II 35686 LETO 1 873 - PRIČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM SLOVflMI Sr. CfMLfiß St. 5 1. april 2000 Janez Gregori: Dodajanje in zamenjavanje matic 129 ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA Ivan Bračko: Čebelarjeva opravila v maju -za AŽ in veliki Kirarjev panj 132 Janez Poklukar: Čebelarjeva opravila v nakladnem panju v maju ’ 133 Suzana Skerbiš: Veterinarski nasveti v maju 136 IZ TUJE LITERATURE Marjan Debelak: Način čebelarjenja v čebelarstvu Tegart v Kanadi 137 Borut Preinfalk: Troti 139 Janez Hočevar (Nadaljevanje): Rotacijsko čebelarjenje - nov evropski izziv 140 Mojca Krečič: Gozdna paša - med upanjem in računanjem 142 F. E. Moeller in C. R. Harp: Poenostavljen način dvomatičnega čebelarjenja 143 BOLEZNI ČEBEL Milan Meglič: Pripravimo se na zatiranje varoe 145 IZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV Janez Ribnikar: Kako že nekaj let uspešno dodajam matice 148 Ivan Horvat: Tudi kristaliziran med v satju -malicitoza - je dobrodošel dar narave 148 ZA MLADE ČEBELARJE Franc Prezelj: V Prosenjakovcih so tekmovali 149 Rezultati 23. srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev v OŠ Grm pri Novem mestu 150 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Jasna Kralj: Priprave na Apimondio 2003 151 Srečko Rupnik: Čebelarski mojster Martin Čuš je predaval ptujskim in okoliškim čebelarjem 152 Franjo Marošek: Moje čebelarjenje na obrobju Vitanja 152 Jože Žerdin: Čebelarstvo in čebelarji v pokrajini ob Muri 153 Gusti Sinic: Tečaj o gozdnem medenju 154 NARAVNO ČEBELARJENJE Mitja Zupančič: Čebelarstvo v sistemu ekološkega kmetovanja 155 V SPOMIN 158 glasilo čebelarskih organizacij Slovenije contents Janez Gregori: Queen Replacement THIS MONTH’S WORK FOR BEEKEEPERS Ivan Bračko: Beekeepers Jobs on AŽ and Large Kirer’s Hives in May Janez Poklukar: Beekeepers Jobs on LR Hive in May Suzana Skerbiš: Veterinary Advice for May FROM FOREIGN LITERATURE Marjan Debelak: Beekeeping Practices in Beekeeping Establishment Tegart in Canada Borut Preinfalk: Drones Janez Hočevar (Continuation): Hive Rotation - a New european Challenge Mojca Krečič: Forest Forage - Between Hoping and Calculation F. E. Moeller and C. R. Harp: A Simplified Practice of Two-Queen Beekeeping BEE DISEASES Milan Meglič: Let's Prepare Ourselves for the Varroa Control OUR BEEKEEPERS EXPERIENCES Janez Ribnikar: How I have been Successfully Introducing Queens for Some Years Ivan Horvat: Also Granulated Honey in Combs is a Welcome Gift of the Nature FOR THE YOUNG BEEKEEPERS Franc Prezelj: About the Contest in Prosenjakovci The Results of the 23rd Meeting and Contest of Young Beekeepers in the Primary School Grm Near Novo mesto FROM SOCIETY LIFE Jasna Kraj: Preparations for Apimondia 2003 Srečko Rupnik: Master Beekeper Martin Čuš held a Lecture to Beekeepers of Ptuj and the Surroundings Franjo Marošek: My Beekeeping on the Margins of Vitanje Jože Žerdin: Beekeeping and Beekeepers at the Countryside Along the River Mura Gusti Sinic: The Course on Forest Honey Flow ECO-BEEKEEPING Mitja Zupančič: Beekeeping in the Eco-agriculture System IN MEMORIAM MALI OGLASI 162 SMALL ADVERTISMENTS Slika na naslovni strani: Pregled čebelje družine v maju mora biti temeljit. - Foto. J. Mihelič DODAJANJE IN ZAMENJAVANJE MATIC Janez Gregori Matica je središče čebelje družine, njena navzočnost zagotavlja delovni zagon, z zaleganjem številnih jajčec pa zagotavlja moč družine. Oddaja feromone, matično snov, ki jo delavke raznašajo med seboj. S tem je dosežena nekakšna uglašenost med vsemi člani družine, da delujejo kot celota. Matica je nosilka dednih lastnosti, od katerih so odvisne številne lastnosti družine. Zato je razumljivo, da čebelarji največ pozornosti namenjamo prav maticam, saj vemo, da le-te zagotavljajo uspešnost čebelarjenja. Porok uspeha je mlada, rodovitna matica, ki ima vsestranske dobre lastnosti. Če matica kakor koli ne ustreza, jo je treba zamenjati. To pa ni vedno preprosto početje in včasih zahteva od čebelarja veliko znanja in izkušenosti, da ne doživlja razočaranj. Spoznanje čebelarjev, koliko je uspešnost čebelarjenja odvisna od dobre, mlade matice, je tudi razlog za večje povpraševanje po njih. Največ potrebnih matic zagotavljajo naši registrirani vzrejevalci. Vzrejna dejavnost je v Sloveniji dobro organizirana in strokovno nadzorovana, naši vzrejevalci pa vsako leto ponudijo trgu približno 30.000 matic. Večkrat slišimo kritike čebelarjev, da niso vedno zadovoljni z maticami, ki so jih kupili pri vzrejeval-cih. Razlog za to je preprost: odstotek matic, ki jih družine niso sprejele, je prevelik, preveč pogosto se tudi dogaja, da kupljeno dodano matico družina kmalu preleže. Kritike so za vzrejevalce neprijetne in škodljive, zato bi bilo dobro razčistiti, ali so sploh upravičene. Preden jih čebelar izreče, bi se moral vprašati, ali ni mogoče sam kriv za neuspeh zaradi nepravilnega ravnanja pri dodajanju oziroma zamenjavanju matic. Dodajanje in zamenjavanje matic je namreč strokovno delo, ki zahteva od čebelarja precej praktičnega znanja in poznavanja biologije čebel. Kaj hitro lahko naredi napako, ki se je niti ne zaveda. Kaj je dobro vedeti? Poglejmo nekaj splošnih ugotovitev, na katere moramo pomisliti, preden se lotimo dodajanja oziroma zamenjavanja matic. Čebelarji se večkrat pogovarjajo o tem, s čim je treba matico namazati ali odišaviti, preden jo dodamo, da izenačimo vonj matice z vonjem družine, kateri jo dodajamo. Poznavalci življenja čebel zatrjujejo, da delavke matic sploh ne prepoznavajo po vonju in je vsako izenačevanje le-tega brez pomena. Za uspešno dodajanje so ključnega pomena vedenje matice ter razmere ob dodajanju in med njenim osvobajanjem iz matičnice. Na novo izležene matice so zelo živahne, hitro se pomikajo po satju, kot bi begale. Take ostanejo še precej časa po oprašitvi. O tem se lahko prepričamo, če odpremo prašilček, v katerem matica že zalega, kljub temu pa moramo paziti, da ne zleti. Bolj ko zalega, bolj se umirja in se končno umiri, ko jo že obkrožajo njene potomke. Rečemo lahko, da matica dozori v približno štirih do petih tednih. Vendar pa jih noben vzrejevalec ne more imeti toliko časa v prašilčkih, ampak jih odvzame po nekaj dneh za-leganja, torej, ko še niso prav dozorele. Na to mora kupec računati in temu primerno ravnati. Matice naše pasme so rodovitne vsaj štiri leta, lahko pa tudi precej dlje. Na vrhuncu svoje moči so prvi dve leti. Zato večina čebelarjev ne trpi starejših matic v svojih panjih in jih po možnosti zamenjuje vsako leto. Ob dodajanju in osvobajanju matic iz matičnic je pomembno vreme. Uspeh bo zagotovljen, če je vreme lepo, mirno in je v bližini vsaj nekaj paše. Če je ni, moramo družini, ki ji dodajamo matico, že kakšen dan prej začeti dodajati sladkorno raztopino in krmljenje nadaljevati še potem, ko smo matico že osvobodili iz matičnice. V hladnem in vetrovnem vremenu brez paše je pametneje, da matice niti ne poskušamo dodajati. Družina, ki ji dodajamo matico, mora biti