Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Polletna naročnina	.	Lir	800
Letna naročnina	Lir	1.500
Letna inozemstvo .	.	Lir	2.500
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
m	
	
Leto X. - Štev. 39
Gorica - četrtek 2. oktobra 1958 - Trst
Posamezna številka L 30
Ob novih krivicah na Koroškem	tržaškim	volivcem!
Deželni glavar Koroške, socialistični prvak Wedenig, je v torek 23. sept. izdal odredbo, ki določa, da pouk slovenščine ni več obvezen predmet niti na ljudskih niti na kakih drugih šolah na Koroškem. Slovenščina se s tem dekretom prišteva med tuje jezike, katerih učenje ni za nikogar obvezno.
Odlok koroškega deželnega glavarja We-deniga je najtežji udarec, ki je zadel naše koroške brate po drugi svet. vojni. Vse do sedaj so upali, da bo priznano in sprejeto načelo, naj v južnem delu Koroške, kjer živita pomešana dva naroda, velja, da kdor v deželi biva, je dolžan z ljudstvom govoriti v njegovem jeziku, zato je dolžan se ljudskega jezika tudi učiti. To načelo je prineslo Švici mirno sožitje štirih narodnosti, zato so ga po končani drugi svet. vojni sprejeli tudi na Koroškem, ko je tedanja celovška deželna vlada odobrila sklep, da se ustanovijo dvojezične šole, in določila tudi, v katerih šolah naj se vrši dvojezični pouk. Brez pritiska od zunaj, le pod vtisi strašnega gorja, ki ga je povzročil nacizem s svojim narodnim sovraštvom, so na Koroškem sprejeli gornje načelo; vse stranke so bile z njim soglasne. Zdelo se je, da je nemškega šovinizma vendarle konec pod ruševinami nemških mest in v rekah krvi po vsej Evropi. Toda kratkotrajno je bilo to upanje. Prav kmalu so se pojavili nasprotniki dvojezičnih šol. Nekdanji nacisti so se vrinili v vrste avstrijske ljudske stranke in tudi v vrste socialistične stranke na Koroškem in od znotraj začeli rušiti novi duh narodnega sožitja, ki je komaj vzklil po letu 1945. Po odhodu angleških zasedbenih čet je začelo iti s slabega na slabše. Odredba o dvojezičnem pouku se je začela sabotirati; šolski učitelji in upravitelji so na številnih šolah na svojo pest začeli opuščati poučevanje v slovenščini, kot je bilo predpisano. Nato se je začelo hujskanje staršev proti pouku v slovenščini. Čeprav je medtem Avstrija podpisala mirovno pogodbo in se obvezala v, čl. 7. § 2, da »avstrijski državljani slovenske in hrvat-ske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in štajerskem imajo pravico do o-snovnega pouka v slovenskem ali hrvat-skem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol...,« so razni temni elementi na Koroškem z vso silo delali proti dvojezičnim šolam. Ob koncu preteklega šolskega leta je gonja prišla do viška, ko so na raznih šolah uprizorili šolski štrajk. Letos ob začetku novega šolskega leta se je ta zgodba znova začela. Razni nacistični elementi so zopet začeli s hujskanjem staršev k šolskemu štrajku. Slovenski zastopniki so preko spomenic in Preko časopisja opozarjali šolsko in deželno oblast, da je vse tako rovarjenje zoper dvojezično šolo protipostavno in krivično. Toda gluhi so bili tako na šolskih nadzorstvih, kakor pri deželni vladi. Zakaj so bili gluhi, je pokazal odlok glavarja VVedeniga. S tem odlokom je deželna vlada v Celovcu klonila pred diktatom koroških nacističnih organizacij.
Z veliko žalostjo in zaskrbljenostjo beležimo ta poraz koroške deželne vlade pred voljo nacističnih elementov v deželi. Za svetovno diplomacijo bo morda šel ta dogodek mimo neopažen, čeprav bi ne smel (jugoslovanska vlada v Beogradu bi se namreč morala čutiti zagovornico narodnih koristi jugoslovanskih narodnih manjšin v Avstriji in v njih obrambo nastopiti tudi pred veliko diplomacijo, če Potrebno). Ta kapitulacija demokratične deželne vlade v Celovcu pred diktatom nacističnih organizacij bi morala zbuditi resno zaskrbljenost pri vseh demokratih zato, ker priča, da nacizem med Nemci ni izumrl, da je trdoživ kot kdaj koli v Preteklosti in da avstrijske stranke mu niso kos, da jih je že miniral; da je zato avstrijska demokracija ponovno v nevarnosti.
