Urša Bajda 27. pomladna šola šolskih knjižničarjev Republike h rvaške Od 15. do 18. aprila 2015 je v kongres- nem delu hotela Zora v Primoštenu potekal državni strokovni zbor 27. Pomladne šole šolskih knjižničarjev RH, ki ga vsako leto orga- nizira njihova Agencija za odgoj i obrazovanje. Letošnja tematika je bila Vloga medijev pri poučevanju in učenju v šolski knjižnici. Slovenijo smo zastopale Romana Fekonja, svetovalka za šolske knjižnice na Zavodu RS za šolstvo, Mirjam Klavž Dolinar, predsednica Sekcije za šolske knjižnice v ZBDS, Nataša Kuštrin Tušek, predsednica slovenskega Društva šolskih knjižničarjev, in Urša Bajda, članica izvršnega odbora Sekcije za šolske knjižnice pri ZBDS. Program se je začel z otvoritveno slovesnost- jo, ki so jo skupaj z učitelji pripravili učenci osnovne šole v Primoštenu. Sledil je prijeten pozdravni nagovor ravnatelja OŠ Primoš- ten Nedjeljka Marinova. Vse udeležence sta nagovorili še direktorica Agencije za šolstvo Jadranka Žarković-Pečenković, Suzana Hitrec pa je predstavila celotno reformo učnega načrta vzgoje in izobraževanja v hrvaških šolskih knjižnicah. Ob tej priložnosti so bili vsi udeleženci pozvani k sodelovanju. Prav tako so prosili svetovalko za šolske knjižnice Roma- no Fekonja, da predstavi slovenski kurikul za šolske knjižnice. Naslednji dan je bil izjemno aktiven. Naslo- vili so ga Medijska pismenost za napredek pri učenju in poučevanje v šolski knjižnici. V plenarnem delu so se najprej zvrstila preda- vanja: • Mihaela Banek Zorica: Šolski knjižničar v medijskem okolju • Korina Udine: Tehno- logija in učenje v šolskih knjižnicah • Jasminka Štaj- cer: Pomen medijske vzgo- je za prepreče- vanje zasvoje- nosti mladih Fotografije: Romana Fekonja 85 Šolska knjižnica, l jubljana, 25 (2016), 1/2, 85-87 mALI IN VeLIKI ODmeV 86 Urša Bajda: 27. Poletna šola šolskih knjižničarjev Republike Hrvaške • Nada Zgrabljić Rotar: Kaj so mediji in zakaj jih (ne) maramo?! • Daniel Labaš: Mediji v izobraževanju. Medi- ji in nasilje skozi pregled „Otroci v medijih“ Po odmoru za kosilo so sledile praktične delav- nice v povezavi z vsebinami, ki so vsebovale medijsko pismenost. 1. Prenos programov (Audacity, Gimp, Win- dows Movie Maker) / Teoretična izhodišča in praktično delo (B. Krnjajić in A. Tufekčić) 2. Oglaševanje v kontekstu medijske pismeno- sti (Diana Dorkić in Marija Orkić) 3. On-line učenje v šolski knjižnici (Ružica Rebrović-Habek in Dario Jurić) 4. Digitalna obdelava naslovov s pomočjo orodij Web 2.0 (Dejana Kurtović) 5. Medijska pismenost z vidika kritičnega miš- ljenja in osebnih izkušenj (Ivana Ostrički) 6. Razvijanje veščin medijske pismenosti v primerih oglaševanja (Draženka Stančić in Robert Posavec) 7. Pornografija duha – manipulacija : kritičen odnos, zdrav razum (Ivica Nikić in Hrvoje Mesić) 8. Ponton pod maskami (Ksenija Kesegi Krstin in Alta Pavin Banović) 9. Od fotografije do YouTuba – ustvarjanje vizualnih medijskih sporočil (Adela Granić) Po večerji je sledila skupšči- na Hrvaškega združenja šolskih knjižničarjev s slovesno podelitvijo na- grad Višnja Šeta 2015. V petek, 17. 4. 