Spoštovani! Vsem otrokom je potrebno zagotoviti možnosti za optimalni razvoj njihovih potencialov in za sistematično pridobivanje splošnih in posebnih znanj, pri tem poskušamo upoštevati individualne razlike v hitrosti in načinu razvoja za učenje. Osnovna šola je danes organizacijsko in vsebinsko razčlenjena tako, da jo lahko učenke in učenci uspešno končajo, hkrati pa šola poskuša razvijati vedoželjnost vseh učencev. Prizadevamo si, da v osnovni šoli zagotovimo možnost nadaljnjega izobraževanja vsem učenkam in učencem na ustrezni stopnji. Vsem, ki nadaljujejo izobraževanje, želimo zagotoviti uspešno izobraževalno pot. Danes se veliko bolj, kot kadar koli v šolskem sistemu, ukvarjamo z različnimi didaktičnimi sistemi, s katerimi spodbujamo tudi solidarnost, toleranco do drugačnosti z različnih zornih kotov. Načelo medsebojnega sodelovanja dopolnjuje načelo spoštovanja individualnosti in integritete posameznika in je neposredno povezana z zahtevo po neomejevanju svobode. Vse te pristope uvajamo zjasnim namenom, da učenci pridobijo čimveč znanja in se razvijejo v uspešnega državljana Republike Slovenije. Vendar te več kot želene želje ni mogoče uresničiti z natančnim delom in sodelovanjem vseh, ki s tem mladim človekom delajo. Zato so pomemben člen v osnovnošolskem sistemu starši, ki morajo imeti vpogled v delo in življenje šole, dostopne jim morajo biti informacije o delovanju šole kot institucije, o šolanju njihovih otrok, dejavno se lahko vključijo v delo šole. V tem trikotniku si želimo dobrega Iz vsebine SVETINJE 2 PAVČEK, PARTLJIČ 3 KO PRAVLJICE 4 KO PRAVLJICE 5 ZGODILO SEJE 6 PLAVALNI TEČAJ 7 GALERIJA 8 GALERIJA 9 SVETOVNI DAN 10 OTROK-SKRIVA SE 11 ZELIŠČNI VRT 12 RAZCVET LJUBEZNI 13 NEKOČ, DANES 14 NOČ ČAROVNIC 15 ZANIMIVOSTI 16 Bralke, bralci! Začelo se je novo šolsko leto. Para, ki se kadi iz šole, je znak, da smo pričeli delovno. Pripravili smo časopis, ki ga boste lahko prebirali ob večerih. Želimo Vam, da bi z novim letom štartali uspešno, vse slabo pozabili, dobro pa shranili v skritem delu Vašega srca. Naj Vam novoletni čas seže do srca in ga ogreje z novoletnimi presenečenji. sodelovanja, uspešno delo in novi zagon ob koledarskem letu. Učenci literarnega krožka Ravnateljica: Nada Pignar, prof. RP Naselje Svetinje je tipično slovensko-goriško naselje s cerkvijo, staro šolo in nekaj starejšimi zgradbami na idiličnem griču Lj uto mersko-Ormoških goric. Leži 290 m visoko sredi vinogradov, ob vinski cesti, ki pelje proti Jeruzalemu. Svetinj e Naselje je del Krajevne skupnosti Ivanjkovci. Glavni gospodarski panogi teh krajev sta vinogradništvo in sadjarstvo. Svetinje obdajajo najboljši vinogradi Ljutomersko-Ormoških goric. Tukaj rastejo sorte, kot so: chardonnap, beli pinot, šipon, laški rizling in zeleni silvanec, ki dajejo najboljša vina tega vinskega območja. Vinska trta v vinorodnih Slovenskih goricah korenini že iz antičnih časov in daje tem krajem razpoznavni videz. Prav zaradi tega je tudi na grbu in zastavi Svetinj. Iz vrha zelenega grička raste stara, črna in skrivljena vinska trta. Sonce, veter in mraz so trto v desetletjih skrivili v podobo črke »S« tako, da je že po njeni podobi moč razpoznati, da smo v bližini Svetinj. Na dnu grba je zelen griček, v katerem je skrita zlata knjiga s srebrnimi listi. Že leta 1603 je bila na Mihalovskem vrhu zgrajena kapelica, posvečena