Pedagog In pisatelj prof. Forster daje z8led: Nekje na oceanu je plula ladja. Viharji so vanjo butali, a ji dolgo niso
mogli do živega. Potem pa se je v trupu ladje odtrgal vijak, en sam vijak je popustil od tolikih tisočev in tisočev, ki so držali skupaj ladjo. Ali ladja je ob tem odtrganem vijaku prestrašena zaječala: »Moj konec je blizu!« — »Kako to,« so se začudili vsi, ki so jo poznali, »saj en vijak ne pomeni nič.« — »Motite se,« odvrne ladja. »Ce en sam vijak ne drži, je cela ladja v nevarnosti!«
To je primer avstrijske demokracije. Paragraf 5., čl. 7 mirovne pogodbe ukazuje: »Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da se odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.« Deželna vlada v Celovcu tega ni storila; nasprotno, klonila je pred samovoljo nacističnih organizacij in storila slovenski manjšini veliko krivico. En vijak je odpovedal, cela ladja avstrijske demokracije je v nevarnosti. In ne samo avstrijska, kot uči zgodovina komaj preteklih let.
Preteklo sredo je v Libanonu prevzel oblast novoizvoljeni predsednik republike general Fuad Šehab. Prenos oblasti se je izvršil v miru, toda splošni politični položaj v deželi še zdaleč ni normalen. Uporniki so res odložili orožje in se vrnili na delo, toda temeljni problemi Libanona so še vedno nerešeni.
Bivši predsednik Šamun je rešil deželo pred padcem v Nasserjeve roke, kajti brez prisotnosti ameriških strelcev bi Libanon izginil z zemljevida. Sedaj čaka predsednika Šehaba zelo težavno delo. Zakonitost je v državi le navidezna; povsod je občutiti pomanjkanje zakonite oblasti, zlasti na deželi. Poleg tega so notranji nemiri povzročili znatno škodo; računajo, da je gospodarstvo utrpelo kakih dvajset milijard lir škode ali za eno četrtino celotne letne proizvodnje. — Revolucije so dragi špasi.
Razgovori v Varšavi
Medtem ko na področju Kve-moja še naprej grmijo topovi, in sicer z večjo ali manjšo intenzivnostjo, se v Varšavi nadaljujejo pogajanja med ameriškim in kitajskim veleposlanikom. ZDA zastopa Jacob Beam, strokovnjak za vzhodna vprašanja, Kitajsko pa Wang Ping-Nan, ki je kot tajnik že zastopal kitajsko odposlanstvo pri prejšnjih pogajanjih v Ženevi. Diplomatski razgovori potekajo v največji tajnosti; edino kar zaupajo časnikarjem, je datum prihodnjega sestanka. In to je v sedanjih kočljivih razmerah, ko od vseh strani pritiskajo na vse mogoče načine, tudi z ustrahovanjem in vojaškimi grožnjami, da bi se pogajanja razbila, še edino upanje, da se bodo topovi umaknili pred razgovori.
Zato v krogih ZN v New Yorku z napetim pričakovanjem sledijo varšavskim pogajanjem. Govorilo se je že o bližnjem polomu pogajanj, in to je spravilo britansko diplomacijo na noge. Angleški zunanji minister Selvyn Lloyd je skušal posredovati in v ta namen imel vrsto razgovorov z Eisenho-werjem, Dullesom in tudi z Gro-mikom. V slučaju, da bi se pogajanja v Ženevi izjalovila, naj bi LIoyd predlagal sestanek med Dullesom in Čuenlajem, in sicer v okviru širše konference še drugih zunanjih ministrov.
Medtem se vedno bolj slišijo glasovi, da mislijo Združene države predložiti formoško vprašanje OZN, in sicer Varnostnemu svetu; v primeru sovjetskega veta pa Glavni skupščini.