2015, je imela v plenarnem delu predavanje Draženka Stančić, ki je predstavila obletnico šole kot priložnost za njeno promo- cijo v medijih in vsem drugim javnostim. Nato je sledilo prvo predavanje slovenske udeleženke (avtorice tega zapisa). Predstavila sem Medijsko pismenost kot del informacij- ske pismenosti v debatnem klubu v školski knjižnici. Predavanje sem popestrila s sodelo- vanjem udeležencev/poslušalcev. Po odmoru za kosilo so se v dveh delih pono- vile delavnice prejšnjega dne, tako se je vsak lahko v dveh dneh udeležil vsaj štirih različnih delavnic. Na koncu je sledila dvodnevna evalvacija posa- meznih delavnic. V soboto so se zvrstili številni primeri dobrih praks tako v osnovnošolskih kot v srednješol- skih knjižnicah: • Pomen videodružine v medijskem izobraže- vanju osnovnošolcev (Anita Tufekčić) • Izobraževalne slikanice kot izhodišče medij- ske pismenosti (Karmen Delač-Petković) • Domače branje v sodobnih medijih (Ana Sudarević in Matija Dreven) • Pisma pisatelju Luki Paljetku (Đurđa Ivko- vić-Macut) • Dokumentarna filma „Školske kronike“ in „Škola u srcu Zagorja“ (Davor Žažar) • V iskanju temelja hrvaške pismenosti (Mari- ja Čelan-Mijić) • Šolski dnevi Žirke Nemirke (Ljiljana Rado- večki) • Medijska pismenost, integrirana v knjižnič- ni vsakdan (Marija Povrženić) • Knjižničar – voditelj Comenuis projekta „Souvenirs for Europe“ (Adela Granić) Predsednica Sekcije za šolske knjižnice v ZBDS Mirjan Klavž Dolinar je skupaj s šolsko 87 Šolska knjižnica, l jubljana, 25 (2016), 1/2, 87-88 Marija Andrejčič Andersenov večer v Osnovni šoli Dolenjske Toplice V OŠ Dolenjske Toplice že nekaj let organizi- ramo Andersenov večer, prvi aprilski petek 2015 smo ga izvedli že četrtič in s tem počastili svetovni dan otroške in mladinske književnosti ter rojstni dan največjega danske- ga pravljičarja Hansa Christiana Andersena, ki je nekoč dejal, da je življenje največja pravljica. Letos smo ga v celoti posvetili branju, saj sta naša šola in Občina Dolenjske Toplice vklju- čeni v projekt Rastoča knjiga. Izvedli smo ga medgeneracijsko, kar pomeni, da so v njem so- delovali učenci, starši, stari starši in zaposleni, ki so se prostovoljno prijavili in ki imajo radi knjige in branje. Udeležilo se ga je približno 70 učencev od 1. do 6. razreda in 30 njihovih staršev. Lani, na tretjem Andersenovem večeru, smo k udeležbi povabili vse učence šole. Delavnice smo izvajali učitelji in knjižničarka iz Krajevne knjižnice Dolenjske Toplice. Učenci in učitelji smo se prijavili prostovoljno, kar še bolj doka- zuje, kako radi imamo lepo slovensko in pre- vodno knjigo. Ta večer je bil namenjen vsem, ki nas druži veselje do lepe knjige, ki nas nikoli ne pusti same in neprizadete, skratka knjiga je najboljša prijateljica, ki nas nikoli ne razočara. Za ta večer se prijavilo 50 učencev, na sklepni del pa smo prvič povabili tudi starše. Seveda smo se na ta večer pripravljali že mnogo prej, saj je bilo treba prebrati nekaj knjig ter poiskati biografske podatke na spletu ali v enciklope- dijah. Sam finalni večer – prvi petek v aprilu 2015 – pa je potekal v obliki delavnic, in sicer: lutkov- ne delavnice na temo Palčice, Andersenove ustvarjalnice in Andersenove pravljične urice, knjižničarko iz Siska Mirjano Čubaković osnovala projekt Branje ne pozna meja, in obe sta v prispevku predstavili odlično mednarodno sodelovanje. Naslov njunega prispevka je bil Razvoj pro- duktivnega nivoja medijske pismenosti s pomočjo meddržavnega projekta. • 1914 – leto velikih izgub (Zdenka Venus Miklić) • Josip Juraj Strossmayer in njegov čas (Zdenka Venus Miklić) • »I dok je srca, bit će Kroacije!« (Mira Matan) • Muzejski portal (Danko Dujmović) S sklepnimi nagovori organiza- torice se je tako uspešno kon- čala tudi letošnja pomladna šola na Hrvaškem. Polne zanimivih vtisov, novih spoznanj ter znanstev in želja po sodelovanju smo se vrnile v Slovenijo.