vsem svetnikom. Leta 1730 so zgradili sedanjo baročno cerkev, o čemer priča letnica na kamnitem podboju. Začetki šolstva pri Svetinjah segajo v čas od leta 1816 do 1819. Takrat je okoli 20 otrok zahajalo v malo sobo župnišča. Današnje šolsko poslopje pri Svetinjah so dokončali leta 1884. Leta 1954 seje šola preimenovala v OŠ Ivanjkovci. Kot popolna osemletka je delovala do leta 1962. Do leta 1990 pa kot podružnična šola s petimi razredi. Poleg cerkve in šole je v kraju zanimiva stavba, kjer je bil nekoč otroški vrtec. Gre za nekdanjo gosposko hišo, manjši gradič (Štoki), južno od cerkve, ki je bil kot zidanica. V času pred drugo svetovno vojno je obstojala občina Svetinje, kije spadala pod Ptujski srez, ta pa v Dravsko banovino v okviru Kraljevine Jugoslavije. Po podatkih Krajevnega leksikona Dravske banovine iz leta 1937 je občina Svetinje imela 2.928 prebivalcev. Kraj Svetinje do 24. septembra 2005 ni bil uradno poimenovan z imenom Svetinje. Tega dne so Turistično društvo Ivanjkovci, Krajevna skupnost Ivanjkovci in Občina Ormož na 8. prazniku trgatve slovesno poimenovali ta kraj Svetinje. Istočasno pa je bila otvoritev turističnega objekta. Želja je, da bi se Svetinje uredile v turistični kraj, od koder bi vodile različne poti kot planinske poti, kolesarske steze, vinske ceste, pešpoti na vse strani, da bi tako povezali tudi druge bližnje kraje. Tukaj je veliko kulturnih znamenitosti ter čudovita pokrajina. Ljudje so pridnih rok, odprtega in dobrega srca, zato verjamejo, da bodo Svetinje zaživele kot pravi turistični biser. Po zborniku Svetinje, ki je izšel septembra 2005, povzel Boštjan Rajh. Pavček, Partljič, »Otroke moramo navaditi, da jim bo knjiga neločljiv del življenja.« (Paul Hazard) Branje Z branjem se srečujemo vsak dan, v vsakem trenutku. Pomembno je za vse generacije, predvsem pa pri učencih razvija učenje učenja. Pomaga jim razvijati strategije učenja materinščine ter vseh ostalih šolskih predmetov. Branje razvija učenčeve delovne in učne navade. Bralna značka Bralna značka je kulturno gibanje in prostovoljna interesna dejavnost, ki mlade vzpodbuja k branju. Branje je najboljše učenje. Bralna značka si prizadeva za geslo DOBRO BRATI IN LJUBITI BRATI«. Vsak, ki bere osem oziroma devet let, je zlati bralec. Učenci lahko knjige izbirajo po svoji presoji in vsebine, primerno njihovi starosti. Ob zaključku nas vsako leto obišče literarni ustvarjalec. V zadnjih letih so nas obiskali Tone Pavček, Tone Partljič in Slavko Pregl. In še nekaj statistike šolsko leto št. vseh učencev osvojili bralno značko osvojili v% št. učencev v 8. razredu osvojili osvojili v% 2002/03 195 131 67,1% 24 7 29,1% 2003/04 175 125 71% 22 7 31,8% 2004/05 173 113 65,3% 28 8 28,5% Pripravila Brigita Zavec. Ko pravljice oživijo Medvedek Mali kužek Medvedek je nekega dne šel pogledat morje. Ob morju si je natrgal rožice. Že je bila tema in je šel domov. Doma je rožice dal v vazo in odšel spat. Vse do jutra je sanjal, kako se kopa v morju. Eva Leskovar K & A% G C 5cuJ in i Eva gre v šolo xX i « h jr •' n Zgodaj zjutraj mama reče Evi, naj si natakne torbo na rame, zaveže rutico okoli vratu in naj gre v šolo. V šoli se je Eva učila zapisati številko 1, narisala je Rdečo kapico in si izmislila svojo zgodbico. Ko je bilo pouka konec, je Eva vzela svoje stvari in šla domov. Mama jo je vprašala, kaj se je naučila v