V sporu med komunistično in nacionalistično Kitajsko ameriška vlada vztraja še vedno na stališču, da se stanje v formoški ožini ne sme. spreminjati s silo in da je treba zadevo rešiti na miroljuben način. Temu pa odločno nasprotujejo celinski Kitajci, ki ob podpori Moskve zahtevajo umik ameriških ter Čangkajškovih čet z vseh obalnih otokov in tudi s Formoze. Stališča so si torej precej narazen.
Zadeva se je še bolj zapletla, ker se zdi, da je podpora Moskve Pekingu malo zagonetna, kajti na eni strani bi Sovjeti in Kitajci radi prizadeli Amerikance na prestižu, če bi jih prisilili k umiku, na drugi strani pa Rusi ne želijo, da bi se Mao Tse-tung na lastno pest pogajal z Ameriko.
V Taipehu na Formozi pa so se
zbrali na posvet najvišji ameriški in nacionalistični vojaški poveljniki.
Pogajanja v Varšavi trenutno še niso prekinjena. Zdi se, da je ogenj na Daljnem Vzhodu nekoliko popustil; mnogim konvojem je uspelo pripeljali oskrbe na Kvemoj.
Trst, 29. sept. 1958.
Morda niso bile še nikoli volitve v Trstu tako nepopularna zadeva kot sedaj. Saj so komaj za nami politične volitve, občinske svetovalce pa smo volili šele pred dvema letoma. Poleg tega niso preveč rožnati izgledi za bodočnost. Tudi če pozabimo, da bo treba morda kmalu voliti tržaške senatorje, potem za dve leti spet deželne svetovalce, nam je neprijetna misel, da bodo sedanje občinske volitve morda kaj malo pripomogle k dobri občinski u-pravi. Za stolčke občinskih svetovalcev se poteguje 14 strank. Od teh nima nobena upanja, da bi pridobila polovico sedežev. Tudi za nobeno pametno koalicijo strank ni upanja, da bi imela absolutno večino. Tako bo bodoči občinski odbor verjetno životaril le zato, ker nobeni stranki ne bo do tega, da pride na občino komisar in potem spet nove občinske volitve.
Posebno neprijetna stvar so te volitve za slovenske volivce. Mi ne moremo imeti nikakega upanja, da bi bila polovica svetovalcev Slovencem naklonjenih. Od drugačnih svetovalcev pa ne pričakujemo posebno velikih dobrot.
Kljub temu smo prepričani, da se bo udeležila volitev velika večina slovenskih volilnih upravičencev. K temu nas sili zakon,
De Gaulle zmagal
Na nedeljskem ljudskem glasovanju se je za novo ustavo izrekla velikanska večina francoskih volivcev tako v Franciji sami, kakor tudi v prekomorskih ozemljih. V sami Alžiriji znaša odstotek pozitivnih glasov 90 %, na francoskem matičnem ozemlju 80 %, v ostalih deželah je tudi zelo visok, razen v afriški Gvineji, kjer se je večina izrekla proti.
Dokončni rezultati za Francijo so naslednji: 18,200.512 da, 4 milijone 662.408 ne. Vpisanih volivcev je bilo 27,428.259, glasovalo jih je 23,192.749 ali 84,6 odst. Alžir: da 3,206.050, ne 112.573, udeležba 90%. Proti se je izrekla samo Gvineja, ki bo torej postala neodvisna.
Da bo general De Gaulle dosegel tako plebiscitarno zmago, ni nihče predvideval. Druga značilnost nedeljskega glasovanja je občuten poraz komunistov, kateri so izgubili približno milijon glasov. Pri zadnjih volitvah so dobili 5 milijonov in pol glasov, v nedeljo pa komaj 4 milijone in pol skupno z radikali in nekaterimi socialisti. Videti je, da je francoska partija začela hirati.
V	zahodnih prestolnicah so francoske izide sprejeli z zadovoljstvom, ker vidijo v tem pogoj za trdnost Francije, ki jo je doslej razjedalo nedisciplinirano strankarstvo. Francoski narod je v tem kritičnem trenutku svoje zgodovine zaupal svojo bodočnost enemu človeku in od njega je sedaj odvisna bodočnost Francije.
IN KAJ SEDAJ?
