Mesečen časnlli
za kmetijstvo gospodarstvo in obrtnijstvo.
Izdaje ga
C. K. KMETIJSKA DRUŽBA GORIŠKA.
V GORICI MESCA SEPTEMBRA 18G3.	Tečaj B.
VsuMEH©
še enkrat, da, kdor želi prejemati „ umnega gospodarja", naj se oglasi
(dnarjev ni še treba pošiljati) do 21. tega mesca pri osrednjem odboru ali pri vred-
ništvu. Omikane bravce prosimo, naj priporočajo naš list prostim ljudem, ki znajo
brati, in naj nam naročnike blagovoljno naznanjajo.	^ ■
VredniStvo.
Msaziasinilo.	- .
tistim^ ki pojdejo iz Gorice h glavni seji c. k. družbe v Tomin.
Odpeljali se bodo deleženci iz mesta ob eni popoldne v nedeljo, 20. tega mesca. V Kanalu bojo imeli priložnost ogledati most in grad vojvoda Blacas-a. V Tominu se zberejo zvečer v prostorih ondašnje čitavnice, ki jih je namesto-vavstvo čitavnično prijazno ponudilo. Pri pošteni večerji se bodo pogovarjali in posvetovali o tistih rečeh, ki se imajo naslednji dan v občnem zboru pretresati. — V ponedeljek se bo narpopred na pomoč klical On, brez kterega ne more ne tra-vica rasti, ne misel v našem duhu roditi se; potem bo očitna seja (zbor) v dvorani (sali) c. k. okrajne uradnije (Bezirksamt), ki jo je g. predstojnik v ta namen prijazno prepustil.— Po kosilu bo udeležencom na voljo dano, ali brž v mesto
odriniti, ali pa udeležiti se izhoda (Ausflug), ki ga nekdo zmed naših družuikov tako-le nasvetnje:
Šli bi se lahko sprehajat do brezdna pri Tominski, in tam bi se južinalo (malicalo); tisti gospodje, ki bi medtem radi Dante-tovo jamo obiskali, naj vzamejo primerno obleko s sabo. V torek se povrnejo goriški gostje domu. Ali naj bi se šlo tudi v Polubin in na Most (k sv. Lueii), kjer se stekate Soča in Idrica, in kjer so čudovito lepi kraji, se bo lahko tisti dan sklenilo.—
No dvomimo (cviblamo), da popotvanjc v Tomin bo prav prijetno in pod-ueno, da le ne bo vreme preveč neugodno. Ko bi pa tudi ne bilo vreme prijazno, . upamo, da prvi tominski zbor vender ne bo brez vsega sadu za kmetijstvo. Zadosti bo, da le kmetovavce tistih planisnskih krajev za zdaj zdramimo, in si bomo za vprihodnje prizadevali braniti, da se jih nemarnost in nevednost ne polastite.
Kdor želi peljati se v Tomin, plača,—naj bo ud kmetijske družbe, ali ne, —4 goldinarje za tjc in nazaj. Do 18. t. m. je čas eo oglasiti pri družbinim tajniku, g. Frideriku Parcar-ji.
Glavni odbor.
(Slavil zX>OF
c. k. kmetijske družbe v Gorici 28. maja 1863.
Zač. ob 10. u. dopoldne.
(Posnetek iz sejnega zapisnika.)
(Dalje in konec).