šoli. Eva ji je vse povedala. Mama je bila zadovoljna, Eva pa se je že veselila, da bo jutri spet šla v šolo in se naučila spet kaj novega. Eva Filipič Kmet in kmetica sta nekega dne našla majhnega kužka. Odpeljala sta ga domov in ga zaprla v hišo. Potem sta šla v trgovino kupit posteljico za kužka. Mali kužek pa je doma gledal skozi okno in čakal in čakal. Ko se je stemnilo, sta kmet in kmetica končno prišla. Prinesla sta mu mehko posteljico. Kužek je v njej sladko spal vso dolgo noč. Ana Vidovič Pravljica o morju Nekega dne je Mihec našel barčico. Ves dan je vesel plul po morju. Zvečer je odšel domov. Barčico je privezal v pristanišču. Naslednji dan se je zgodaj odpravil v pristanišče. Ni vedel, katera barčica je njegova. Gledal je in gledal ter jo končno našel. Spet je plul po morju vse do konca svojih dni. Luka Puklavec Eva in list Nekega jesenskega dne je bilo naokrog vse polno listja. Ko je Eva prišla iz svoje tople hiške, je opazila, da bo potrebno listje pograbljati. Odšla je po grablje in pričela z delom. Pograbljala je vso listje. Nato je odšla v hišo. Mama ji je rekla, da je bila zelo pridna. Eva je odšla ven in videla, da je listje izginilo. Na tleh je ležal le še en list. Začel se je dvigovati in se pogovarjati z Evo. Eva pa se je tega lista zelo ustrašila. Z listom sta se spoznala. Eva in list sta se imela rada in živela sta srečno. Špela Rajh Kmetija V jeseni je potrebno posejati veliko žit.Tudi na vrtu je veliko dela. Kmet v jeseni obdela zemljo in poseje ječmen, oves in druga žita. Gospodinje pa posadijo rože, tulipane, grmičke in zelenjavo. Nekega dne gospodinja zaliva tulipane. Krt to opazuje in, ko gospodinja odide, odkoplje tulipane in zelenjavo. Drugi dan gospodinja pride na vrt in zagleda odkopano zelenjavo. Kmet je posejal žito, gospodinja pride v hišo in zagleda kmeta. Brez prepira gospodinja odide na polje in celo polje prekoplje. Ker je mislila, daje kmet uničil njen vrt. Ko je kmet videl njivo, je vprašal gospodinjo: »Zakaj si mi prekopala njive?« »Ker si ti meni vrt!« je odgovorila gospodinja. In začel se je prepir. Dokler kmet ne nažene gospodinje od hiše. Nato pride poletje in na vrtu vse cveti, na njivi pa vse zori. Naenkrat je kmetu žal, da je odgnal gospodinjo. Nekega dne pa jo povabi nazaj in zgodil se je čudež. Kmet in gospodinja sta se poročila in VSI SO ŽIVELI SREČNO DO KONCA SVOJIH DNI. David Vidovič Živali v jeseni in zimi Nekega dne si je veverica začela pripravljati zalogo za zimo. Naenkrat je zaslišala brundanje. Bil je medved, ki se je ravno zbudil iz spanja. Medved ji reče: »Zdravo veverica!« Veverica mu odvrne: »Zdravo.« Čez nekaj časa mu reče: »Veš medved, jaz si že pripravljam zalogo za zimo.« Medved se začudi: »Zakaj pa že?« Veverica pa ga kar hitro spomni: »Kaj niti tega ne veš, da je jutri zadnji jesenski dan!« Medved jo pogleda in ji odvrne: »Kaj, da je pojutrišnjem že zima?« Veverica mu še zadnjič reče: »Da!