f 37. štev. Jesenišlia Straža. Priloga „Gorenjcu" štev. 33 z dne 18. avgusta 1906. II. leto. Nova železnica skozi Karavanke, Bohinjske gore in črez Kras v Trst. oaije Okrajna cesta drži odtod Crez hrib pred iLjubinjem v Tolmin, železnica pa teče ob Sači do Idrijske doline. A ceste ob potoku vendar ne zmanjka. Za gradnjo proge je bilo treba namreč dovozne poti ob njej, zato so ^napravili cesto, vezočo Knežo naravnost z Bačo pri Modrejcu.. Na tem kosu železnice se nahaja 292 m dolg predor, za njim pa 90 m dolg kamenit most črez Bačo. A že kak kilometer spodaj mese drug kombiniran most, dolg 55 m, vlak zopet na levo stran potoka, kjer ostanemo »do izhoda v široko Idrijsko dolino. Crez reko •Idrijco teče tir z velikansko gradbo v ovinku, tatere dva kosa sta dolga po 51*5 m in železna, šest kosov je dolgih po 14 in troje po 10 m in so vsi kameniti. Proga leži 30 m nad vodo. Še enkrat pogledamo v ozko Baško dolino s 1475 m visoko Kobiljo glavo v ozadju. JNi brez krajinskih lepot. Iz Podbrda, odkoder vodi nova cesta črez Petrovo brdo na Kranjsko proti Škofji Loki, greš lahko na slovečo Črno prst, na 1631 m visoki Pore-:zen z zanimivim razgledom na južno Bohinjsko pogorje, na Zlatnik (1550 m), ki je vogel, drži tir aia levem bregu Idrije. Na severu nas pozdravljajo zopet velikani Julijskih planin. Kamor pogledaš, vidiš obraslo, zeleno hribovje, malo se kaže sivega skalovja. Le tam, kjer izliva Idrijca v Sočo, pri tesneh, ki so na nekaterih mestih le 3 m široke, a do 30 m globoke, štrlijo strme pečine. Prekrasen kraj! Iz Sv. Lucije je le nekaj km daleč v Tolmin. Dalje je v Kobarid in Bovec, pa upajmo, da ti kraji ne bodo dolgo časa brez železniške zveze z novo progo. Kolodvor v Sv. Luciji je kljub svoji oddaljenosti najbolj pripravno izhodišče v Trento in Kaninsko pogorje, za Krn in za hribe, ki so zapadno in južno od Kobarida, in tudi za posest laške strani in benečanskih Slovencev. Čeprav je Bovec nekaj bliže Trbižu, pa tokaj mičnega Predelskega prelaza ni vmes. Železnica teče skoraj po romantični in slikoviti soteski ob Soči. Na nekaterih krajih zazreš zadnjikrat sive robove Soških planin. Ta kos proge od Sv. Lucije do postaje v Avčah pa opišem najbolje, ako na kratko navedem tele točke: predor Sv. Lucije, 617 m; predor 50 m; predor 90 m; pet mostov iz kamna in železa črez postranske, globoko vrezane hudournike; dva predora, drugi izmed njiju 790 m; kamenit most s petimi odprtinami črez potok; predor, 250 m; predor, 300 m; predor, 360 m. Daljava med kolodvori znaša pri vsem tem le 83 km; 71 procentov proge leži v ovinkih. Še večje so bile skoraj težkoče pri dovažanju gradiva od ceste onkr^g Soče; napeli so na več krajih do 300 m dolge žice črez 100 m globoko brezdno ter tirali na njih vozičke, polne potrebnih snovi. Tupatam so napravili začasno lesene mostove črez vodo. Velikanske naredbe! Dalje prih. Dopisi. Dovje. Naše občinske volitve se bodo vršile po trditvi nekega nemčurskega odbornika šele prihodnje leto. Akoravno je on član sedaj vladajoče nemčurske klike in izve take novosti naravnost pri izviru, nima njegov izrek vendar nikakega pomena, kajti pristna slovenska stranka bode gotavo potrebno poskrbela, da se bodo volitve vendar že enkrat vršile. Takega zadrževanja volitev tu ljudstvo ni vajeno in sliši se že splošno ogorčenje nad tako podlim sestavom volilnega imenika od strani župana, kajti vsak že ve, da je le imenik kriv, da ni volitve, in morajo volilci potom pritožb iskati svoje, postavno jim zajamčene pravice, katere jim dovški doktorji odrekajo. Dovje. Zidarski mojster — rodom Italijan :— Tolazzi z Bleda ni odstranil svojega germanskega napisa pri stavbi naše šole, akoravno ga je že »Gorenjec* svoj čas opozoril na njegovo izzivanje. Tudi naše županstvo je bilo na to opozorjeno, pa ni storilo ničesar — seveda Dreyfus ni pustil. Omenjeni podjetnik s tem naš narod — od katerega živi — naravnost prezira in žali, in to si, slovenski rodoljubi, napram tej laški osebici dobro zapomnite! Dovje. Naše postajno poslopje se bode letos povečalo in se je z delom že pričelo. Bil je pa to tudi že skrajni čas in bi morala železniška uprava to že davno storiti, kajti promet na naši postaji je — osobito v poletnem času — naravnost ogromen, ko prihaja vedno mnogo hribolazcev in izletnikov, ter je moralo občinstvo mnogokrat ob slabem vremenu na prostem čakati vlakov, ker je bila mala čakalnica tretjega razreda hitro polna, druge pa sploh ni bilo. Pri tej priliki ne smemo prezreti, slavno c. kr. železniško ravnateljstvo v Trstu opozoriti, da napravi na naši postaji povsod dvojezične napise in se ne žali s samimi nemškimi napisi še nadalje slovenski narod, ki tukaj biva. Mojstrana. Piretečeni teden se je vr^ neki komisijonalni ogled za razširjenje in popravo naše občinske ceste od cementne tovarne čez Požgancev most po »mojstranski gobeli» na državno cesto, katera se potem uvrsti med okrajne ceste. Vedno se je delalo: na to, da bi peljala ta cesta preko železniške, postaje, kar bi bilo celi občini v korist, a ta obča želja se je prezrla, in tako ostanemo še vedno brez te prepotrebne ceste in se bode živina še nAdalje trpinčila po nepotrebnem po strmem klancu na državno cesto. Zgodilcr se je, kar je želel tukajšnji tovarniški ravnatelj in naš občinski odbor mu je šel povečini — radevolje na njegove limanice. Tu se zopet vidi sad samolastnega postopanja našega župana, ki dopušča omenjenemu ravnatelju pri občinski seji govoriti, kjer nima nikake pravice — in to še v nam tujem pruskem jeziku. Ravno pri seji, ko se je šlo za to cesto, bi bil župan, ako bi bil napram omenjenemu ravnatelju pravilno postopal, lahko preprečil tak sklep; namesto tega pa je še sam priporočal to nemško nakano. Naš župan pač hoče hoditi po nazadnjaški poti njegovega pradeda, koji je bil prva glava v času, ko se je gradila gorenjska železnica, pa tudi glavni ovirač, da ne stoji naša postaja blizu Mojstrane namreč zgor^' prehoda čez železnico, kjer jo je stavbena vodstvo hotelo postaviti. Pomisliti je treba, kakšno zlo se je zgodilo s tem celi naši občini, osobito pa še Mojstrani. Tako se po nespretnem in svojelastnem gospodarstvu napravi ljudstvu večna krivica, ki se ne da več odstraniti. Taki možje pač ne spadajo na Čeltt prevažne občinske uprave. JTovičar. Kdaj smemo pričakovati normalnega prometa na novi železnici? Vlaki na novi progf. itnajo vedne zamude; opaža se, kako Tozija vlaki na nekaterih krajih previdno počasi, ser ustavljajo ter je vse tako, da se čuti prar jasno, da se vozimo po novi progi. Od me-rodajnih strani se pravi, da se abnormalnostim ni nič čuditi, da pa izginejo sčasoma:, same od sebe. Take abnormalnosti se obča^ tijo toliko bolj na gorskih železnicah s težkimi vozovi nego drugje. Pričakovati je, da šele v drugem letu prometa pridemo do zanesljivega urnika ter normalnih prometnih odnoštgev na novi črti. ♦ • ♦ Električne zanftnice. Neki ljudski učit^ v Kaliforniji si je izmislil enostavno sredstvo za kaznovanje nepokornih otrok. Od električne žice, ki razsvetljuje sobo je razpeljana oda; mreža žic in ob glavi vsakega učenca vm. roki slična mehanična naprava, spojena s, električnim aparatom. Kadar se med poukom kateri učenec razgovaija ali dremlje, pritisne učitelj na katedru na dotično žico in eleb* trična roka udari učenca po roki, ne da bi bilo treba učitelju s svaijenjem zamujati časa. v vseh kavarnah in gostilnah! ^nUjasa (Kolizt)) na Matljt Terezije cesti Boiati zulogti po-hlitra nake vnte t vseh cenah. Ogle dala, slike * rseh velikostih. Zalagatel) drnitva c. kr. avstrilskUi driaYBUi nradnikoT. Popolna oprava za vile, Špeeljallieta; GosilInlikI stoli. Uodrocl Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. 180-7 Za spalno sobo od 180 gld, naprej. DIvan z okraski. Špecljalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele iarniture. Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. %/% Kt Rezervna zaklada: K 66.277. Denarni promet v I. 1905: K 3,216.500. Posojilnica v Radovljici registrovana zadruga t omejenim poroštvom S podružnico na Jesenicah sprejema hranilne Tloge od vsakega in jih obrestuje po * 12 lo brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovan je. Posojila se dajejo na vknjižbe po S^AVc, na menice pa po 6®/o. — Eskomptirajo se tudi trgovske menice. Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne. Poštno-hranilnični račun št. 45.867. 161-3