VII. Potem je prišlo na vrsto to-le uprašanje: Kaj in kako, bo v prihodnje v naših krajih s poljedelstvom (kmetijstvom)? Kam bi bilo treba meriti, ali ka-košen cilj in konec naj bi kmetovavci pred očmi imeli, da se naše poljedelstvo po potrebah časov obrne, in da bo več dobička prinašalo?— Temu uprašanju so odgovarjali narpopred gg. Del - Torrc, duh. Pavletic, duh. Pecorari, in Dottori; brali so namreč, kar so bili že poprej o ti reči spisali. (V teh svojih spisih pa imajo imenovani gospodje veči del le laško stran naše dežele pred očmi. Sicer pa se najde dosti lepega in podučnega v njih. V časih bomo, kolikor nam bo prostor pripustil, tudi slovenskim br avcom iz teh spisov kaj podajali. Vredn.). — Nadalje je govoril o ti zadevi dr. Doliak in je povedal svoje misli, rekoč, da temu uprašanju ni moč že zdaj odgovoriti, da je še prezgodaj, da zdaj ni moč še našemu kmetijstvu prave poti za vprihodnje odkazati, da za zdaj nam ni druzega storiti, ko pridno in umno delati, če se kaj novega iznajde, poprijeti se ga, in imeti oči in ušesa za vsaki poduk odprte. — Doliaku odgovarja Pavletič, in želi, da bi se, brž ko je mogoče, stan kmetijstva zboljšal, ter pravi, da poduk je dober, še
boljši pa djanjc in izgled. Za tega voljo naj bi se podružnice po vaseh začele cn-tnalo bolj živo gibati in kmete k zboljšavanju poljedelstva naganjati.— Dottori tneni, da brez dnarnih pripomočkov jc vse zastonj, in se nanaša zopet na to, kar jc bil že poprej (v svojem spisu) nasvetoval, namreč, da naj bi se pripomočna dnarniea (Aushilfskasse, cassa di sussidio) napravila, iz ktere bi se kuietovavcom za zboljšavanje poljedelstva dnarji posojevali. — Zoper ta nasvet se oglasi g. Ličen (iz Rilicnbcrga) in dokazuje, da to bi bila ravno pot, po kteri bi šli naši kniefjc s časom pod zlo, ker bi se namreč bolj na dnarnico, ko na svojo lastno pridnost zanašali, dnarje brez potrebe na posodo jemali, (ker bi jih brez težav dobili),' na zadnje pa vse zastavili, in v take dolgč zabredli, da bi zastavljenih zemljišč ne mogli več rešiti. — Del- Torre spominja, da na Pruskem je (prgd sto le. ti) kmetijstvo le po tem zopet oživelo,, da je takratni kralj Friderik Veliki tako pomočilo dnarnico napravil, — Predsednik povzame poglavitne misli vseh govornikov in pravi, da nobeden izmed njih ni prav za prav zadel tega, kar je osrednji odbor hotel, ko je svoje uprašanje ponudil. Hotel je namreč odbor pozve-deti, kaj gospodje družniki mislijo o tem: kak6 se bo kmetijstvo v naših krajih razvijalo, in, ali, in v čem se bo za naprej kaj spremenilo, potem ko imamo železnice, potem ko se jc toliko novega iznašlo itd. Na tc in take reči naj bi se bili družniki ozirali, vse dobro preudarili in potem pokazali novo pot, po kteri bi imeli kmetovavci v prihodnje hoditi. Govorniki pa, pravi, so imeli le bolj sedanji, revni stan našega kmetijstv a pred očmi, namesti, da bi bili v prihodnost gledali. Sicer pa da so vsi edinih misel v tem, da za zdaj ni še mogoče jasno in naravnost reči, na kaj naj bi se v kmetijstvu v prihodnje merilo, aH po kteri poti naj bi se hodilo. Vsi, da se vjemajo tudi v tem. da je treba poljedelstvo zboljšati, dane kaže (povsod), žito in trte mešati, marveč naj bi se žito posebej sejalo, in trte (in mord tudi murve) zopet posebi sadile, potem, kakor je zemlja in lega bolj za te ali za uno; da bo treba, (ker ni vina in galete) novih dohodkov * (renclit) iskati, in se toraj v kmetijskem gospodarstvu tacih (novih) opravil poprijeti, ktere so bile do zdaj zanemarjene; slednjič je rekel, da so vsi edinih misel tudi v tem, da vse se bo dalo s podučevanjem doseči.
Nadalje je bilo posvetovanje o dveh Dottoritovih nasvetih: a) da naj bi se po prizadevi državne vlade (cesarske regiringe) pomočna denarnica napravila, b) naj bi se poslala vladi prošnja, da naj bi nam, kar se tistega novega davka od najemov (fitov) tiče, prizanesla; in c) o nasvetu g. Pavletiča, da naj bi se kaj storilo, da bojo kmetijske podružnice bolj žive in delavne. — Potem ko je Dottori svoj prvi nasvet razložil, se oglasi Doliak in nasvetva, da naj bi se načrt (aboe), ki se ima narediti, glavnemu družbinemu zboru predložil.— Dottori-tov nasvet z Dolia-kovim pristav kom je večina (več ko pol(ovica) pričujočih) sprejela (potrdila).
