ip6jubljai\ski
_L___I-----L-----j     A
¦T     t    '»  ¦  t-T"-»     t      i*  T   "i"i     i—r   'v     ?¦"»—T1 'T' ¦¦¦t—ff — y    7      I      I      I      I      I"I'"V
Leposloven in znanstYer\ list:
Štev.  8.         V Ljubljani, dne  i. velikega srpana  1895.        Leto XV.
Sla
f
ol kraljestva dal je tebi  Kruko, Kralj  Polabcev, slavni Kruko stari. In še vedno ti je čelo  mračno! Kjer počije pogled tvoj, o  Henrik, Zemljo krasno  vidiš,  zemljo svojo : Ta  ravnina  pod  teboj zelena, Bistri viri in šumeče reke, Črni gozdi  in  visoke   gore In  v  daljavi jezera  bliščeča  — Vse je tvoje,  ti  pa si  otožen !
»Kaj  mi  hoče moje svetlo žezlo,
Kaj  mi hoče  moja krasna zemlja ?
Da imel bi jo  pod  žezlom svojim
Vso  državo L6tarja  vladarja,
In še večjo,  večjo  . . .  in vso zemljo !
Da sedel bi  na  prestolu zlatem,
Da bi kronal me sam Oče rimski,
In pred mauo bi ves svet se  klanjal -
Pa ostalo srce bi  nesrečno ! . . .
Ti, Slavina,  si kraljestvo  moje,
In ko dala žezlo   bi  mi  v roko,
Na glavo  mi krono  položila,
Kralj  na svetu   bil bi najsrečnejši !   . .
Naj  mi skloni tilnik jeza  božja,
Ce ne pahnem te s prestola,  Kruko !
Pol podaril si mi zemlje svoje,
Zemlje,  ki si  mojemu očetu
Bil iztrgal jo z nasilno rdko
A imej jo, zemljo dedov mojih,
Dar tvoj  vrnem  ti v naročje željno;
Vse  bogastvo moje,  vse gradove,
vina.
Vzemi  vse,  a  meni   daj  Slavino . . .
Ne,  prositi nečem  te pohlevno ;
Ti  očetu zemljo si  iztrgal,
Sin  iztrga tebi  lepo ženo,
In  naj  tudi  v boju  tem  propade —
Z njim  propadeš  ti  in s tabo  ona.
To  premišlja  Henrik  v strasti svoji Tam  ob  Peni na  visokem gradu, Na  visokem gradu kralja  Kruka. Takrat zastor  težki  se  odgrne In Slavina obstoji med  vrati ; S  črno  haljo  si  zakriva  lice, Zatrepeče   glas ji  v polutemi: »Ako ljubiš,   knez,  življenje svoje, Hitro konja brzega zajaši, Pa  odbeži skrivno v  temni noči: Kralj  te vabi jutri na gostijo, Ali  vina sladkega ne pije, Piti hoče tvojo  kri,   o  Henrik !«
Srce širi  mu bolestna sreča,
In v ljubezni  silnem ognju vzklikne:
»O Slavina, smrti  sel  čardbni,
Daj,   odgrni svoj  obraz nebeški,
Da napijem se lepote tvoje,
Predno smrti  v hladno grem naročje.
Ker usoda ni te meni  dala,
Pa v nesreči svoji rad umrjem!«
Nada krasna  v dušo ji zašije,
V dušo srečno, srečno  v žalnem hipu.
30
45*
Korotan.
Sladke sanje dolzih  dnij  nesrečnih
V   hipu niso več le bežne sanje.
»-Knez ponosen nisi ti,  o  Henrik ! Kaj   o  smrti  govoriš brezupen, Ko življenje čaka te najlepše?«
Knezu dušo  nova moč prešine Ko  odgrne svoj  obraz kraljica. »Ti si  moja,  danes  tu  na  večno! Nova sreča vzide nama  v  srcih, Ko prisije v jutru zlato solnce !" .
In  prisije  v jutro  zlato sobice. Hrup  in  šum  po  gradu se  razlega: Kralj  pripravlja viteško gostijo. Po  vseli   potih na  konjičih  iskrili Proti gradu  vitezi  hitijo. Po  dvoranah  šetajo  se lahno Deve krasne s krasnimi junaki; A  najlepša je  kraljica mlada, In junak je  Henrik najkrasnejši. Kruko sede na visoki prestol  —
V  hipu  vtihue govorjenje  sladko. Svetle  čase  nosijo  strežaji,
Z rujnim  vinom  polnijo jih gostom. In s prestola  vstane temni  Kruko. Mirno stopi Henriku pred lice
In  visoko dvigne čašo zlato: »Henrik,  srcu mojemu najdražji,
V   trdno zvezo pij  iz čase  moje !«
»»Kaj z levico mi napijaš,  Kruko, A desnico pa  za pasom skrivaš? Glej,  prečrne,  kralj,  so misli  tvoje, Da ostale bi ti  v podli duši, In morilec iz očij  ti gleda! . . . Ti si hotel,   da se kri prelije, Naj  zgodi se,  Kruko,  volja tvoja!««
Kralju  vroča kri privre iz prsij, Obledi mu lice v bolečini, In  k  nogdm se knezu mrtev zgrudi, Miren stopi Henrik tja k prestolu, Meč  krvavi  mu drži desnica, Po dvorani zre oko ponosno: »Kaj  molčite,  ko na  zlati   prestol Kralj  vam novi seda z žezlom  v   roki ?«
V   začudenju,  strahu  družba  kliče: »Bog te živi,  novi kralj naš  Henr k !« In Slavina sede poleg njega.
»Kaj na mizah vino  vam   počiva, Ko  poreča se  vladar vaš,  Henrik ?« Po dvorani čase zazvenijo. »Bog te živi,  novi  kralj  naš,  Henrik, Bog te živi,  o kraljica krasna !«
Trošan.
Korotan.
fi
a mizi  v kozarcu blestečem Smehlja se mi  vince zlato, A kaj, da od njega k točajki Uhaja mi   včasih  oko ?
Postavi  naj   njeni bolj   divim, Krasoti  naj  polnih se lic ? A kaj  li  pomenja  na prsih Cvetoča ji kita  plavic?  —
II.
Vrata.
Germanije hčer se nazivljei In zreš me  ponosnih  očij; Da, nemščina tvoja —  dovoli Trdo se nekako glasi.
Čemu li tajila  bi smelo? Brez truda te vsakdo  spozna: Saj  prva  Slovenka ti  nisi,
Ki tujcem prodala duha . . .
* *         *