zanesljivo brezmatična in ne sme imeti nobenega zaleže-nega matičnika. Pri družini, pri kateri zamenjujemo matico, zanesljivo vemo, da je po odvzemu brezmatična. Prav tako vemo, daje brez matice narejenec, ki smo ga naredili na enega izmed znanih načinov. Če pa iz kakršnega koli razloga nismo prepričani, daje družina res brezmatična, moramo to preveriti. To storimo' takole: Iz družine, ki ima odprto zalego, vzamemo zaležen sat z vsaj nekaj jajčeci oziroma mladimi ličinkami, ga označimo z risalnim žebljičkom in namestimo v sredino plodišča družine, ki jo preverjamo in iz katere smo predhodno odvzeli njen sat. Po nekaj dnevih dodani sat z zalego pregleda- mo. Če so potegnjeni matičniki, v družini zanesljivo ni matice in ji bomo dodali novo. Matičnike potrgamo, sata pa ne damo nazaj, ampak navadno tja, odkoder smo ga vzeli. Zelo pomembna je starost čebel v družini, ki ji dodajamo matico. Stare čebele do nje niso prijazne in prav one so krive, če jo družina ne sprejme. Zato je tako težko uspešno dodati matico družini, ki je bila že dolgo časa brez nje ali so v njej že začele zale-gati trotovke. Razlog za neprijaznost starejših čebel je pravzaprav preprost. Tem čebelam so prenehale delovati goltne žleze. V njih nastaja hrana, s katero delavke hranijo matico. Po naše bi temu rekli, da nimajo več interesa za matico, nasprotno pa ga mlade delavke imajo in želijo hrano čim prej oddati. Poskrbeti moramo torej, da novo matico dodajamo med mlade čebele. Vedeti tudi moramo, da majhne družine raje sprejmejo mlado matico kot velike v pridobitnih panjih. Prav tako je tudi pomembno, v katerem letnem času dodajamo oziroma zamenjujemo matice. Na-rejencem in brezmatičarjem jo dodajamo pač takrat, kadar je treba. Drugače pa je pri zamenjavah matic v pridobitnih panjih, saj se pri teh lahko sami odločimo, kdaj bomo to opravili. Nekateri čebelarji odločno zagovarjajo menjavo matic v zgodnjem spomladanskem času. Ob prvem pregledu ocenjujejo kakovost matice. Če v vsem ne ustreza, jo zamenjajo ne glede na njeno starost. Če je družina slabotna, ji dodajo celoten prašilček skupaj z matico. Na tak način menjave matic pa se morajo temeljito pripraviti. Tako moramo za ta namen že prejšnje leto pripraviti majhne družine, prašilčke. V njih mlade matice prezimijo. Spomladi jih vsaka družina rada sprejme, ker pa so dodane matice tedaj že dozorele, je njihovo sprejetje še toliko bolj zanesljivo. Ob tem spomnimo, kako pomembno je, da ima čebelar večje število rezervnih družinic. Ko spomladi matico doda v pridobitni panj, stare matice, ki jo odvzame, ne uniči, ampak jo da v prašilček. Tam naprej zalega, čebelar pa odvzema zaležene sate. Poleti pa jo zamenja z mlado matico, ki tu prezimi in je spomladi spet na razpolago. ZAMENJAVA OZIROMA DODAJANJE MATIC Matice zamenjujemo na več načinov: 1. Z matičniki - Zrel matičnik, v katerem matica že grize, rada sprejme vsaka brezmatična družina. Sprejme ga celo družina, ki ima matico. Matičnik pa je vedno neke vrste maček v Žaklju. Ne vemo, kakšna je mlada matica v njem, ali ni mogoče poškodovana ali celo mrtva. Tu so tudi negotovosti, povezane s praho, saj se matica na njej lahko izgubi. Zato matičnike povečini uporabljamo za naseljevanje plemenilčkov, pri katerih pozneje še lahko naredimo odbiro matic, ter za zamenjavo starih matic v prašilčkih. 2. Z neoprašenimi maticami - Družina jih teže sprejme, navadno šele takrat, ko v panju ni več od- krite zalege. Raje sprejmejo na novo izleglo matico. Čebelarji uporabljajo neoprašene matice navadno takrat, kadar želijo, da družina za nekaj časa preneha zalegati, redno pa jih uporabljajo za naseljevanje plemenilčkov. Če pri tem delu še nismo dovolj spretni, delo z neoprašenimi maticami raje prepustimo vzrejevalcem matic. 3. Z oprašenimi maticami - To je med čebelarji najbolj razširjena praksa. Poskrbeti je treba, da so v brezmatični družini primerne razmere za sprejetje matice, šele potem dodamo matico. Kako dodajamo matice? Čebelarji uporabljajo ze- lo različne načine, eni hvalijo enega, drugi spet drugega. Znana sta zlasti dva načina, neposredno in posredno dodajanje. a) Neposredno dodajanje - Matico dodamo neposredno med čebele, navadno na mesto, s katerega smo odvzeli staro. Tak način ni negotov, če dodajamo zrelo matico, ki že dalj časa zalega, in če postopek opravimo ob vsestransko ugodnih razmerah. Nekateri čebelarji odvzamejo staro matico, čez čas pa kar pri žrelu dodajo novo. Znana je praksa, da matico pri neposrednem dodajanju namažejo z medom ali sladkorno raztopino. V tem primeru delavke pri čiščenju matice odstranijo z njenega telesa tudi nekaj dlačic, zato je matica videti starejša, bolj »obrabljena«, kot je v resnici. Sam sem včasih pri neposrednem dodajanju matic v nakladne panje uporabljal nekoliko nenavaden, a vedno uspešen način, in sicer z vrtno zalivalko z razpršilnikom, v kateri je bila nekoliko postana in ne premrzla voda. Brezmatični panj sem ob lepem vremenu odprl in matico med škropljenjem po celi površini spustil na sredino, kjer je bilo največ čebel. Med škropljenjem, ki je za čebele pomenil nekaj takega kot močnejši dež, so se skupaj z matico pomaknile med sate. Panj sem zaprl, voda je pri žrelu stekla iz panja, na panj pa sem označil, da ima novo matico. b) Posredno dodajanje - Ta način uporablja večina čebelarjev. V dodajalnih matičnicah lahko preverjamo, kako so čebele naklonjene matici, preden se odločimo za njeno izpustitev. V uporabi so različne dodajalne matičnice, njihovo bistvo pa je, da čep, ki zapira izhod, po potrebi zamenjamo s sladkornim testom ali prelepimo s satnico. Tako delavke matico po določenem času osvobodijo. V svojem čebelarstvu sem tedaj, kadar dodajanje ni bilo negotovo, vse skupaj poenostavil. Za dodajanje matic uporabljam papirnate vrečke, velike približno 7x7 cm. Naredim jih iz slabšega časopisnega papirja, zlepim pa z naravnim lepilom, ki ga naredim iz moke in vode. Vrečko nekajkrat prebodem s tanjšim žebljem, spodnja vogala pa nekoliko stisnem, da vrečko razširim. Vanjo dam matico, na vrhu dvakrat prepognem in vrečko z risalnim žebljičkom pritrdim na sat s pokrito zalego, na katerem je največ mladih čebel. Delavke matico osvobodijo, vrečko pa zgrizejo in odnesejo iz panja, tako da ni treba drugega kot odstraniti risalni žebljiček ob poznejšem pregledovanju družine. Kako postopamo z matico, ki smo jo dobili od vzrejevalca? Če je vreme ugodno, zamenjujemo tako, da staro matico odstranimo, mlado pa takoj dodamo v matičnici, v kateri smo matico dobili. Namestimo jo tako, da imajo zunanje čebele dostop do odprtinic ali mreže, skozi katere pridejo v stik z matico. Pogledamo, kje v matičnici je nameščeno sladkorno testo in jo na nasprotni strani od matice odpremo, tako da bodo panjske delavke prišle do testa. Ko se bodo prigrizle do matice, bo ta lahko zapustila matičnico. Če dodajamo matico v brezmatično družino, dodamo matičnico po možnosti med zalego. Namestimo jo tako, da imajo delavke možnost dostopa do odprtin, skozi katere imajo stik z