28. sept. 1958 je že za nami. Nova ustava je potrjena in ta datum bo šel v zgodovino kot važna preokretnica v politični zgodovini Francije. Četrta republika je nehala živeti ali bolje životariti; v nedeljo bo uradno proglašena peta francoska republika. Do te te-
meljne spremembe je prišlo, ker so politične stranke s pomočjo parlamenta izrabljale oblast, ki jim jo je zaupala četrta republika 1. 1946. Vlade so padale neusmiljeno tudi dvakrat na teden, volivci so tako začeli izgubljati zaupanje v sposobnost državne avtoritete ter se začeli zanimati samo za svoje posle. Politična zavednost je otrpnila. Ko je ob majskem vojaškem udaru v Alžiriji stala država na pragu državljanske vojne, ni to Francozov bog-vekaj prizadelo, ali naj pride na oblast De Gaulle ali Duclos.
Ustava četrte republike je torej odpovedala. Edina osebnost, ki lahko reši državo pred usodno nevarnostjo, so videli v De Gaul-lu, ki v očeh Francozov nekako pooseblja zmagovito in veliko Francijo. Zaupali so bolj v njegovo osebnost kot v kakršenkoli sistem. In prevzeti od teh sladkih sanj so se odločili po svojem srcu.
Temeljni vprašanji, ki sedaj čakata rešitve, sta: notranji položaj v Franciji in sprava z Alži-rom.
Kot prijatelji francoskega naroda odkrito želimo, da bi Francija ubrala pravo pot, da bi prisluhnila utripu časa ter se končno osvobodila fantoma o svoji nekdanji slavi in veličini. Ce je De Gaulle prav razumel klic svoje domovine, potem mora Francoze prepričati, da je treba mit o francoski Grandeur zreti v stvarni luči. Besedo ima sedaj torej De Gaulle.
Nova dela v Združenih jadranskih
ladjedelnicah
Združene jadranske ladjedelnice so kljub močnemu prizadevanju japonskih ladjedelnic dobile naročilo za gradnjo 24 velikih žerjavov v vrednosti ene milijarde in pol lir. Žerjave je naročila argentinska družba »Somisa«.
ki nam to nalaga kot neke vrste dolžnost.
Komu bomo potemtakem oddali svoj glas? Gotovo ne nobeni italijanski stranki. To bi bila velika nespamet. Kaj bi pa imeli od tega? Volitve so tajne. Če voliš za italijanske stranke, si čisto nič ne izboljšaš svojega položaja, ker ne moreš dokazati, da si res volil zanje. Marsikdo v javnosti sicer nerad prizna, da je Slovenec, ker je v njem premalo možatosti, v volilni kabini pa to nima nobenega smisla. Zato ne bo noben Slovenec volil za italijanske stranke, če ga ni popolnoma pamet zapustila.
Če je kdo prepričan komunist ali socialist, bo volil za eno izmed treh komunističnih ali socialističnih strank. Toda takih prepričanih komunistov ali socialistov je zelo malo med Slovenci. Največ Slovencev je doslej volilo zanje le zato, ker jih je zapeljala propaganda. Mislili so, da tako najbolj koristijo Slovencem. To je seveda velika zmota. Komunističnemu in socialističnemu vodstvu stranke je najprej mar komunizem oziroma socializem. Slovenci so jim deveta briga in o njih govorijo le zato, da zmešajo slovenskim volivcem glavo. Zato noben pameten Slovenec ne bo volil srpa in kladiva. Poleg tega to niso čisto slovenske stranke, temveč mešane. Ko bo javnost štela naše glasove, ne bomo mogli dokazati, da so komunistom in socialistom oddani glasovi res slovenski. Edina slovenska lista je tista, ki se tudi imenuje »Slovenska lista«.
Svet se je začel obračati proč od komunizma. To potrjujejo tudi nedeljske francoske volitve, ki po mnenju politikov pomenijo poraz komunistov.
Tudi med Slovenci se je že marsikdo odmaknil od komunistov. Toda enega ne pozabimo: Če kdo zapusti komunistično družbo, naj ne zapusti Slovencev. Marsikomu je nerodno, da bi začel zahajati v kako nekomunistično slovensko družbo. Pri volitvah pa ta težava odpade. Tu voliš tajno. Nihče ne bo zvedel, da si volil za »Slovensko listo«.
Večina naših ljudi, ki so se svoj čas ogrevali za tako imenovano »Osvobodilno fronto«, je to delalo zaradi svoje narodne zavesti, iz velikega idealizma. Mnogo jih je že spoznalo, da so bili tudi tu pri vrhovnem vodstvu komunisti. Toda ni vedno lahek korak od spoznanja do dejanskih logičnih posledic.