Drugi (Dottoritov.) nasvet, da naj bi bilo, kar se samo z besedo v najem oddri, (fitd, to je, kadar se ne naredi pisana pogodba (kontrakt)), davka prosto (fraj), je enoglasno obveljal. — Kar se tretjega predloga tiče, je rekel g. Pavleti da ni mislil ravno kaj posebnega nasvetovati, ampak, da želi, da bi osrednji odbor si prizadeval mlačne podružnice spodbadati, da. naj bi izgled druzih, bolj marljivih svojih sester posnemale.
VIII.	Predložilo in pretresalo se je uprašanje zastran zboljšanja vinoreje, kako naj bi se, namreč, s trtami delalo, in kako vino napravljalo.— O ti zadevi so se brale le poglavitne reči iz raznih spisov, zboru predloženih.
IX.	Kak6 bi se dalo temu v okom priti (ubraniti), da ne bojo poljski ta-tje po poljih škode delali? (velja posebno za laško stran. Vredn). — :Ta predlog, pravi preds., je v zvezi z (novo) poljsko postavo, o kteri teče posvetovanje, in zastran ktere so zvedeni možje različnih misel. Dottori jc podal o tem poseben spis. Govorilo se jc o ti zadevi tudi v' podružničnih sejah, kampolonški in monfalkon-ski. Odboru je naročeno, da naj iz teh spisov, kar najde dobrega, posname in porabi (ponuca), ko bo načrt poljske (kmetijske) postave izdelavah
X.	Na povabilo predsednikovo so bili te-le nasvetje družnikov in podružnic na mizo položeni:
a.) Nasvet zastran vzajemnega (eden druzemu) zavarovanja goveje živine proti kužnim in navadnim boleznim; podala ga je podružnica kampolonška, podpira ga Leop. grof Strasoldo,
&.)_Enak nasvet monfalkonske podružnice, po kterem naj bi se v tistem okraji en zdravnik za živino v službo vzel.
c.)	Družnik žl. Paseoni je podal spisan nasvet zastriin požiganja strnišč.
d.)	Družnik Del-Torre je naznanil, da neki Jan. Calligaris iz Romansa je izfmjdel pripravo (mašino), ki žito h kratu mlati in veje. Odbor naj bi jo pregledal in presodil.
e.)	Družnik dr. Tamburlini je razpoložil na mizi nekakošno predivo iz močvirnega trsta, ali bičja £canna palustre} izvlečeno, ki bi utegnilo biti dobro za popir. Vsi ti nasveti so bili odboru priporočeni, da naj jih preudarja.
XI.	Potem, ko je bil še ogled kmetijske brajde za ob 4 u. popoldne odločen, se je seja ob 2l/t popoldne končala.
Predsednik CIaricini
Frld. Parkar
zač. tajnik.
Mesečna seja osr. odbora
28. jul. 18G3, ob G. u. zv.
(Dalje in konec.)	■ ■
Dr. Mavrovič sporočuje po naznanilu monfalkonskega podružničnega načelnika o naglem poginu enega vola v Monfalkonu, (kije bil v Ajdovšini za mesnico nkupljen), in pravi da ni za govejo kugo, ampak za vraničnim prisadom (metlaji) poginil- Sicer pa, da sc ni bati, da bi se širila ta bolezen, ki navadno le posamne vole zadene, in ker ni nikjer drugod bolne živine.
Odborni svctovavec g. Huber sporočuje o programu, ki bi se imel določiti 7a prihodnji tominski zbor. (Glej list 2. „ umn. gosp. "). Nasvetuje, da naj bi se 21. dan septembra (av. Matevža god) za ta zbor odločil zato, ker je tisti dan ravno letni somenj v Tominu, in se tedaj več ljudi snide. (Vrsta tistih reči, o kterih bo v To-niinu posvetovanje, in ki smo jih že unikrat naznanili, je napravljena (vredjena) po nasvetih podružničnih načelnikov, tominskega in kanalskega in odb. svet. g. Huber-ja. Odbornik Pavletič želi, da bi se sprejel v tominski zborni program še kak predlog (nasvet), ki bi meril na povzdigo čebelarstva. Velja.)