« In tako je veverica odšla v svojo duplo. Medved pa v svoj brlog.Tako je medved samo spal. Veverica pa je zaspano vstajala, hodila jest in tako ponavljala vsak dan. Katja Kolarič Pripravili učenci 3. a razreda z mentorico Ireno Cerovič. Zgodilo se je ... Noč čarovnic Vsako leto praznujemo noč čarovnic. Tudi letos je prišel čas in naša družina se je odločila, da gre na noč čarovnic. V nedeljo smo se skupaj z dedkom, babico, botrom, botrco in sestrično odpravili proti gradu, kjer so se zbirale čarovnice. Ko smo prispeli, smo videli pokopališče, mrliški voz, ... Zvečer, ko se je stemnilo, so pripeljali čarovnico in jo sežgali na grmadi. Jedli smo kostanje in se zabavali. Ko smo bili že dovolj utrujeni, smo se odpravili domov. V meni je ostal lep spomin na ta dan. Timotej Novak Moj kužek Imamo kužka, ki mu je ime Maksi. Z njim se zelo rad igram. Ima svojo hišico, ki jo naredil ata. Tudi babica in dedek imata kužka. Vsak dan ga pridno obiskujem. Matej Zelenko Moj mucek Doma imam muceka, ki mu je ime Garfild. Je oranžne barve. Zelo rad se igra s svojim repom. Najraje spi na kavču v hiši. Mama je takrat jezna in ga nažene. Ko sem bil poleti na ribičiji, se mu je zgodila nesreča. Zadel ga je avto in ga ranil. Ni mogel hoditi in jesti, zato sem mu dajal hrano v usta, dokler se ni pozdravil. Zdaj je spet zdrav in vsak dan se igrava. Jan Vočanec Na Peco Lepo sončno soboto smo se odpravili na Peco. Pot do koče pod Peco je bila dolga in lepa. Od doma smo šli peš na vrh Pece. Z vrha Pece je bil čudovit razgled na Mežico. Tam sem doživela planinski krst. Dobila sem ime Planika. Pod Peco smo si ogledali še Kralja Matjaža. Odpravili smo se domov, kajti naslednji dan smo šli na morje. Preživeli smo lep dan. Sara Šac Jesenske počitnice Jesenske počitnice sem preživel v Prekmurju. Bil sem pri babici in dedku. Tam sem se igral s sosedom. Ime mu je Dani. Pisal mi je račune. Vse račune sem pravilno izračunal. Bil sem zelo vesel. Tilen Rajh Plavalni tečaj Meni je bilo lani na plavalnem tečaju lepo. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo morali iskati like. Učila nas je učiteljica Simona, ker sem bila v slabši skupini. Anita Bezjak Lani mi je na plavalnem tečaju bilo zelo lepo. Dobila sem srebrnega delfinčka. Učila meje učiteljica Saša Mihelak. Komaj čakam, da gremo letos spet na tečaj. Eva Ivanuša Lani smo šli na plavalni tečaj. V predprostoru so bile garderobe. Preden smo šli v bazen smo se morali stuširati. Preden smo šli v vodo, smo se še razgibali. Učili smo se plavanja. Razdeljeni smo bili v dve skupini. V prvi so bili slabši plavalci, v drugi pa dobri plavalci. Imeli smo dve učiteljici: Simono Bradan Ivanuša in Sašo Mihelak. Plavali smo žabico in kravl. Ko smo končali s plavanjem, smo se zopet stuširali in odšli v garderobe. Tam smo se posušili, se oblekli, šli na avtobus in domov. Tjaša Jerebič Na plavalni tečaj sem rada hodila, saj me plavanje veseli. Tudi učiteljici sta bili zelo prijazni. Voda je bila na začetku mrzla, ko pa si nekaj časa plaval, je bila topla. Komaj čakam, da gremo spet na plavalni tečaj. Teja Kosi Pripravili učenci 4. a razreda z mentorico Simono Bradan Ivanuša. Avtorica: Amanda Vesenjak Naslov: Tihožitje, 2005 Tehnika: tempera Avtorica: Nataša Žalar Naslov: Tihožitje, 2005 Tehnika: tempera Avtor: Marcel Ivančič Naslov: Konj, 2005 Tehnika: tempera Avtorica: Sandra Drobnik Naslov: Tihožitje, 2005 Tehnika: tempera Avtor: Tilen Vočanec Naslov: Konji, 2005 Tehnika: tempera Pripravila Mojca Grula. Avtorica: Dalea Jerebič Naslov: Tihožitje, 2005 Tehnika: računalniška grafika Avtor: Primož Kolarič Naslov: Piccasso, 2005 Tehnika: računalniška grafika Avtorica: Jasmina Bezjak Naslov: Zvezde, 2005 Tehnika: računalniška grafika Avtorica: Petra Janežič Naslov: Družina, 2005 Tehnika: računalniška grafika Avtor: Aleš