matico. Naslednji dan pogledamo, kakšno je razpoloženje v družini. Če delavke obsedajo matičnico, pahljajo s krili in jih z lahkoto odstranimo iz matičnice, mirno omogočimo dostop do testa in panj zapremo. Če pa so čebele nemirne in jih težko odstranimo iz matičnice, še kakšen dan počakamo. Če stanje še naslednji dan ni drugačno, je najbolje, da matičnico z matico odstranimo, v panj pa damo sat z odkrito zalego in se prepričamo, ali je družina zanesljivo brezmatična. Najbolj zanesljivo bo matica sprejeta, če v bližini ne bo starih čebel. To dosežemo na več načinov: - V družino jo dodamo ob pomoči zamreženega okvirčka, velikosti približno 10 x 10 cm. Okvirček je na eni strani pokrit z mrežo, na drugi pa ima na vogalih koničaste žebljičke, s katerimi ga pritrdimo na satje. V družini poiščemo sat s polegajočo se zalego, odstranimo vse čebele, spustimo na zalego matico in jo takoj pokrijemo z okvirčkom. Matica bo sama s polegajočimi se delavkami. Te bodo očistile celice, v katere bo matica začela zalegati jajčeca. Ko čez nekaj dni preverimo ta način sprejema, okvirček odstranimo. Največkrat pa čebele same naredijo prostor pod okvirčkom in matico osvobodijo. Namesto zamreženega okvirčka lahko pri nas kupimo okrogle plastične dodajalne mreže. - Ob lepem vremenu naredimo narejenca z nekaj sati zalege in dodamo čebele še s kakšnega zale-ženega sata. Narejenca odnesemo nekoliko stran. Vse stare čebele zapustijo narejenca in proti večeru lahko dodamo matico. Narejencu dodamo tekočo hrano. - Pri nakladnih panjih, ki so vsaj v dveh nakladah, čebele pa vletene samo skozi žrelo, se zelo preprosto znebimo starih čebel. Ob lepem vremenu vrhnjo naklado, v kateri naj bo nekaj satov z zalego, ločimo od spodnje z mrežo in na njej odpremo okroglo žrelo na nakladi, če tega ni, pa mora biti žrelo na zamreženem okviru. Čebele, ki bodo izletele, se bodo vrnile skozi glavno žrelo. Do večera bodo odletele vse stare čebele in brez skrbi lahko dodamo matico. Čebele v spodnji nakladi bodo čutile njeno navzočnost, zato zmeda ne bo velika. Začasni družinici v zgornji nakladi moramo dodati teko- čo hrano. Ko bo mlada matica že imela pokrito zalego, panj znova uredimo. - Tudi pri AŽ panjih se lahko začasno znebimo starih čebel. Panj lahko popolnoma pregradimo ter damo v medišče nekaj satov z zalego in zadosti čebelami. Odpremo mediščno žrelo in proti večeru, ko odletijo vse stare čebele, dodamo matico. Čebele v plodišču je najbolje zaposliti s satom z odprto zalego. Ko bo v medišču že zaprta zalega mlade matice, družino spet uredimo. Lahko pa stvar nekoliko poenostavimo. V medišče prav tako damo nekaj zalege in odpremo mediščno žrelo, od plodišča pa jo ločimo z nekaj listi papirja. Zvečer dodamo matico, zapremo mediščno žrelo in oba dela družine se počasi združita. Poskrbeti moramo, da je tako v plodišču kot medišču vedno zadosti tekoče hrane. - Matice dodamo v prašilček, in ko je v njem nekaj satov zalege, celega dodamo v brezmatični pridobitni panj. Družinico v AŽ panju damo v medišče, ki ga s časopisnim papirjem ločimo od plodišča, v nakladnih panjih pa v novo naklado na vrhu, ki jo od spodnje prav tako ločimo s časopisnim papirjem. Oba dela se počasi združita in čez nekaj dni panj ustrezno uredimo. Lahko pa se odločimo in prašilč-ke prezimimo, matice pa začnemo zamenjavati zgodaj spomladi prihodnje leto. Pa še to: V literaturi pogosto priporočajo, da sprejetje matic preverimo po treh dneh. Sam nisem privrženec tako kratkega roka, nasprotno, mislim celo, da prav s prezgodnjim pregledom povzročimo propad marsikatere mlade matice. Mlado, še nervozno matico, bomo zmotili, ko se iz jajčec ne bodo zvalile še niti ličinke, mogoče pa niti ne bo začela takoj zalegati. In debelo bomo gledali odprt panj brez zalege, pri tem pa ne bomo vedeli, kaj nam je storiti. Zato je bolje, če počakamo nekaj več kot teden dni, tako da bo ob pregledu že nekaj pokrite zalege in tudi matica bo mirnejša. Če pa zalege ne bo, bomo točno vedeli, kaj nam je storiti. Tudi v najboljših primerih, ko bodo vse dodane matice sprejete, verjetno razvoj ne bo enak pri vseh družinah. Nekatere matice so pač boljše od drugih, zato bo tudi družina bolj napredovala. Lahko pa po nekaj tednih družine katero od dodanih matic pre-ležejo. Matice so lahko poškodovane, da mi niti ne opazimo, mogoče so poškodbe staknile celo pri dodajanju, ko so se jih stare čebele trdovratno branile. Lahko pa so poškodbe manjše in družina se ne bo odločila za preleganje, vendar pa se nikdar ne bo razvila do vrhunca. Dodajanje in zamenjevanje matic je zahtevno opravilo. Vedno, kadar vidimo, da smo bili uspešni, da so sati pokriti s svežo zalego, na kateri kraljuje umirjena mlada matica, smo navdušeni. To je navdušenje, ki ga poznamo samo čebelarji. Če pa nismo bili uspešni, ne vrzimo puške v koruzo in se vzdržimo očitkov na račun drugih. Skušajmo natančno razčleniti, kako smo postopali in kje smo morda naredili napako. Sčasoma bomo uspešno odpravili vse napake in se še z večjim zadovoljstvom zateka- li k čebelam. V-ebelarjeva mesečna opravila ČEBELARJEVA OPRAVILA V MAJU za AŽ in veliki Kirarjev panj Ivan Bračko, Maribor Maj je navadno za 5 °C toplejši kot april, srednja mesečna temperatura pa že doseže od 13 do 15 °C. Podnevi se lahko ogreje celo do 25 °C in več. V prvi polovici maja še lahko pričakujemo slano. Pogoste so kratkotrajne plohe, tako daje povprečno le približno 15 dni suhih. Sonce sije že 15 ur na dan. Po rastlinskem fenološkem koledarju sem aprilske napotke sklenil s pravo pomladjo, ko se s cvetenjem akacije že lahko pojavi glavna čebelja paša. Tudi pojav čebelje paše na mani, ki jo povzročata veliki in mali smrekov kapar, sodi v pozno fenološ-ko pomlad in zgodnje poletje. Fenološki kazalec zgodnjega poletja je cvetenje črnega bezga, ki je znanilec začetka pojava čebelje paše na mani, ki jo povzroča mala lekanija ali mali smrekov kapar. Medenje je izdatnejše na prvotnih smrekovih rastiščih, to je na nadmorski višini več kot 600 m. V dolinskem in gričevnatem svetu lahko začne konec aprila in v prvih dneh maja izločati mano velika lekanija ali veliki smrekov kapar. Več o tem glej v brošuri dr. Jožeta Riharja »Mana iglavcev - napovedovanje gozdnega medenja«, ki jo je na knjižnem trgu še moč dobiti. Prav zdaj poteka v okviru Čebelarske zveze Maribor o tem seminar, pri njegovi organizaciji pa sodelujejo tudi služba za opazovanje in napovedovanje čebelje paše na mani, Kmetijski inštitut Slovenije in Čebelarska zveza Slovenije. Najbolj smotrna je izvedba takega seminarja za določeno regijo, kajti le na kraju samem je mogoče pojasniti rastne, topografske in lokalne oz. območne podnebne in pašne posebnosti za izrabo gozdnih čebeljih paš. Na terenskih vajah, povezanih z odkrivanjem povzročiteljev čebeljih paš na mani do gornje gozdne meje, je v določenem geografskem prostoru učinkovitejši tudi rastlinski fenološki koledar kot najbolj praktičen popis rastlin in njihovih fe-nofaz za dinamiko razvoja rastlin in povzročiteljev mane na njih. Konec