Tajnik bere ali naznanja pisma, po zadnji seji prejete. Med drugimi je posebno važen odgovor deželnega odbora na prošnjo kmetijskega odbora, da naj bi se kmetijska šola, brž ko je mogoče, vpeljala. Deželni odbor piše, da ta reč je že pri ministerstvu. —(Konec seje ob 8'/2 zv.)
Maznamlo In dober svet.
„ Umni gospodar" je v prvem svojem listu obečal, da bo slovenskemu ljudstvu po Goriškem, v mnogih njegovih zadevah, svetovavec in prijatel. Znano je pa sploh v kake sitnosti, tožbe, pravde je večkrat ubogi kmet, in sicer morebiti ravno zavoljo tiste svoje drage njivice, zapleten, bodi-si, daje pravde sam kriv, ali, daje po nedolžnem va-njo zabredel. Pa tudi v druzih opravilih se mu marsikakošenkrat godi, kakor muhi v močniku. Kadar pa kakega pisma, ali česa tacega potrebuje, veste, kam teče navadno naš kmet? H kakemu pokotnemu pisa-ču, ki je le zvit pravdaskaza, mu le goldinarčke puli, pa nič ne doseže!— Toraj se nam zdi primerno in potrebno razglasiti to - le pismo, ki smo ga te dni prejeli: Slavno vrednistvo!
Ker našim Slovencom po Goriškem ne more biti vse eno, naj jim kance-lijskc pisma, ali kakoršne koli vloge (suplike), kdor bodi, tako ali tako, v tem ali unem jeziku, nareja, oznanite jim, da v pisarnici (kancelii) znanega pravdosredni-ka (advokata) doktorja Itismondo-ta v Gorici, kjer jc dr. J. Tonkli za zlagavca (koncipjenta), se spisujejo prošnje, pritožbe (rekurzi) in sploh vsakoršne pisma, v
civilnih in kazenskih zadevah (kriminalskih rečeh), v slovenskem, Italijanka neukem jeziku, kakor kdo želi, in kakor se bo,' spodobi za u'radtuc J
U^mu ^opTa predlog Tudi se tamkej dobiva zagovornik vkaS
kl zasovarja pred sodQij°'ube * ^
V Gorici 3. scpt. 1863
J - p.
MovI gomenji!
' Komensko županstvo daja na znanje, da t Komnu (na Krasni bo trk Bki pratik.), 23. umja, tisti dan pred sv. Ivanom in 22. septembra t. j/tist dan no
idcne kteri teh dni v ncdeij°aii b° -m^fbrits
na zivmozdravnislia
izlilSŠllja.
Mesca oktobra lanskega leta so imeli v Lipskem (na Nemškem' v Saksonfn gospodarji m živinski zdravniki svoi shod nli p	v^aKsonnj
tudi o dobrem podkovranji. InZ^L^ ^Z 10 hromimi Cčotastimi) konji, jih je ni ma^ k^t^f\ ^ kovači na vesti imajo, se ve, da ne, koda bi vedama tega krivi bili amnak i 1 vednosti ali trme, ker se vse preveč stare navade držijo. Večkrat se prinieri L se hrdmost (to je, vzrok, zakaj da je konj hrom ) v ple«hh v»wT
bi,i° ?-v kopitu
most, vel kokiat ni druzega, ko kopitna,bolezen. Pa ne v podkovah na štolo r, rado) ah na krempelj (reč, grif) narejenih, ampak rajši v rezanj kopita ^ trc ba poglavitnega vzroka (uržoha) mnogih kopitnih napak (ali fa/er je ' s t
Navadno reže kovač nar več in nar rajši tam, kjer je nar loži rezati1 am^č na po platu (stopalu), na stenah (zunanjem'delu kopi") in ta rdi (o je, na srednjem spodnjem delu kopita); na trdem spodnjem d en, kt ri 7ar
ZTr^lk0T• frjna?0lj obvezovati>Ie S^ -
iTo^tako	, J, ŽUh m gladi' k0t Pa reže- Kadar P^plat (stopalo ali di-
?'■ ' ak°SeS Prst°m Sti8ne' se ušibava, kakor karta za igro, pravijo la podplIVa kT	C2lQftati' ^ dati.) Stvarnik pa je mVn^Z
'^IfT^T^^'0 daI' ^ Dam ShŽi Za Dar	domačo
Snova VfoA Lr" 6 'fff ]?Že' izviraJ'° Dar °aMe, zlasti se rožena «ova Croc), kjei se podplata, ali pa sten tika, po rezanji tako zmanjša, da pri-
H
icblji veliko lahkejši do živega, kar se tako lahko nc zgodi, če so podplati <; J-jii i" debeli. Samo po podkovanji nastanejo: dolge kopita, podplatni otiski, ,tcSne (ozke) kopita. Nekteri bolj prebrisani (kunštni) kovači popravijo take po-'','kc (falerje) s tem, da podkove nekako viseče (plavajoče) naredijo, ali pa s ^ da brado (štolo) pregnejo; ali po tem takem občutljivost še veči prihaja, in.
