Postava zastran gosenc.
Vidi se povsod In vsak umen gospodar dobro ver kako hudo g o sence sadno drevje poškodujejo, cvet in perje njegovo pojedajo, in tako veliko sadja pokončajo. Govorilo in pisalo se je že veliko o tem, in krepko se je posestnikom vertov in sadovnjakov pri-poročevalo, da naj trebijo in obirajo na pomlad požrešne gosence in njih mešičje po drevji in zelinji. vendar skorej le neverjetnim ušesom seje pridigovaio; Le malo pridnih gospodarjev skerbi za to; večidel nemarnih gleda le mešičja polno drevje , pa ne stegne roke, da bi gnjezdica teh gnjusobnih merčesov pokončal. Tudi če le ta ali uni gospodar gosence po svojem drevji pobira in pokončuje, ne pomaga veliko: ker gosence, ko so zelinje enega verta pojedle, hitro na sosedovo drevje zlezejo, ter ondi znovega začno pojedati vse. Neobhodno potrebno je, da vsi posestniki in vsa sosedščina gosence trebi in pokončuje po vertih in poljih, če hoče ta gerdi mer-čes popolnoma iztrebiti in pokončati.
Ker si pa nemarni ljudje ne dajo po prijaznih nasvetih dopovedati, da  bi storili prostovoljno,  kar je
34
njim in sosedom svojim očitno koristno, naj bi se k temu prisilili !
Lepo je na Francozkem vpeljano. Tam je od gosposke zapovedano, da gospodarji vsi morajo gosence trebiti.
Glasijo se pa te postave takole :
i. Tisti, ki opušajo po vertih in poljih gosence trebiti, zapadejo kazni od 1 do 5 frankov. (Postava od 23. aprila 1832, člen 95.)
2.  Vsak posestnik, najemnik ali kdor koli lastno ali ptujo kmetijo oskerbuje, mora gledati, da do 20. februarja vsakega leta drevje in zelinje je vsih go-senc čisto otrebljeno. (Postava od 26. marca leta IV. člen i.)
3.  Gnjezdica in mešičje, ktere se z dreves, ger-mov, živic itd. poberejo, se morajo koj sožgati, pa na takem mestu, kjer ogenj ne more do drevja, goj-zdov, resja ali do pohištev se razširjevati.
Župani in njih pomagavci morajo gledati, da se te postave natanko izpolnujejo, ter oni so odgovorni za vso škodo, ktera bi po njih zanikernosti se pripetila.
Ako posestniki ali najemniki opustijo do določnega časa gosenc iztrebiti, zamorejo župani na njih stroške delavce najeti, ki gosence otrebijo; zavoljo tega pa, da zanikerni posestniki morajo te delavce plačati, niso oprosteni predpisanih kazen na dnarjih. (Postava ravno tam, člen 7.)
Niso li te postave pametne in koristne? Kako bi bilo, ko bi slavna c. k. kmetijska družba na dotičnem mestu sprožila in prosila, da bi se enake — kmetijstvu tako potrebne — postave tudi za naše dežele vpeljale *)?                                                       J. Š.