Če študiraš politični program »Slovenske liste«, najdeš tu vse, kar si prej iskal pri levičarskih strankah, vse zahteve, ki jih terja socialna pravičnost, vse, česar si želi doslej vedno zapostavljeno slovensko prebivalstvo v Trstu. Seveda si ne domišljamo, da bodo mogli tudi v resnici izvoljeni občinski svetovalci vse to doseči. Tega ne more obljubiti nobena stranka. Toda svojim upravičenim zahtevam se kljub temu ne smemo odreči, zato so v našem programu.
Ko boš imel v volilni kabini v rokah glasovnico, poišči naš znak, lipovo vejico in helebardo, to je prvi znak na vrhu na desni strani. Prekrižaj lipovo vejico in helebardo! Tako si glasoval za »Slovensko listo«. Tako si glasoval za slovensko stvar, za slovenski narod.
NAS	TEDEN V	CERKVI PROSLAVA 50 LETNICE
ŠOLSKIH SESTER V TRSTU
5.10. nedelja, roženvenska: sv. Placid in tov., m.
6.10. ponedeljek: st'. Brunon, spozn.
7.10. torek: Marija Kraljica rož. venca
8.10. sreda: sv. Brigida, vd.
9.10. četrtek: sv. Janez Leonard, spozn.
10.10. petek: sv. Frančišek Borgia, pozn.
11.10. sobota: Materinstvo Device Marije
*
Sl7. PLACID ff 539). Oče ga je še kot otroka izročil sv. Benediktu, da bi ga vzgojil. Upodablja se zato kot majhen deček,
ob sv. Benediktu, ki je rešen, sv. Placid (kar tudi ime pove) pa milega obraza.
Po značaju je bil živahen, hiter. Rad je ubogal. Ta hitrica bi mu bila nekoč skoraj vzela življenje. Ko se mu je reklo, naj gre po vodo, je stekel, se v vodnjak preveč nagnil in padel vanj. Pa ga je rešil drugi Benediktov učenec, sv. Maver.
Sv. Benedikt ga je poslal na Sicilijo. Tam je sezidal samostan. V njem je bilo 30 menihov. Morski roparji so samostan napadli. Vse redovnike, s sv. Placidom, so mučili zaradi vere in pobili.
IZ SV. EVANGELIJA
/	isti	čas je Jezus povedal
to priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. In poslal je svoje služabnike, klicat povabljene na svatbo, pa niso hoteli priti. Poslal je spet druge služabnike Z naročilom: ,,Povejte povabljenim: Glejte, svoj obed sem pripravil; moji voli in pitana žival je zaklana in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!” Ti pa se niso zmenili in so odšli: eden na svojo pristavo, drugi po svoji kupčiji, ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih zasramovali ter pobili. Ko je kralj to zvedel, se je razsrdil, poslal svoje vojake, pokončal one ubijalce in njih mesto požgal. Potem reče svojim služabnikom: ,,Svatba je pripravljena, a povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na razpotja in povabite na svatbo, katerekoli najdete.” In njegovi služabniki so šli na pota in zbrali vse, katere so našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je pa prišel kralj goste pogledat, je videl tam človeka, ki ni imel svatovskega oblačila. Rekel mu je: „Prijatelj, kako si prišel semkaj, ko nimaš svatovskega oblačila?” On pa je molčal. Tedaj je kralj velel strežnikom-: „Zve-Žite mu noge in roke in ga vrzite ven v temo; tam bo jok in škripanje z zobmi. Zakaj mnogo je poklicanih, ali malo izvoljenih.”«
19. pobinkoštna
Na človeški svatbi je ponavadi prijetno in veselo: na mizi izbrane jedi in pijače, okrog mize lepo oblečeni svatje, vesela družba in vesela zabava. Neprimerno lepše in bolj prijetno bo na svatbi nebeškega kraljestva. Uživali bodo