Kociper Naslov: Pokrajina, 2005 Tehnika: tempera Avtor: David Vidovič Naslov: Krajina, 2005 Tehnika: tempera .4'"- ji J ŠTEVILKA 2 m ii g..:.........: Svetovni dan hrane Tega dne se v Sloveniji zavedamo od leta 1995. Na ta dan vrsta organizacij po svetu posebej opozori svetovno javnost na problem lakote in podhranjenosti v svetu. V petem razredu smo učenci z učiteljico obeležili ta dan z razstavo hrane. Letošnji svetovni dan hrane je potekal v znamenju poudarjanja pomembne vloge vode v proizvodnji hrane. Pravica vseh ljudi je, da ima vsak Zemljan pravico dostopa do hrane in vode vsaj enkrat na dan. Vsako leto tako zaradi lakote umre več kot 200 milijonov ljudi, zaradi kroničnega pomanjkanja hrane pa trpi 840 milijonov ljudi. Sladka ura V petek smo imeli petari zaključek »zdravih« dni. Učenci smo prinesli sladkarije, ki smo jih kupili ali spekli s starši. Urškina specialiteta je bila najboljša. Učiteljica je spekla makovo pecivo, a ga je na žalost pozabila doma. Zato je zjutraj kupila dve roladi. Na koncu sladke urice nam je bilo že malce slabo, saj smo pojedli preveč sladkarij. Tako lepo se še nismo imeli kot to šolsko uro. Barbara Mavrič Nasvet Mleko, jogurt in korenje, to za zobke je veselje. Limona, jabolko in sliva, polno vitaminov skriva. Zelje, pa še grah in repa, to z zdravjem posle sklepa, to v želodček svoj pospravi, pa zdrav tekel boš po travi. Tomaž Novak Revščina V Sloveniji imamo nekateri ljudje veliko hrane, drugi pa je nimajo dovolj. Nekateri ljudje prenočujejo kar na ulicah in tam prosijo za denar. Pomagati jim moramo s hrano ali z denarjem, da si s tem kupijo hrano in pijačo. Nekateri na ulicah igrajo instrumente in pojejo. Vsi ste se zdaj spomnili teh ljudi? Prosim vas, da jim pomagate in da se s hrane doma ne norčujete. Rebeka Horvat Slavinec Dan hrane Dan hrane smo slavili, se zabavali in peli in razstavo naredili. In ko je že bilo preveč o zdravi hrani, smo se še zelo dobro posladkali. Mateja Brenholc Pripravili učenci z mentorico Sašo Mihelak. Otrok - skriva se v vsakem izmed nas To kar človek doživlja v mladih letih, kar se kali skozi otrokovo dušo, to ostane odločilno pri odraslem, iz tega rastejo dejanja, nagibi. (Prežihov Voranc) V šoli smo se odločili, da Dan otroka obeležimo na malo drugačen način. V šolo smo prišli popoldan in začeli z ustvarjalnimi delavnicami. Pri ustvarjanju smo uporabljali jesenske plodove in naravne materiale. Učenci so izdelovali venčke, strašila, okrasna drevesca, čarovnice, česnove bučke, darilne škatlice, ... Cilji, ki smo si jih za ta dan zastavili: :: razvijanje ustvarjalnosti, motoričnih spretnosti; navajanje na timsko delo in samostojno načrtovanje dela; :: spoznavati otrokove pravice in dolžnosti; :: naučiti se usklajevati mnenja z vrstniki in sprejemati različne vloge v skupini; :: spoznavati sebe in druge; :: sprejemati in ceniti drugačnost. Izdelke, izdelane v delavnicah, smo razstavili pred šolo, kjer je potekala tudi javna prireditev. Vodje projekta: Tina Turin Puklavec, Vesna Havlas, Mojca Grula. In kaj je bilo učencem všeč? Nino Zupanič ... imeli smo prireditev na prostem ... Svetlana Korošec ... izdelovanje Strašil ... Sabina Kosi ... barvanje buč ... Miha Kosi ... pred šolo smo pekli kostanje ... Gregor Veidin ... v tednu otroka se vsi spomnimo na revne otroke ... Katja špidin, Nuša Rajh... bili sva zeliščarici, uživali