1 ' a žival je še na slabšem, ko poprej. Zatoraj naj bi se gospodarji konj s pra-I umnim podkovdvanjem soznanili, in naj bi tega opravila nikar le prebrisanim ..(jčijažem, modrim hlapcom in trinožkim (tiranskim), kovačem ne prepuščali. Angleži podkovavajo brez štole in kremplja (ne na grif), in to je nar boljši, pa tudi a žtolo (brado) in krempljem (grifom) se da dobro podkov&vati, ker, če tudi na-ftnnc po tem kaka bolezen (hromost), je poglavitnega vzroka vselej le v rezanji ! iskati.
(Allg. Land - u. Forsl»v. Z.)
Blazne novice.
V Gorici 12. septembra.
~ 26. avgusta je Nj. Veličanstvo blagovoljno potrdilo sklep goriškega deželnega zbora, po kterem se ima za upravno (administrativno) leto 1863 povrh pravih deželnih davkov pobirati še priklad 33 odstotkov (razun priklada za vojsko); m sicer pride od tega priklada 22 5/io odstotkov za deželne potrebe sploh, tO 5/10 odstotkov pa za zemljiščno odvezo.
—	26. avgusta so se dajale v Gorici darila (premije) za rejo konj. Prignanih je bilo 6 kobil s sčsnim žrebetom, in 8 žrebic tretjakin (triletnih). Za kobile z žrebetom je dobil prvo darilo (10 cekinov): Jož. Donda iz Morara (v Lahih). Po 4 cekine so dobili: Mih. Miloko iu Al. Cian iz Topoljana, Juri Marica z Bru-inc (v Lahih), in Ant. Kragelj iz Loma (v tom. okraji). — Za žrebice tretjakine, prvo darilo (8 cekinov): Fil Sandrigo iz Ogleja; nižji darila, po 4 cekine, sta dobila: Fr. Valentinis iz Starancana, Dom. Batačie iz Vileša; po 3 cekine, Mat. Sre-bernik iz Cepiča (v Istrii) in Ant. Rutar iz Koborida. — Očitn) pohvaljeni so bili, iu medalje so dobili, za kobilo mater: Ant. Fiimis iz Turjaka (Lah); za 3 1. žre-bicc: Ant. gr. Valentinis iz Sacileta (Lah), Andrej Trnovec iz Gargarja in Jož. [Mozetič iz Bilj (Slovenca).
—	V dveh krajih na Krajnskem je bilo po ukazu c. k. ministerstva nekoliko goved za zdravniško poskušnjo nakupljenih. Deželni živinski zdravnik (slav-noznani vrednik „ Novic " in oče Slovencov) dr. Jan. Bleiioeis je tistim (v samotno ogrado zaprtim) živinčetom ovčjo kužnino (kužno materijo) vcepil (kakor se kožice cepijo ali peveajo). Ovčja bolezen se je goved prijela, in pokazalo se je očitno, da o veja bolezen je to, kar goveja kuga, in, da je to edina (ravno tista) bolezen. Ker je dr. Bleiweis to prvi dokazal je c. k., državno ministerstvo naročilo, da naj se njemu in pomagavcu njegovemu dr. Maly-tu za nju marljivost in pridnost posebna pohvala naznani.
