Avstrijski romarji pa njih bandero. Sredi visocih 1'irenej moli na akali masabjelski, pod katero ae vije potok Gave, proti nebu visok zvoaik nove cerkve Matere božje. Spodej pa se razproatira aaažao mestice Lourdea ali kakor ae izgovarja, Lard. Skala ima tri duplje, eno vrha drage. V arednji ae je 1. 1858 malema dekletu Bernardiki prikazovala Mati božja ia sedaj, ko ae ni 30 let preteklo, stoji že krasaa cerkev na uni skali, njo so romarji, če smemo tako reči, na svojih rokah tje prineali, kajti poatavili so jo iz aamih milih darov in sedaj nameravajo še na konca spodnjo dapljo, kjer izvira čudodelaa voda, prestvariti v cerkev sv. rožnega venca ter jo zvezati z gornjo, to pa, ker bi iz nje pod veličaatnim stebrovjem naredili pota v gornjo cerkev. Taka zgradba bode pač veliko denarja stala, bode pa za to tudi velikanska. da ae take ni na krščanakem avetu Dolgo ne bo, pa bo gotova iz golib milih darov, katerib pride den na den obilo iz vaeh krajev. Uže aedaj je sila veliko kinča v cerkvi. Tu vidi človek podobe. darila, plošče, ki mu povedo v zlatih črkah, čemu da ao v cerkvi — zahvala za zdravje, za poboljšanje. . . Ob atenab, na stebrih je ato in ato bander, na njih pa podobe, grbi, napisi — vsi priča kako da raate v raznib krajih in raznih narodih ljubezen do Marije Device. V Lurško cerkev pa niao prišli ti spominjki valed ljutih bojev in krvavih vojak, marveč znamenja ao verne ljubezni pobožnih kriatijanov do Matere božje. Tvoje oko zagleda tam bander iz Francije, v Belgije, Holandije, Nemčije, Italije, Anglije, Španije, iz Amerike, pogreša pa ga iz Avatrije, kajti to, ki ao ga Madjari tje poalali, zaatopa aamo nje. Ne apodobi pa ae, da izoatane Avstrija, aaj ima Marijo v posebno varuhinjo in lehko se prav njej zahvali za marsikatero zmago. Iz tega namena pa čejo romarji iz naše ljube Avatrije neati tje lepo bandero ter ga položiti pred noge M. D. v imenu vaeb narodov, da bode vidno znamenje njib ljubezni do Matere božje. To ae izgodi aicer pozno, naj bo pa za to tem lepše, tem dražje darilo, ki ji ga prineso. Ono bode znamenje v pozna leta, da še v Avstriji ui manjkalo tacih, ki ni80 pred molikom avetom upogibovali kolena ter so avojo vero očitno izpoznavali, da-ai ste nevera in mlačnost marsikje že gospodinjili. Bandero bode 4 tnetre dolgo in 2'/* metra široko, iz belega in rdečega damasta. Na beli strani bode velik križ. na sredi križa pa podoba M. D. čistega spočetja in na drugib delib križa bodo pa podobe 18 avetnikov, prav tiatih, katere imajo poedine dežele za svoje patrone. Na zgornjem in spodnjem robu je napis: ^Kraljica av. rožnega venca prosi za naa!" Druga, rdeča atran bandera ima na aredi iine Marije v zlatih črkab, na vrbu zlato krono in ob robu lovorjev venec. Tega opleta beli trak z iraeni vaeh avatrijskih dežel. Na zgornjem, belem robu stoji: nVai sv. deželaki varuhi" in okoli imena Marije še stoje besede : ,,proaite za našo cesarako rodbino in deželo avstrijako 1" Na oglih so podobe štirih varuhov cesarake hiše, namreč sv. Fran, iška, sv. Elizabete sv. Rudolfa in sv. Štefana. Za podobe sta nafrte izdelala dva aloveča učitelja Dunajske akademije, delo bodo pa izvršile v svili, zlatu in srebru čč. seatre ,,Ubogega deteta Jezusa" v Gornjem Doblingu pri Beču. Seatre ao znane za mojstrinje v enacih rečeb in da še zvrše to delo do čaaa, ko odrinejo romarji v Lurd, sede od ranega jutra do poznega večera pri trudnem delu. Lehko si toraj mislimo, da bodo čč. aestre marsikatero sveto miael. občutek, vzdihljaj uplele v to darilo pobožnih avstrijskih prebivalcev. Delo bode z začetkom meaeca avgusta gotovo in videti bo nekaj dni na Dunaju. Stroske za tp je bilo pač v prvi vrsti romarjem treba epraviti v kup, toda ker ima bandero biti darilo cele Avstrije ponudila se je bila tudi drugim priložnoat vdeležiti se tega darvi ki bode poalej leta in leta v Lnrški cerkvi Naše ljube Goape znamenje pobožnosti do nje v arcih avstrijakib kat. prebivalcev.