zgodnjega poletja oznani cvetenje velikolistne lipe. Začetek pravega poletja označuje cvetenje malolistne lipe, za to obdobje pa je značilno tudi vsesplošno medenje v naravi. Za čebelarje, ki čebelarijo na stalnem mestu, so zlasti zanimive tiste medovite rastline, ki rastejo v okviru koristnega in donosnega leta čebel na paše. O tem glej priloženi graf! Prevažalci pa morajo sami poznati širšo okolico čebeljih paš ali pa se zanesti na eno najboljših služb, ki jo premoremo v Sloveniji. Glede na to, da je bila v aprilski številki skupaj z zelo razčlenjenimi in objektivnimi podatki objavljena letna krivulja živalnosti čebeljih družin, je pisanje navodil zdaj lažje, saj mi nekaterih podatkov za kranjsko čebeljo pasmo ob določenem času splošnega razvoja čebeljih družin ni treba vedno znova ponavljati. Do zadnjih dni maja se živalnost čebeljih družin še vedno povečuje. Obseg zalege pa družine dosežejo približno dva do tri tedne prej. Čebelar mora biti v tem času pozoren in z ukrepi, ki sem jih navedel v aprilski številki, mora skrbeti za kar največji razvoj čebeljih družin. Njihova pašna zrelost in nagon za nabiranje hrane sta največja tedaj, ko so čebelje družine še v svojem razvojnem vzponu ali pa se »čutijo« »razvojno« pomlajene. Poglavitno načelo je, da morajo imeti matice vedno dovolj prostora za zaleganje. Razvojno se čebelje družine »počutijo pomlajene« bodisi po izrojitvi s staro matico v novem panju bodisi obnovljene z mlado, letošnjo matico, ki je vsaj tri tedne dozorevala v narejencu 4-ali 5-satarju.Take čebelje družine so pašno zrele za celotno pašno sezono. V svoji lastni praksi sem se prepričal, da veliki Kirarjev »B« panj, tudi če je manj prostoren, z lahkoto sprejme čebeljo družino s 75.000 do 80.000 čebelami delavkami. Kljub temu za nekatere izjemno plodne matice še vedno ni dovolj velik. V svojem čebelarstvu ta problem rešujem tako, da pri najmočnejših družinah odstranim okence in namesto njega namestim 13. in 14. sat v plodišču na toplo stavbo satja. V medišču sta obe notranji nakladi, v katerih je lahko tudi 40 do 44 kg zrelega medu. Za večino povprečno živalnih družin je velikost tega panja optimalna, včasih pa moram družine še okrepiti s pokrito zalego in čebelami mladicami iz rezervnih čebeljih družin, zlasti na pozno poletnih gozdnih pašah. Enaka spoznanja veljajo za klasični AŽ panj, kajti splošno znano je, da je njegova prostornina premajhna. Sam rešujem to tako, da odstranim spodnje okence, namesto njega pa prečno na plodiščne sate namestim sat gradilnik. Za njim postavim pokonci dva plodiščna sata velikega Kirarjevega »B« panja, tako da čebelje družine po navadi vanj nano- sijo med, in to od 6 do 80 kg ob morebitni dobri paši. Pozdraviti je treba vsako prizadevanje za povečanje panjskih sistemov, da bi s tem dosegli tudi večje pridelke. Vprašanje je le, koliko več dela in stroškov zahtevajo take izboljšave. Velečebelar Franc Kirar je imel na dveh standardnih stojiščih 32 panjev, na vsakem po 16, med njimi pa navadno od pet do šest panjev polovičarjev z 12 sati v plodišču. S temi polovičarji je reševal rojil-no krizo svojih čebeljih družin na paši. Družine je preprosto zamenjaval, tiste, katerih razvoj je zaostajal, je krepil, delal narejence v 4- do 5-satarjih in jih znova razvijal kot pomožne čebelje družine, s katerimi je lahko pri družinah na paši spet posredoval. Poleg redne odbire in vzreje matic je Kirar v svojem velečebelarstvu v času, ko varoa še ni bila problem in je svoje čebele prevažal po celotni tedanji Jugoslaviji (1925-1970), razvil novi »rotacijski sistem« gospodarjenja s čebeljimi družinami. Velečebelar Kirar načelno nikoli ni kopičil stojišč svojih čebel, njegovo načelo je bilo, da naj bo na enem povprečnem pašnem okolišu v Slovenskih goricah eno stojišče z 20 Kirarjevimi malimi »A« ali s 16 velikimi »B« panji. Drugo stojišče naj bo vsaj 800 m stran. Le na gozdnih pašah je postavil tovornjak TAM-5500 s 16 »B« ali največ z 48 panji, in še to zato, ker je bila to takrat najbolj smotrna prevozna celota. To prakso priporočam tudi zdaj, še zlasti, če upoštevamo ugotovitve o odstotnem deležu donosov glede na oddaljenost paše, prikazane v grafu. V planinskem svetu velja načelo, da postavimo stojišče pod vznožjem hriba, saj bodo čebele laže prinašale medičino po hribu navzdol, letele bodo hitreje, poleg tega pa bodo prihranile tudi precej energije. Taka bolj redka (strokovno povedano: bolj razpršena) razmestitev čebeljih družin na paši je priporočljiva zaradi boljše izrabe medičinskih in pelodnih virov, ki jih zlasti rado primanjkuje na izdatnih čebeljih pašah na mani, tako da se čebelje družine slabo biološko obnavljajo, to pa nam zlasti proti jeseni povzroča veliko skrbi. Maj je še vedno primeren za sejanje nekaterih medovitih rastlin. Za tiste, ki imate takšno možnost, priporočam predvsem facelijo, esparzeto, buče, sončnice, sojo, boreč in druge. Grafični prikaz idealnega pašnega okoliša čebelnjaka in prikazom razdalje, ki jo dosežejo čebele med pašo ter procentom izkoriščenosti te paše, ki jo čebele na različnih razdaljah uspejo izkoristiti in to ob enakomernem medenju in ob ustreznem vremenu. (Legenda č = čebelnjak) Osnovne zakonitosti: Čebele na pomlad lete v pašo pri temperaturah zraka (merjeno v senci) nad 12-15 °C in to le nekaj 10 do nekaj 100 metrov od čebelnjaka, odvisno od temperature zraka. Pri slabem vremenu le nekaj 10 metrov od čebelnjaka. In še to le nekaj najtoplejših opoldanskih ur dneva. Zato velja pravilo pri intenzivnem izkoriščanju čebeljih paš, da moramo čebelje družine zlasti spomladi postaviti čim bliže medečih rastlin. Isto pravilo velja pri opraševalni vlogi čebel. Ob zelo ugodnem vremenu je izkoristek paše do razdalje enega kilometra dokaj izenačen in doseže skoraj sto odstotkov. Avtor grafa je Dr. Husnija Čerimagič (Pčelarstvo, 1977, str. 95) Avtor podatkov o odstotkih izkoriščenosti paše glede na oddaljenosti čebel od paše je dr. H. Pechacker, Podatke prevedel Stane Sajevec - Maribor. ČEBELARJEVA OPRAVILA V NAKLADNEM PANJU V MAJU dr. Janez Poklukar, Kmetijski inštitut Slovenije elektronski naslov: janez.poklukar@ kis-H2.si Maja je čebelarska sezona v svojem polnem teku. To je čas prvih obilnih paš, hkrati pa tudi čas rojenja čebel. Matice nam bodo kmalu pokazale svojo polno vrednost. Vse slabiče takoj označimo, da jim bomo ob prvi priložnosti v prihodnjih mesecih odstranili matice. Ni večje žalosti za čebelarja od rojev tik pred glavno pašo. Od izrojenih družin ne dobimo medu, vsi stroški in vse delo pri pripravi panjev na pašo pa so bili zaman. Z rojenjem smo dobili nekaj rezervnih družin, vendar nam bo to seveda koristilo šele prihodnje leto. Sicer pa bo za pripravo rezervnih čebeljih družin še dovolj možnosti junija. V navodilih za april sem že opisal prve protirojil-ne postopke pri normalnih nakladah in pri nizkona- kladnih panjih. Predvidevam, da so čebele lepo izdelale dodane satnice in da matice že lepo zalega-jo v dodano in na novo zgrajeno satje. Čebelje družine se še vedno