sva, ko sva delili čaj in nasvete ... Zeliščni vrt Odločili smo se, da bomo tudi na naši šoli uredili zeliščni vrt, saj želimo ob šoli urediti učilnico na prostem, v naravi. Želja po zeliščnem vrtu je bila na šoli prisotna že dalj časa. Z učenci smo v okviru interesne dejavnosti »ZELENO—RJAVI KROŽEK« in predstavnikov EKO — šole izdelali načrt oziroma skico vrta. Potem smo se lotili temeljite priprave zemljišča. Marljivo smo pripravljali in oblikovali gredice. Pri delu nam je pomagal tudi naš hišnik Sandi. Po končanem delu nam je bila oblika vrta zelo všeč, zato smo še z večjim navdušenjem pripravljali in gojili zelišča za kasnejšo pre-sajevanje na vrt. Ko so bile stvari pripravljene, ter ko je vreme to dopustilo, smo začeli s presajevanjem rastlinic na gredice. Pri tem smo zelo uživali. Vsako posajeno zelišče smo označili z lončkom, na katerem je bilo zapisano ime. Čez počitnice smo pridno skrbeli za vrt, imeli smo določene dežurne učence, ki so skrbeli, da so bila tla vedno dovolj vlažna. Ko smo se v septembru vrnili v šolo, smo že lahko pobirali sadove našega dela. Najprej smo se lotili rezanja in sušenja različnih zelišč, kot so meta, melisa, bazilika, materina dušica, sivka, žajbelj, ... Še posebej smo bili veseli lana, ki nam je zelo lepo uspeval in nas razveseljeval s svojo modrino cvetov. Odcvetele rastline smo porezali in jih pripravili za sušenje za zimske šopke. Pri svojem delu zelo uživamo in smo ponosni na svoj vrt. Lep dišeč zeliščni pozdrav. Razcvet ljubezni iz naših src Ljubezen ne poganja sveta, vendar je tisto, zaradi česar se vožnja izplača. SONG O LJUBEZNI Ljubezen je kot sladkoba v trebuhu, kanček strahu v kotlu poljubov. Ljubezen je zelo zapletena, pa čeprav je zelo zaželena med ljudmi, kot sva JAZ in Tl. Ko zaljubljen si, si brez skrbi. Srček ti v glavi vedri, ko znanje pri kontrolni ti iz glave zbeži. Ines Štampar LJUBEZEN JE KOT PTICA Zgodi se tista leta, ko so fantje in dekleta v puberteti in nikamor nočejo, niti k teti. Ko pa drug drugega zapustijo, ko se v kletko ulovijo, postane ljubezen bolezen. Takrat vse izgine, zaljubljencem ljubezenske rime čustvo, ki ga nosiš v srcu, pa mine. Začneš se vase zapirati in kot ptica v kletki začneš umirati. Jasmina Bezjak POVABI ME NA PLES Ti si moj in moj boš ostal, da boš šel z mano na večerjo in se bova še bolje spoznala. Šla bi še v kino in na ples in, ko boš pokleknil predme, ti bom dovolila zares odplesati en ples. Jasmina Kosi LJUBA MOJA Moja ljuba, potlej greva na letališče in poletiva v London. Tam ti bom pripravil presenečenje in dobila boš bonbon. Ko poletiš nazaj, se pripeljem z limuzino in ti dam šopek rož in ti za vedno moja boš. David Drobnik MOJA Sl Pod oknom sem stal in dvoril ti, da za vedno bi moja bila. Pod oknom sem stal in rekel sem ti, da moja za vedno boš ti. Jernej Petek NOČ Zdaj knjigo zapri, saj zgodbic je konec. Bilo je lepo, a prazen je lonec. Za nagrado še poljubček dobiš, da mirno in sladko v sanje zaspiš. Viktorija Veljko OH, TA LJUBEZEN Ko prvič sem te videl, sem se zaljubil vate. Nisem imel besed, da bi ti to povedal. Bila si tako lepa, da sem kar obstal in nisem več šel nikamor. Denis Bratuša Pripravili učenci 8. a razreda. Nekoč, danes, jutri V šoli imamo etnološki kotiček, in sicer pred knjižnico in na prostem, v katerem hranimo različne stare predmete in orodja. Nekaj več nas je o teh