir" says that Wall Street waged a good fight for Hoover, and adds that prominent New York are confirming his view that there will be "no great change if Roosevelt was elected". Some of them also expressed the opinion that unless a Democratic administration succeeded in conjuring away the present crisis, then this year's election would be the last to be fought between the two traditional parties. And finally one banker interviewed by M. Sauerwein opines that if things are not put right between now and 1936, the next president will be a Socialist. o o o Well, the Democratic conjurors will succeed no better than did the voodoo doctors of Republican persuasion, for the causes of the crisis are too deei -t M.vj-aaa:*. "Savas" Fifteenth Anniversary was fittingly climaxed with an excellent conceit. It was excellent because it was "short and sweet". Too often our concerts are far too tedious and monotonous for the audience but this one was lively arnLgay and just long enoug