pospešeno razvijajo, razvoj družin bo postopno dosegel vrhunec. To bo eden izmed najbolj kritičnih obdobij v celoletnem razvoju čebel. Odkrite zalege v panju je vse manj, gneča med ulicami je vse večja, vse pogosteje se pojavljajo motnje pri prenosu feromonov. Še dober mesec dni nazaj so morale tri čebele oskrbeti eno ličinko, zdaj se dogaja, da je ena ličinka na deset čebel, ki so poleg tega v dneh brez paše tudi brez dela. V takih okoliščinah je težko zadržati čebele v panju, vse bolj grozi pojav rojilnega razpoloženja. Dve normalni LR nakladi morata zadostovati za normalno zaleganje ene matice. Med tedenskimi pregledi poskrbimo, da je odkrita zalega čim bliže podnici, pokrita pa nad njo v drugi nakladi. Železnega, splošno veljavnega pravila za posamezne operacije ni. V tem času se bo pokazalo naše mojstrstvo, naša sposobnost prisluhniti čebelam in ukrepati s pravimi postopki. Rojilno razpoloženje družin ugotovimo mimogrede s pogledom na spodnjo stran satov v drugi nakladi. Za ta namen dvignemo drugo naklado samo na zadnjem koncu, jo pokadimo in pogledamo med ulice. Če so v panju zaleženi matičniki, to takoj opazimo. Kaj storiti v takem primeru? Izmed številnih postopkov bom opisal le dva. 1. Umetno izrojevanje čebel - Hočeš, nočeš moramo v začetku poiskati matico. To pa je težko in dolgotrajno opravilo. Če je matica označena z vidno barvo, potem bo naše delo lažje in hitrejše. Skrbno pregledamo vsak sat, potrgamo matičnike in pustimo le najlepšega. Matico z enim satom zalege dodamo v prazno naklado, levo in desno dodamo prazno satje in dva medena sata ter tako sestavljeno naklado namestimo na prvotno mesto, na podnico panja. Čez naklado položimo matično rešetko, čeznjo položimo naklado s sati brez zalege, čez to naklado spet drugo matično rešetko, na vrh pa postavimo eno do dve nakladi z vso preostalo zalego. Nato odpremo luknjo v eni od gornjih naklad. Izkušnje kažejo, da je priporočljivo čez tri do štiri dni znova odpreti ta umetno izrojeni panj in pogledati v spodnjo naklado, ali se ob stari matici niso spet pojavili novi matičniki. Če jih najdemo, jih potrgamo in panj zložimo spet nazaj. Postopek že dolgo uspešno uporabljamo v čebelarstvu Kmetijskega inštituta in z izjemo lani pri tako prirejenih družinah nismo imeli nobenega roja. V več kot dveh tretjinah primerov se v gornji nakladi izleže in spraši nova matica, tako da imamo v manj kot mesecu dni v panju dve matici. Zanimivo je, da spodnja stara matica'kmalu zaleže celo naklado, v panju ni nobene prekinitve zalega-nja. Družina lahko pozneje v polni meri izrabi pašo, poleg tega pa mesec ali dva pozneje preprosto odvzamemo naklado z mlado matico in jo pripravimo za zimo kot samostojno družino. 2. Premeščanje panjev - Zgodi se nam, da imamo na stojišču ob živalnih družinah tudi slabiče. V družini, ki se pripravlja na roj, potrgamo vse matičnike brez izjeme. Če smo kakšnega spregledali, nam bo družina pozneje izrojila. Panj potem premestimo na mesto slabiča, tega pa prestavimo na mesto družine v rojilnem razpoloženju. Vanj bodo kmalu začele prihajati čebele iz družine v rojilnem razpoloženju, ta pa bo zaradi tega izgubila del čebel in rojilno razpoloženje bo ustavljeno. Slabič se bo okrepil, močna družina ne bo izrojila, obe družini bosta dobro izrabili prihajajočo pašo. Še naprej bodimo pozorni na obe družini, saj se rojilno razpoloženje lahko kmalu spet pojavi pri obeh. Seveda pa je vedno bolje preprečevati že sam nastanek rojilnega razpoloženja. V tem pogledu imamo najmanj težav s slabiči, kar je pri nas vse preveč splošna praksa. Razbijanje gnezda z vstavljanjem praznih satov med zalego ni naraven postopek in navadno škoduje čebelam. Res pa je, da dobra prihajajoča paša na akaciji lahko popravi tako čebelarjevo grobost. V normalnih LR nakladah se verjetno ne bomo mogli izogniti premeščanju posameznih zalezenih satov med nakladami. Odkrito zalego bomo vztrajno premeščali v spodnjo naklado, pokrito pa nad njo v drugo naklado. Na to naklado bomo namestili tretjo, vanjo premestili medene sate iz spodnjih dveh naklad in s tem ustvarili dovolj praznega mesta za zaleganje matic. Matične rešetke maja praviloma še ne uporabljamo. Pri nizkonakladnih panjih težimo samo k premeščanju naklad, k premeščanju satov se zatečemo le v izjemnih primerih. Nič ne bo narobe, če bo spodnja naklada na podnici napolnjena s praznim satjem ali celo s satnicami. V drugi nakladi naj bo bolj odkrita zalega, povečini pokrita zalega naj bo v tretji ali pri močnejših družinah celo v četrti nakladi. Zaloga medu sodi v četrto ali celo v peto naklado. In kaj, če se nam želje po dobri paši uresničijo, če je vrhnja naklada že polna medenih satov? Preprosto - na predzadnje mesto od vrha navzdol dodamo novo naklado s praznimi sati, pri tem pa moramo seveda za trenutek odmakniti gornjo medeno naklado. Pri nizkonakladnih panjih je idealno, če naklado s praznim satjem premestimo pod vrhnjo naklado (prej je bila nad podnico). Zapomnimo si: rezervne naklade za širjenje medišča vedno vstavljamo pod gornjo naklado z medenimi sati. Z varozo čebel praviloma maja ne bi smeli imeti večjih težav. Če kljub vsem ukrepom vidimo varoo na čebelah, v takšnih družinah takoj ukrepamo. Panjem odvzamemo naklade z medom in praznim satjem in jih trikrat zdravimo z dodatkom 10 ml mrav-Ijinčne kisline, ki smo jo v presledku treh dni nakapali na krpo nad zalego, ali z dodatkom 60 ml mrav-Ijinčne kisline v hlapilniku MedjaP. CELOSTEN PROGRAM ZATIRANJA VAROZE - KONTROLNE METODE - SHEMA ZDRAVLJENJA List 1 ,5 5 3= ° M -M (O C JC 'Cn Individulni Obdobje od začetka do Pogojno Perizin, program konca paše brez dimljenje Amitraz po potrebi uporabe sintetičnih Amitraz aerosol akaricidov -upoštevanje karence Z) M .12 2 03 2 c JE ’8 S s -g Individualni program po potrebi pripraviti skupaj z veterinarjem oksalna kislina mlečna kislina čas brez zalege Mravljična kislina ali timol po končani paši S. o £ S §. = « 4 I | d) 03 ±i 'c? o. > ■ < .S j n in a» 8 -n 'O Tg :5*— S 2 E o o, S ČL ra ž £ -I a. ra a> a * o ® —* S' o o 'H O O o CNI O ■'t CN o 00 "'t o CD O O CM G) r-H O s 00 o 00 CD O O (J) O O 00 o o S >3 O a) TJ -Q 0 0,8 (tj. > 80 ličink na 100 vretenc). Opazovanja so pokazala, da potrebujejo populacije lekanij za vrhunec svojega razvoja več let. Po propadu populacije lahko traja zelo dolgo, preden si znova opomorejo. Na podlagi teh opazovanj bi lahko napovedovali gozdno pašo, ki bi se potrjevala tudi z dobrimi pridelki medu, seveda, če nam je med pašo ne bi zagodlo vreme. POENOSTAVLJEN NAČIN DVOMATIČNEGA ČEBELARJENJA F. E. Moeller in C. R. Harp Dvomatične čebelje družine pogosto pridelajo v istem čebelnjaku več kot dvakrat več medu kot eno-matične družine. KADAR STA V PANJU DVE MATICI Navadno je v eni čebelji družini tudi ena matica. Kljub temu čebelar v panju večkrat naleti na dve matici - mater in hčer, ki zalegata na istih ali sosednjih satih. Znani so tudi primeri skupnega zaleganja treh matic v eni čebelji družini. To lahko traja teden dni ali več, opazili