O revi in stiski, ki je na Ogerskcm po suši nastala, se pripovedujejo skor neverjetne reči. Zadela je ta nenavadna nesreča tavžent in tristo štirjaških milj sveta, in blizo 3 milijone in pol ljudi. — V nekem kraji, pravijo, da so hodili lju-
dje po zimi bosi, po leti so morali hoditi obuti, ker so bile tla razbeljeno ko peč. Ljudje jejo- travo, svinje pa meso (konjsko mrko). Kouji se dobivajo po enakem kupu, kakor melone (diuje), po 26 grošev. Nekdo je konja za lončeno lulo (fajfo) ponujal, pa nni ni maral za-nj. — Pripomočkov prihaja revežem še precej, od ve« strani. Te dni so ukazali Cesar en milijon vaganov (starov) žita za seme nakupi-ti, (namreč sedemsto tavžent vaganov pšenice, 300 tavžent pa reži), da se (na posodo) razdeli. V 3 letih se, kar žito velja, brez obresti (interesa) povrne.
— 5. tega mesca se je odprla v Hicingu blizo Dunaja razstava vsega, kar koli spada v kmetijstvo in obrtnijstvo (antverhe, industrijo), ali jc ž njima v dotiki, - celo pčsov. Samo rogata živina (voli) jc bila zadnji hip odpovedana (zavoljo kuge, ki seje v nekem bližnjem kraji zopet prikazala). Razstavljenih je vseh reči skupaj 1721; Med drugim jc razstavljeno vino po 300 gold. vedro (40 bokalov). Pčsov vsake sorte jo 348. Ta razstava obsega pridelke in izdelke spodnje-avstrijanske dežele ( krog Dunaja ). — Enaka razstava se je odprla dauas (12. t. m.) v Trstu, za vse primorske dežele z Dalmacijo vred; samo da ne bo živine in taciii reči, ki se s kmetijstvom ali vrtnarstvom ne vjemajo. Napravila j0 je vrtnarijska družba tržaška. Z našega Goriškega je poslalo 20 gospodarjev svoje pridelke ali izdelke v Trst. — Od 30. t. do 4. prih. oktobra bo kmetijska razstava « Celji za doljano-štajersko deželo. - Od 4.-15. oktobra za krajnsko deželo v Ljubljani. Ali bo mogoče tudi živino prignati, se še ne ve (zavoljo kužne nevarnosti). — Leta 18G5 pa - kadar bo naša goriška kmetijska družba svojo stoletnico obhajala - bo, ako Bog da, (druga) kmetijsko - obrtnijska razstava v Gorici. (O tem prihodnjič kaj več. Vr.). — Te razstave so silno imenitna reč. Po njih zvemo, ktere in kakošne reči v ti ali uni deželi pridelujejo ali izdelujejo, in v čem jc dežela deželo prekosila, ali za njo zaostala. Vse to pa zbuja v, kmeto-vaveih in obrtnikih marljivost, spodbadajih k posnemanju, pripomaga tedaj k napredku, povzdiguje kmetijstvo in obrtnost.
r J V,tj m" -'C po knitki holezui v letu starosti vmrl mnogozaslužni g. Janez hv. Mozetič. nekdanji profesor bogoslovja (v seminarji), misijonar in Škotov namestnik v Iitsburgu v Ameriki; sedaj kanonik-dekan tukajšne prvostolne (ve ike) cerkve, visi šolski nadglednik, eden naj delavniših odbornikov c. k. kmetijske družbe i. t. d. — Pogreb njegov (9. t. m. zvečer) je bil častitljiv; prevzv. nadškof so mu zadnjo cast_ skazali s tem,, da so v cerkvi navadne molitve sami opravilu — Rojen je M rajne i v Biljah (blizo Gorice).
—	Stari krajcarji veljajo in tečejo še do kouca tega mesca.
s „ —r Let0?) jeseni, je 100 let, kar imamo v Avstrii papirnat denar (bankovce). Pod Marijo Terezijo 1. 1763 so se v prvo izdali.
—	Danas (12. t.) seje končalo šolsko leto tudi za ljudske šole v Gorici
Prihodnji list pride 10. oktobra nn svetlo. i"
Vimenu osrednj. odbora, Andrej Matažid, redni ud, za S. odgovorni vrednik,\ V Gorici, nat. Seitz.	—