ip6jubljai\ski _L___I-----L-----j A ¦T t '» ¦ t-T"-» t i* T "i"i i—r 'v ?¦"»—T1 'T' ¦¦¦t—ff — y 7 I I I I I"I'"V Leposloven in znanstYer\ list: Štev. 8. V Ljubljani, dne i. velikega srpana 1895. Leto XV. Sla f ol kraljestva dal je tebi Kruko, Kralj Polabcev, slavni Kruko stari. In še vedno ti je čelo mračno! Kjer počije pogled tvoj, o Henrik, Zemljo krasno vidiš, zemljo svojo : Ta ravnina pod teboj zelena, Bistri viri in šumeče reke, Črni gozdi in visoke gore In v daljavi jezera bliščeča — Vse je tvoje, ti pa si otožen ! »Kaj mi hoče moje svetlo žezlo, Kaj mi hoče moja krasna zemlja ? Da imel bi jo pod žezlom svojim Vso državo L6tarja vladarja, In še večjo, večjo . . . in vso zemljo ! Da sedel bi na prestolu zlatem, Da bi kronal me sam Oče rimski, In pred mauo bi ves svet se klanjal - Pa ostalo srce bi nesrečno ! . . . Ti, Slavina, si kraljestvo moje, In ko dala žezlo bi mi v roko, Na glavo mi krono položila, Kralj na svetu bil bi najsrečnejši ! . . Naj mi skloni tilnik jeza božja, Ce ne pahnem te s prestola, Kruko ! Pol podaril si mi zemlje svoje, Zemlje, ki si mojemu očetu Bil iztrgal jo z nasilno rdko A imej jo, zemljo dedov mojih, Dar tvoj vrnem ti v naročje željno; Vse bogastvo moje, vse gradove, vina. Vzemi vse, a meni daj Slavino . . . Ne, prositi nečem te pohlevno ; Ti očetu zemljo si iztrgal, Sin iztrga tebi lepo ženo, In naj tudi v boju tem propade — Z njim propadeš ti in s tabo ona. To premišlja Henrik v strasti svoji Tam ob Peni na visokem gradu, Na visokem gradu kralja Kruka. Takrat zastor težki se odgrne In Slavina obstoji med vrati ; S črno haljo si zakriva lice, Zatrepeče glas ji v polutemi: »Ako ljubiš, knez, življenje svoje, Hitro konja brzega zajaši, Pa odbeži skrivno v temni noči: Kralj te vabi jutri na gostijo, Ali vina sladkega ne pije, Piti hoče tvojo kri, o Henrik !« Srce širi mu bolestna sreča, In v ljubezni silnem ognju vzklikne: »O Slavina, smrti sel čardbni, Daj, odgrni svoj obraz nebeški, Da napijem se lepote tvoje, Predno smrti v hladno grem naročje. Ker usoda ni te meni dala, Pa v nesreči svoji rad umrjem!« Nada krasna v dušo ji zašije, V dušo srečno, srečno v žalnem hipu. 30 45* Korotan. Sladke sanje dolzih dnij nesrečnih V hipu niso več le bežne sanje. »-Knez ponosen nisi ti, o Henrik ! Kaj o smrti govoriš brezupen, Ko življenje čaka te najlepše?« Knezu dušo nova moč prešine Ko odgrne svoj obraz kraljica. »Ti si moja, danes tu na večno! Nova sreča vzide nama v srcih, Ko prisije v jutru zlato solnce !" . In prisije v jutro zlato sobice. Hrup in šum po gradu se razlega: Kralj pripravlja viteško gostijo. Po vseli potih na konjičih iskrili Proti gradu vitezi hitijo. Po dvoranah šetajo se lahno Deve krasne s krasnimi junaki; A najlepša je kraljica mlada, In junak je Henrik najkrasnejši. Kruko sede na visoki prestol — V hipu vtihue govorjenje sladko. Svetle čase nosijo strežaji, Z rujnim vinom polnijo jih gostom. In s prestola vstane temni Kruko. Mirno stopi Henriku pred lice In visoko dvigne čašo zlato: »Henrik, srcu mojemu najdražji, V trdno zvezo pij iz čase moje !« »»Kaj z levico mi napijaš, Kruko, A desnico pa za pasom skrivaš? Glej, prečrne, kralj, so misli tvoje, Da ostale bi ti v podli duši, In morilec iz očij ti gleda! . . . Ti si hotel, da se kri prelije, Naj zgodi se, Kruko, volja tvoja!«« Kralju vroča kri privre iz prsij, Obledi mu lice v bolečini, In k nogdm se knezu mrtev zgrudi, Miren stopi Henrik tja k prestolu, Meč krvavi mu drži desnica, Po dvorani zre oko ponosno: »Kaj molčite, ko na zlati prestol Kralj vam novi seda z žezlom v roki ?« V začudenju, strahu družba kliče: »Bog te živi, novi kralj naš Henr k !« In Slavina sede poleg njega. »Kaj na mizah vino vam počiva, Ko poreča se vladar vaš, Henrik ?« Po dvorani čase zazvenijo. »Bog te živi, novi kralj naš, Henrik, Bog te živi, o kraljica krasna !« Trošan. Korotan. fi a mizi v kozarcu blestečem Smehlja se mi vince zlato, A kaj, da od njega k točajki Uhaja mi včasih oko ? Postavi naj njeni bolj divim, Krasoti naj polnih se lic ? A kaj li pomenja na prsih Cvetoča ji kita plavic? — II. Vrata. Germanije hčer se nazivljei In zreš me ponosnih očij; Da, nemščina tvoja — dovoli Trdo se nekako glasi. Čemu li tajila bi smelo? Brez truda te vsakdo spozna: Saj prva Slovenka ti nisi, Ki tujcem prodala duha . . . * * *