pa so tudi primere, pri katerih so tri matice hkrati zalegale leto dni in še dlje. Ob preverjanju navzočnosti matic v panjih po končani glavni paši sva pri 5 odstotkih normalnih družin v panju našla mater in hčer. Nekatere vrste čebel so dobesedno nagnjene k temu, da v panju ohranijo dve matici. Niso redki primeri, pri katerih se čebelarju pri zamenjavi matic ob koncu sezone nikakor ne posreči dodati nove, mlade matice, čeprav je staro že odvzel. Razlog je v tem, da v družini obstaja še ena matica, bodisi oplojena ali neoplojena. Če želimo iz dvomatične družine z odstranitvijo matične rešetke oblikovati enomatično družino, se dogaja, da tako spodnja kot zgornja matica še dolgo ostaneta skupaj v panju in tudi skupaj zalegata, kot bi bili mati in hči. Oblikovanje dvomatične družine temelji na ugotovitvi, da v eni družini lahko hkrati zalegata dve matici. Po najinih ugotovitvah vsak način čebelarjenja, ki zagotavlja, da približno dva meseca pred glavno pašo v čebelji družini zalegata dve matici, prispeva k večjemu pridelku kot kateri koli drug način čebelarjenja. V dvomatičnih družinah je približno dvakrat več čebel delavk kot v enomatičnih družinah. Logično je, da takšne družine pridelajo več medu, poleg tega pa ga pridelujejo tudi bolj gospodarno kot enomatične družine. Donos medu kaže, koliko je družina sposobna izrabiti pašo. Na to sposobnost družine vplivajo: moč družine (številčnost), pasma in vrsta čebel, njihovo zdravstveno stanje in opravljene priprave na pašo. Čebelje družine in čebelnjaki, postavljeni na istem stojišču in istem pašnem območju, se lahko občutno razlikujejo po količini nabrane medičine (Moeller, 1961). Številni čebelarji so že imeli priložnost videti, da posamezne družine pridelajo občutno več medu, kot je povprečen pridelek drugih družin v istem čebelnjaku. Takšne izjemne družine dokazujejo, da je treba za uspešno delo s čebelami vzgojiti močne čebelje družine in ohranjati njihovo živalnost v vseh obdobjih njihovega razvoja. Prednosti dvomatičnega načina čebelarjenja Povedali smo že, da dvomatične družine pogosto pridelajo v istem čebelnjaku več kot dvakrat več medu kot enomatične družine. Druga pomembna prednost dvomatičnega načina čebelarjenja pa je v tem, da je v teh družinah rojenje občutno manjši problem kot pri enomatičnih družinah. Močne družine, kakršne dvomatične vsekakor so, precej manj pogosto zbolijo za nosemo, poleg tega pa so tudi precej bolj odporne proti drugim boleznim. Močne družine tudi bolje prezimijo, zimske izgube pa so majhne. Če so družine pravilno za-zimljene, potem izgub navadno sploh ni. Če so, pa so razlogi zanje lahko različni: družina je ostala brez matice, poznojesenska mlada matica ni bila oplojena, v panju je bila premajhna zimska zaloga hrane ali pa ta v panju ni bila pravilno razporejena. Dvomatično družino je treba zazimiti z dvakrat večjo količino cvetnega prahu kot običajno družino (Farrar, 1958). Posledica velikih zalog cvetnega prahu je veliko število mladih čebel spomladi, takšne razmere v družini pa so idealne za dodajanje druge matice oz. za dvomatično čebelarjenje. POENOSTAVLJEN NAČIN DELA Doslej je bilo opisanih že veliko načinov dela z dvema maticama. Eden izmed najbolj znanih je Farrarjev način (1958). Večina le-teh še posebej poudarja, da morata biti plodišči obeh matic ločeni, s tem pa naj bi onemogočili njun morebitni spopad skozi matično rešetko. Nekateri ukrepi so postali preveč zapleteni in tudi nepotrebni. Kaj pa je v okviru normalnega vedenja čebel vendarle mogoče storiti za preprostejše čebelarjenje z dvema maticama? Med preučevanjem Far-rarjevega dvomatičnega načina čebelarjenja sva ugoto- OBVESTILO GRADITELJEM ČEBELNJAKOV ff ffi ...... X Graditelje čebelnjakov obveščamo, da lahko v pisarni ČZS v Ljubljani, Cankarjeva 3, dobijo NAPOTKE in VZORCE (NAČRTE) za graditev čebelnjakov. Tekst in idejne načrte kot vzorce za graditev sodobnih čebelnjakov, ki izvirajo iz slovenske tradicije, je pripravil Marjan Debelak, univ. dipl. inž. arh., v okviru nalog Komisije za tehnologijo pri ČZS. Za člane CZS brezplačno! vila, da matici iz zgornjega plodišča prehajata v vmesni prostor med plodiščema, ločen z mednaklado, in ga zaležeta z jajčeci. Leta 1954, ko še nismo imeli dovolj opreme (naklad), so matice petih močnih čebeljih družin skoraj v celoti preselile svoja plodišča v naklade nad matično rešetko. V vseh družinah so bili tudi ostanki polegajoče se zalege tako na eni kot na drugi strani matične rešetke. Takšen položaj jajčec dokazuje, da sta matici najverjetneje zalegali tudi, kadar sta bili povsem blizu druga drugi, verjetno pa se nista spopadali. Zadnjih deset let plodišč ne ločujeva več z nakladami. Dvomatične družine gojiva tako, da gornje plodiš-če ločujeva od spodnjega samo z matično rešetko. Vrstni red opravil pri poenostavljenem načinu dvoma-tičnega čebelarjenja je: Zgodaj spomladi, na severu Združenih držav Amerike je to šele od 1. marca naprej, močne družine kar najbolj razvijemo z dodajanjem zalog cvetnega prahu (Schaefer in Farrar, 1946). Ker želimo zagotoviti nenehno zaleganje, jim to hrano dodajamo tako rekoč v neizmernih količinah, dokler se cvetni prah ne pojavi v naravi. V obdobju zgodnjega spomladanskega razvoja družine zgornje žrelo počasi spuščava navzdol, da bi se čebele navadile na spodnje žrelo. Mlade matice naročava na jugu, pri tem pa paziva, da jih prejmeva dva meseca pred začetkom glavne paše. Ko matice prispejo, družine začasno razdeliva. Staro matico in mlado zalego skupaj s približno polovico čebel delavk vstaviva v spodnji del panja, zgoraj pa ostane stara, pokrita zalega s preostankom čebel. Zgornji in spodnji del popolnoma ločiva enega od drugega z notranjim pokrovom, na katerega odprtino prej namestiva žičnato mrežo. To odprtino je mogoče tudi v celoti zapreti. Sočasno v gornjem delu družine namestiva gornje žrelo. Če pri delu z dvema maticama uporabljate standardno opremo (Langstrothov panj), priporočava, da za spodnjo matico uporabite najmanj dve nakladi in dve za zgornjo. Vendar so za dvomatično čebelarjenje veliko boljše 11-satne polovične naklade prilagojenega Da-dantovega panja ali pa Farrarjeve 12-satne (kvadratne) polovične naklade, globoke 16,80 cm. Pri delu s Far-rarjevim panjem uporabljava najmanj dve nakladi za spodnji in tri za zgornji del panja. Kadar morava deliti večje število družin in jim hkrati dodati matice, starih matic ne iščeva po panjih, ampak družino preprosto razdeliva že tri dni prej, preden prispejo z juga nove matice. Ko ob prispetju novih matic pregledujeva družine, lahko hitro določiva, kje je stara matica. Pred dodajanjem mlade matice je treba obvezno odstraniti vse matičnike. Mlado matico vstavljava v družino v matičnici. V naslednjih dveh tednih oziroma ob cvetenju poznih vrb in zgodnjega sadja se matica navadno privadi novi družini in, odvisno od njene moči, dobro zalega. Vse, kar mora čebelar zdaj še narediti, je, da odstrani notranji pokrov in ga nadomesti z matično rešetko. Povsem dovolj je ena matična