200
Listek.
zapiski«, Nekrasov s svojimi grenkimi pesmimi o usodi naroda, Grigorovič s svojimi »Preseljena«, »Antonom Goremvko« in »Ribiči«. In ravno ti trije so največ pripomogli, da so kmeta izvlekli iz robstva. ¦/-• Grigorovič ni poznal tako dobro kmečkega življenja, kakor ga poznajo nekateri novejši »narodniki«, zlasti Gleb Uspenskv; bil je »barin«, ki se ni vglobil v narodovo dušo tako globoko kakor L. N. Tolstoj, a bil je nenavadno razvita in fina umetniška narava. Nosil je v sebi ideal harmonije, in vse disonance življenja: napake, beda in krivica, ki se godi ljudstvu, nevednost in zmota, v kateri ljudstvo poginja, — vse to je našlo v njem globok odmev.   Ljubil je ljudstvo in harmonično lepoto.
Ivan Prijatelj.
f John Ruskin. Dne 20. januarja je umrl slavni angleški pisatelj John Ruskin, ki se je večinoma pečal z umetnisko-filozofskimi vprašanji. S svojimi estetičnimi raziskavanji je globoko vplival na svoj čas; s svojimi mislimi je pomagal čitateljstvu, da je začenjalo prav razumevati slikarstvo in druge obra-zovalne umetnosti. Važna je tudi njegova razprava: »Umetnost in morala«. »Ruskin je iskal lepote v dobrem ter je izkusal povedati v prozi to, kar more pravzaprav izraziti le poezija«. Tako sodi o njem neki Amerikanec.                               **
Deželni jezik kranjski in Valvazor. Kadar govori Valvazor o deželnem jeziku kranjskem, ima vselej v mislih le slovenski jezik. On piše na pr.: »Wazenberg, Schloss und Herrschaft, in der Land-Sprache Dob .. . Unterrein, in der Land-Sprache Podbregam . . . Unter-Erckenstein, Crai-nerisch Gamille. .Veldes oder Feldes, Crainerisch ,Bled . . . Turen an"der Lavbach, in der Land-Sprach Turen . . . Sonekh, wird auch Sonek in der cr ai nerischen Sprach genannt. . . Siemitsch in der Land-S prach Semezh«1) itd. V Valvazorjevih časih je bil torej slovenski jezik deželni jezik kat' exohen, čeprav so se seveda izobraženci posluževali tuje nam vsiljene nemščine. Tako-zvanega »drugega« deželnega jezika Valvazor še ne pozna. Na stopinjo drugega deželnega jezika so povišali nemščino tuji birokrati in to proti vsem pravilom zdrave pameti.
Med revijami. Češka »O svet a« je stopila letos že v svoj 30. letnik. Časopis, ki izhaja že toliko let, mora stati na solidni podlagi. Koliko je »Osveta« že storila v teh preteklih letih za znanost in beletristiko! Tudi 1. številka letošnjega leta prinaša obilo dobrega gradiva. Vlček in dr. Rieger pišeta politično-zgodovinske članke; prvi objavlja spis »Črez 50 let v puščavi« in se spominja poslednjega na Češkem kronanega kralja Ferdinanda »dobrotljivega«; drugi pa piše »o krajskem zrozeni pro kralovstvi češke«. Koffner poroča o mirovni konferenci. Vrchlicky in Adamek sta objavila nekaj svojih pesmi. Preissova je poslala povest iz koroških krajev. Menih Sava Chilandarec, rojen Čeh, opisuje svoje bivanje na gori Atoški. V. Stech razpravlja o učiteljskih razmerah na Češkem. Zakrej pa poroča o gledišču ter o nekaterih novih knjigah. Na koncu je pridejan še nekak razgled po gospodarstvu, po socialnem stanju ter po politični zgodovini sedanjosti.
*) »Crainer Cronica«. Des Hochlobl. Herzogt. Crain topograf.-histor. Be-schreibung IX. Buch, III. Teil«.