predmetih zanimalo, zato smo se o tem pogovarjale z učiteljico Ireno Cerovič, ki skrbi za zbirko. Kateri je naj starejši predmet? To je skrinja, ki je stara več kot 100 let. Čeprav je stara, je lepo ohranjena. Ogledamo si jo lahko na hodniku razredne stopnje. Koliko so stari ostali predmeti? Okoli 100 let. Vendar so kljub svoji starosti odlično ohranjeni. In izgledajo kot nekoč. Cernu so služili? Služili so predvsem za različna dela, ki so jih nekoč opravljali na kmetiji ali pa so jih imeli v kuhinji ali »hiši«. Čigavi so predmeti? Kje hranite predmete? Manjše predmete, kot so jedilni pribor, mlinčki za kavo, ure, gramofon, hranimo v notranjosti šole - v etnološkem kotičku pred šolsko knjižnico ter nekaj na razredni stopnji. Stara kmečka orodja, kot so plug, voz, klinasta brana, osipač, pa so v etnološkem muzeju zunaj za šolo. Veliko sem jih prinesla sama. Našla sem jih na podstrešju, nekaj pa so mi podarili ljudje iz okolice. Z učiteljico Ireno so se pogovarjali Martina Šeruga, Dalea Jerebič, Manuela Ivančič, Petra Janežič, Tadej Plohl, učenci 9. razreda z razrednikom Boštjanom Rajhom. Noč čarovnic Konec oktobra so člani BRALNEGA KLUBA preživeli noč v šoli ob branju grozljivk, knjigah o čarovnicah in čarovnijah ter gledanju grozljivk. Fotografije vam najlepše pričarajo, kako smo se imeli. Lep pogled za noč čarovnic ... HEHEHEHE!!!!!! Kaj pa če sva midve čarovnici, ki sva jih strašili ... NE, midve sva DOBRI čarovnici, saj sva jih čuvali. Te knjige so nas tako prestrašile, da nekateri niso mogli zdržati brez spanca ... Kako so tile člani bralnega kluba prijazni ... Sedaj še, ampak kasneje. BUUUU!!!! Nekateri pa le niso mogli brez mobitela prestrašiti duhov.vampirjev, čarovnic, ... Uspavanka Se sprašujete od kod ime PALMA Fran Ksaver Meško je naš rojak in ima častno mesto med slovenskimi besednimi umetniki. S svojo življenjsko potjo, s svojo ljubeznijo do vsega dobrega in resničnega ter lepega, s svojim ponižnim in zvestim služenjem, s svojimi deli, s svojo lepo slovensko besedo bo ta mož utrjeval korenine našega narodnega drevesa in njegovo vsestransko rast tudi v prihodnosti. Ljubil je našo deželo, čudovito kakor iz lepih sanj, ljubil vitke topole — »PALME« jim pravi ljudstvo ... Zanimivosti... :: Izdaja pesniške zbirke učenca Iva Vebra z naslovom Moj svet. :: Srečanje s pisateljem Slavkom Preglom. :: Bili smo organizatorji področnega srečanja mladih raziskovalcev Podravja (tri zlata priznanja). :: Udeležba na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev in doseženo zlato priznanje z raziskovalno nalogo »Od zibelke do groba nas spremljajo priimki«. :: Jesenske delavnice za nadarjene učence; priprava slovensko-angleške dramske igre Pippi Longstocking - Pika Nogavička. :: Javne prireditve: Mjuzikl Povodni mož, Dobrodelni koncert 8. a razreda, Dan otroka. Medved spi, potem gre v gozd, sreča lisico, ki sladko spi. Medvedek, zdaj zaspi. Lahko noč. Sašo Majerič Uspavanka Ovčka zaspi zlata moja, brez strahu, nič se ti ne bo zgodilo. Le lezi brez strahu, saj nič hudega se ti zgodilo ne bo. Hana Rakuša Pri časopisu so sodelovale: Nastja Kokot, Jasmina Bezjak, Damjana Puklavec Mentorica šolskega časopisa: Brigita Zavec Računalniška obdelava in oblikovanje: Mojca Grula Organizacijski vodja: ravnateljica Nada Pignar Tiskanje šolskega časopisa nam je omogočila Založba Rokus Naklada: 250 izvodov