rešetka. Tako oblikovani dvomatični čebelji družini moramo za shranjevanje medu nameniti dvakrat več naklad kot enomatični družini. Povedano drugače: če moramo enomatičnim družinam dodati tri standardne naklade za shranjevanje medu, jih moramo pri dvomatični družini dodati šest, če pa moramo enomatični družini dodati štiri plitve naklade, jih moramo dvomatični dodati najmanj osem. Ko ugotoviva, da je treba družinam dodati naklade, ravnava tako kot pri enomatičnih družinah, vendar nikoli ne pozabiva, da potrebujejo dvomatične družine v določenem obdobju zelo veliko prostora. Če dodamo enomatični družini eno naklado, moramo dvomatični dodati dve ali celo tri prazne naklade. Da bi omogočila normalno širjenje zalege navzgor, vsakih sedem do deset dni menjava položaj naklad v plodiščih. To počneva vse do štirih tednov pred pričakovanim koncem paše. Pozneje namreč nabrana medičina onemogoča kakršno koli delo pri zalegi. Od tedaj naklad v plodišču ne zamenjujeva več, ampak več pozornosti namenjava prostoru v medišču. Med iztočiva takoj, ko je katera izmed mediščnih naklad polna, prazne pa vračava, ker želiva zagotoviti, da ima družina vedno dovolj prostora za skladiščenje nektarja in njegovo predelavo v med. Ker so naklade, iz katerih smo iztočili med, zelo privlačne za matico, jih vedno postavljava nad delno polne naklade, nikoli pa neposredno čez gornje plodišče. Če moramo take naklade kljub vsemu postaviti neposredno čez plodišče, potem je treba nanj najprej namestiti matično rešetko. Lahko se zgodi, da je gornje plodišče blokirano z medom. V tem primeru moramo gornje plodišče najprej zamenjati s spodnjim. Z medom blokirano plodišče postavimo na podnico, spodnje plodišče s staro matico pa nad matično rešetko. Seveda je pri tem treba paziti, da med tem postopkom mlada matica ne uide v naklade nad gornjim plodiščem. Če je do konca pašne sezone manj kot mesec dni, teoretično v panju ni več smiselno ohranjati dveh matic, kajti iz jajčec, ki jih matica zaleže v tem obdobju, se bodo šele čez tri tedne razvile odrasle čebele, še teden ali dva pa bo trajalo, da bodo postale nabiralke. Kljub temu po najinem prepričanju sredi paše ni smotrno posegati v plodišče, da bi odstranili eno izmed matic, saj so v tem obdobju v panju vse mediščne naklade, zato je dostop do plodišča precej težaven. Praksa nama je pokazala, da je obe matici vendarle koristno pustiti v družini do konca pašne sezone. Tako nama ni treba skrbeti za to, da bova v panju pravočasno oblikovala enomatično družino. To je treba storiti šele tedaj, ko presahne glavna paša. Če sta plodišči združeni prezgodaj, bo izgubljenega več pridelka, kot če to storimo prepozno. Sicer pa nekatere družine tudi same odstranijo eno izmed matic. V tem primeru seveda postanejo enomatične, mi pa nimamo drugega dela kot da odstranimo matično rešetko in plodišči priredimo za eno družino. Od tedaj do prihodnjega aprila je treba vsako družino obravnavati kot enomatično. Glede na vse to sva ugotovila, da izgube matic niso velike, prav tako pa se matici tudi ne spopadata med seboj skozi matično rešetko. Najpomembneje je, da se dodana matica hitro prilagodi novi družini in da dobro zalega. Ko ima v svojem delu panja veliko zalege, jo bo sprejel tudi spodnji del družine, čeprav je od nje ločen samo z matično rešetko, ki gornjo matico ločuje od spodnje. V obdobju razvoja delujeta matici podobno kot matici v razmerju mati-hči. V obdobju nekaj več kot deset let je bilo v 678 družinah izgubljenih samo 14 matic, ki so bile dodane družinam ob oblikovanju dvomatičnih družin. Preostale matice so čebele delavke negovale vse do sredine julija, nekatere izmed njih pa celo do sredine septembra. Ta način čebelarjenja z dvema maticama je mogoče prilagoditi bodisi za pridelavo medu v satju ali za pridelavo točenega medu. Dvomatične družine hitro napolnijo dodane naklade za pridelavo medu v satju. Nekatere izmed dodanih naklad so lahko razdeljene tudi na več delov. Takšne naklade je treba družinam dodati, kadar čebele delavke eno ali dve mediščni nakladi intenzivno polnijo z medičino. Ob koncu paše je treba dodati še naklado, iz katere bomo med iztočili. Skušala sva uporabiti starejši, bolj zapleten način čebelarjenja z dvema maticama, z mediščnima nakladama med zgornjim in spodnjim plodiščem, vendar sva ugotovila, da čebele iz zgornjega plodišča zelo pogosto shranjujejo cvetni prah v celice satov naklad, ki so pod njim. Enako se dogaja, če ta del panja razdelimo na več delov za med v satju. To je tudi razlog, da je lete teže prodati. Teh težav pa ni bilo, če so bile me-diščne naklade nameščene nad zgornjim plodiščem. Po najinem načinu sva od dvomatičnih družin dobila povprečno po 225 do 315 kilogramov medu. Neka izjemno pridobitna družina je pridelala kar 360 kilogramov medu za prodajo. Glede na to sklepava, da povprečni donos od 160-180 kilogramov ni nemogoč. Od enomatičnih družin lahko na istem območju pričakujemo povprečno le od 70-90 kilogramov medu. Pregled najpomembnejših del 1. S spomladanskim dodajanjem cvetnega prahu je treba kolikor mogoče okrepiti čebelje družine, ki so dobro prezimile. 2. Žrela na gornjih nakladah je treba postopno prenesti na spodnje naklade. 3. Približno dva meseca pred glavno pašo je treba vsaki družini nad notranjim pokrovom dodati novo, mlado matico in odpreti gornje žrelo. 4. Dva tedna po dodajanju nove matice je treba namesto pregrade (notranjega pokrova) vstaviti matično rešetko. 5. Vse do mesec dni pred koncem pašne sezone je treba v presledkih 7-10 dni zamenjevati mesta naklad v plodiščih. 6. Ko je iztočenega večina medenega pridelka, je treba dvomatične družine preoblikovati v enomatične. Vir: Moeller, F. E., in Harp, C. R.: »The two queen system simplified«, Gleanings Bee Cult., 93(11), 679-682, 1965. Prevedla Nuša Radinja. olezni PRIPRAVIMO SE NA ZATIRANJE VAROE Milan Meglič Prvi pogoj za uspešno zatiranje varoe je vedenje, koliko je čebelja družina v določenem času napadena. Spomladi se mora čebelar vprašati predvsem, kolikšno število va-roj je v posamezni čebelji družini prezimilo. Na podlagi ocene, kolikšno je število varoj ob začetku njihovega razmnoževanja, lahko predvidimo tudi vse potrebne ukrepe za zatiranje varoe v prihodnjih mesecih. Usmeritev nam je sicer že dala natančna pozno jesenska kontrola stanja (oktober), pri kateri smo ugotavljali uspešnost dotedanjega zatiranja in se odločali, ali bo treba izvesti še zimsko zatiranje. Seveda moramo upoštevati tudi možnost vnovične napadenosti - reinvazije oziroma se moramo naučiti reinvazijo zaznati in po potrebi znova ukrepati. MOTNJE V RAZVOJU ČEBELJE DRUŽINE ZARADI PREDČASNEGA UMIRANJA ČEBEL. KI SO JIH POŠKODOVALE VAROE 3 ZDRAVA 2 BOLNA 1 Feb. Marec April Maj Dec. Jan. Vir: Rudolf Büttner, Tharandt 1989 Schutz Winterbienen vor Varroaschaden Garten und Kleintirzucht: »C« 5/1989 Priredil: Milan Meglič, marec 2000 Posredoval: Stane Sajevec, Maribor Če pa še zdaj niti približno ne vemo, koliko varoj je v posameznem panju, bomo majsko (če sumimo, daje v panjih večje število varoj, pa že prej) diagnozo izvedli na podlagi naravnega odpada varoj. Vsaka maja naravno odpadla varoa na dan pomeni najmanj 120 varoj v panju. Če sami še ne obvladamo diagnosticiranja, prosimo za nasvet sosednjega čebelarja ali pokličimo na pomoč območnega veterinarja. Jasno pa je, da se bo moral vsak čebelar prej ali slej sam naučiti ugotavljati približno število varoj v posamezni čebelji družini. Sodobni testni vložki omogočajo, da kadar koli hitro ugotovimo število varoj, pri tem pa ne vznemirjamo čebel. Kdor uporablja samo premazan papir brez zaščitne mreže, ga mora izvleči vsako jutro vsaj do 10. ure, saj v nasprotnem začnejo čebele odnašati drobir iz panja in zaradi tega rezultat ni pravilen! Tabela 1 - RAZMNOŽEVANJE VAROE FEBRUAR 1 10 32 50 100 200 400 MAREC 2 20 64 100 200 400 800 APRIL 4 40 125 200 400 800 1.600 MAJ 8 80 250 400 800 1.600 3.200 JUNIJ 16 160 500 800 1.600 3.200 6.400 JULIJ 32 320 1.000 1.600 3.200 6.400 12.800 AVGUST 64 640 2.000 3.200 6.400 12.800 + SEPTEMBER 128 1.280 4.000 6.400 12.800 + OKTOBER 250 2.500 8.000 12.800 + Če zazimimo 40 varoj - 20 odstotkov jih čez zimo propade -, jih zimo preživi 32. Vzroki za jesenski propad družine zaradi varoe: 1. prevelika začetna populacija spomladi, 2. brez zatiranja čez leto, 3. morebitna vnovična napadenost, 4. možnost drugotne okužbe: virusi, bakterije. Vzroki za spomladanski propad družine zaradi varoe: 1. neučinkovito zatiranje v prejšnjem letu, 2. preveč invalidov, 3. huda vnovična napadenost, 4. drugotna okužba: virusi, bakterije. NAPAKA JE ZANAŠATI SE NA ZIMSKO ZATIRANJE! Milan Meglič, april 1999 Poznati moramo razmnoževalno moč varoe (vsak mesec je varoe dvakrat več) v obdobju zaleganja v povprečni čebelji družini. Ko je v čebelji družini zalega, je večina varoe (do 90 odstotkov) varno skrita v pokriti zalegi, tam pa ji razen hlapov mravljinčne kisline za zdaj ne pride do živega nobeno drugo sredstvo. Ko je v čebelji družini trotovska zalega, je po navadi več varoe v trotovski, manj pa v čebelji zalegi. Kljub temu ne smemo pozabiti, daje varoa zelo prilagodljiv zajedavec. Bernd Danny iz Nemčije je na predavanju v Gradcu februarja letos opozarjal, da se v Srednji Evropi varoa najraje naseli ob spodnjem robu gnezda. Zaradi tega se zgodi, da v zalegi v sredini gnezda ni varoj, to pa nas pri pregledovanju pokrite zalege lahko zavede v prepričanje, da družina ni napadena. Na to moramo biti pozorni tudi pri usmerjenem izrezovanju trotovine! Iz tabele št. 1 je razvidna razmnoževalna moč varoe. Vsak čebelar lahko na podlagi diagnoze predvi- di, koliko varoj bo v družini v naslednjem obdobju in kdaj je zadnji čas za ukrepanje. Podobne tabele skušajte na podlagi podatkov svoje diagnoze narediti tudi za svoj čebelnjak! NAČRT ZATIRANJA VAROE V KRANJSKI GORI, 1999: • ZAZIMITI NAJVEČ 40 VAROJ. (ZIMO JIH PREŽIVI PRIBLIŽNO 32.) 14000] VAROE 12000 j o 10000 8000 > 6000 J >CO 4000 IL/ PRAG ŠK. 2000- 0 ŠT. VAROJ I FEB. MAR 100 200 APR. MAJ JUN. JUL. AVG. SEP. 400 800 1.600 3.200 6.400 12.800 • ZMANJŠEVANJE ŠTEVILA VAROJ JE DOBRODOŠLO, NI PA NUJNO. • UČINKOVITO ZATIRANJE PO PAŠI (JULIJ, AVGUST). • ZIMSKO ZATIRANJE SAMO PO POTREBI. 5000 4500 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 ZATIRANJE 2 5 6 7 0 1 3 4 8 9 10 MAJ JUN. JUL. AVG. SEP. Milan Meglič, april 1999 14000] 12000 O 10000 8000 > 6000 <>/siol.net. Izdajateljski svet: Lojze Peterle, Marjan Debelak, dipl. inž. arh., Janez Mihelič, univ. dipl. biol., dr. Jože Šnajder, dr. Janez Poklukar in dr. Aleš Gregorc. Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., Jože Babnik, inž. agr., dr. Jurij Senegačnik, doc. dr. Janez Poklukar, mag. Mira Jenko-Rogelj, Marjan Debelak, dipl. inž. arh., dr. Aleš Gregorc in dr. Janko Božič. Glavni in odgovorni urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., lektorica: Nuša Radinja, prof. Letna naročnina za leto 2000 za nečlane je 6.600,00 SIT. Posamezna številka stane 500 SIT za člane oz. 600 SIT za nečlane skupaj z 8% DDV. Članarina, skupaj z naročnino za Slovenski čebelar, je 5.500 SIT. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto, nadaljnja beseda je 50 SIT. Reklamni oglasi: Cela barvna stran na ovitku 100.000 SIT, v sredini 60.000 SIT, pol strani 30.000 SIT, četrt strani 14.000 SIT. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10%, za 6- do 10-kratno objavo 20%, za celoletno objavo 30%. Splošni oglasi po 50 SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Številka žiro računa pri APP v Ljubljani je: 50100-67848636, davčna številka: 81079435. Priprava za tisk: Prepress d.o.o., Ljubljana, tisk: Tiskarna Tone Tomšič d.d., Ljubljana. Oblikovanje naslovnice: Boštjan Debelak, dipl. inž. arh. SLADKORNI SIRWP IS 50 ill Pakirano tudi v 50 I balonu, v 5,5 in 10 litrskih vedrih Dežela izvora: Češka republika Vsebnost suhe snovi: 72% ( Vsebnost fruktoze v suhi snovi: 49% Vsebnost glukoze v suhi snovi: 50,75% Vsebnost pepela v suhi snovi: maks 0,25% SLADKORNI SIRUP IS 50 je po vsebini ogljikohidratnih sestavinah najbolj podoben medu, zato je tudi namenjen za kakovostno prehrano čebel. PREDNOSTI ZIMSKEGA KRMLJENJA ČEBEL: • energetska enakovrednost medu • ne obremenjuje prebavnega trakta čebele • pospešuje razvoj čebelje družine in podaljšuje življenjsko dobo čebel • čebelarju prihrani čas in vse faze dela, ki jih ima s sladkorno raztopino • najcenejše krmilo za čebele M ■ 'j ■ •AS ♦ ■ VÄ ■ , , \ trn* ; 4 *. «-a» <*.* •* 4 * •t V zalogi tudi plastična, kartonska in steklena embalaža po ugodnih cenah Cena sladkornega sirupa brez embalaže, z DDV Rok uporabe 6 mesecev Cena sladkornega sirupa z embalažo in z DDV Z.š. SLADKORNI SIRUP BREZ EMBALAŽE CENA ZA 1kg z 8% DDV 1. Od 50 I do 1000 I 85,68 SIT 50 L - 67,75 kg 2. Več kot 1000 I 83,16 SIT 1000L = 1355 kg Cene so za sladkorni sirup brez embalaže. Po dogovoru polnimo tudi v prineseno embalažo S . AR TIK E L VREDNOST SKUPAJ z 8 % DDV 1 . 5,5 I okroglo v«dro*P*R 84 2,04 SIT ( 5,5 I ■ 7,4525 kg ) 2. 10 lokroglo vadro + P*R ( 1 0 I ■ 13,55 ka ) 1.508,78 8 IT 3. 10 I ročka (10 1- 13,55 ka ) 1.508,78 SIT 4 20 I ro čka ( 20 I■ 27,1 0 kg ) 2.97 7,84 SIT 5, 35 Ibalon • plombami ( 35 I ■ 4 7,43 ka ) 5.250,1 1 S IT 6. 50 Ibalon a plombami ( 50 I» 67,75 ka ) 7,29 1,23 SIT Po dogovoru dostava na čebelarska društva in točenje iz kontejnerja. Najmanjša dostavna količina 1.900 kg. Pri dostavi FCO čebelarska društva ni popusta (s popustom se kompenzirajo stroški dostave do čebelarskega druitva za voijc transportne količim). V zalogi več kot 40 vrst stekleničk in steklenic, 12 vrst kozarcev in 16 vrst pokrovov za kozarce (043 mm, 053 mm, 063 mm, 066 mm, 082 mm) Vse cene vključujejo DDV. Pri nakupu nad 10.000,00 SIT dajemo 10% popusta Cene so FCO Maribor (BDC VEMA) Možnost organiziranega prevoza. Cene so vezane na tečaj DEM +/- 2% Veljavnost cen od 15.4.2000 Tržaška 65, 2000 Maribor Telefon: 062/320-64-52 Faks: 062/306-271 e-mail: vema@siol.net Delovni čas: pon. - pet.: 8" -16" sobota: 9" -12" VELETRGOVINA