nepopisne dobrote, take, kakršnih ni videlo oko in ni okusilo telo in ne duša na tem svetu. V raju bodo izpolnjene vse želje, docela bo potešeno žejno srce, potolažena in nasičena bo lačna duša, tamkajšnja sreča bo brezmejna in blaženost popolna. Blagor tistim, ki bodo tam! Dobrohotni Bog želi imeti vse ljudi pri sebi. Neprestano jih kliče in vabi, vsem je namenil večno srečo. A žal mnogi božjega vabila ne sprejmejo, mnogi ga odklanjajo, ošabno in nespametno odklanjajo. Med temi so vsi tisti, ki po lastni krivdi ne verujejo. Brez vere namreč ni mogoče priti v nebesa. Med temi so vsi tisti, ki ne molijo. Brez molitve namreč ni rešitve, ampak gotova poguba. Med temi so vsi tisti, ki teptajo božje in cerkvene zapovedi. Brez spolnjevanja zapovedi namreč ni mogoče priti v večno življenje. »Spolnjuj zapovedi, pa boš živel!« pravi Jezus. Med temi so vsi tisti, ki ne ljubijo Boga. Kdor ne ljubi Boga, tak bo pogubljen. Med temi so vsi tisti, ki se radovoljno vdajajo grehu, vsi pijanci, nečistniki, po-žrešneži, ošabneži, skopuhi, duhovni lenuhi, vsi hudobni, sebični, hinavci, ubijalci, zločinci itd. — Vse take čaka večni pekel. Med temi so vsi tisti, ki opuščajo nedeljsko sv. mašo, vsi tisti, ki ne marajo sv. zakramentov, vsi tisti, ki ne marajo kršč. dobrote in svetosti, vsi tisti, ki ne živijo v milosti božji, vsi tisti, ki živijo v grehu in se nočejo spovedati in spokoriti. Na žalost je grešnikov zelo veliko. In tako je še danes resnična Učenikova izjava: mnogo je poklicanih, ali malo izvoljenih. — Pomnimo: Bog kliče in vabi, ne sili pa v nebesa nikogar. Nas je uvrstil v število poklicanih. Poskrbimo, da bomo še v vrsti izvoljenih! Čuvajmo si vero in sv. milost, priborimo si svetost in izprosimo nebeški raj!
Iz življenja C c r lev
Novi čikaški nadškof
Za novega nadškofa v Cikagu v Ameriki je sveti oče imenoval Alberta Gregorija Meyer-ja, ki je bil doslej nadškof v mestu Miltvaukee. Prejšnji nadškof v Cikagu je bil umrli kardinal Strich.
Ameriški romarji v Lurdu
Kardinal Spellman je pripeljal več sto romarjev iz Amerike v Lurd. Prvega oktobra bodo dospeli v Rim, da se pred povratkom v domovino poklonijo svetemu očetu..
Prva katoliška srednja šola na Danskem
Katoličani na Danskem so dobili prvo popolno srednjo katoliško šolo. Gimnazijo vodijo jezuiti in šteje 350 gojencev, profesorski zbor šteje 30 članov, med njimi samo 7 redovnikov.
Veličasten evharistični kongres v Veroni
Preteklo nedeljo je bil veličasten sklep škofijskega evharističnega kongresa v Veroni. Slovesne procesije se je udeležilo
200.000	vernikov. Beneški patriarh kardinal Roncalli je v zaključnem govoru o-bravnaval temo: Bog z nami.
Katalog katoliških knjig v Italiji
Združenje italijanskih katoliških založnikov je izdalo celoten katalog svojih publikacij. V katalogu je naštetih 10.000 del. Iz kataloga je tudi razvidno, da se v Italiji tiska 112 škofijskih tednikov.
Katoliška akcija izdala 8 dnevnikov in nad 100 drugih periodičnih publikacij. Katoliških založnikov v Italiji je 132.
Katoličani na Quemoy-u
Na neprestano bombardiranem otoku Quemoy-u deluje francoski kapucin Bernard Druetto. Skrbi za 400 katoličanov, ki živijo na otoku, ki šteje skupno 45.000 prebivalcev. Pater je prej deloval na Kitajskem, odkoder so ga komunisti po osem mesečnem zaporu leta 1952 izgnali.
Študijski tečaji v Maroku
Od leta 1952 dalje se vršijo v benediktinski opatiji v gorovju Atlas v Maroku poletni študijski tečaji. V samostanu biva trideset menihov, ki se z molitvijo in tudi praktičnim delom trudijo za razvoj dežele, ki jim nudi gostoljubje. Poletnih študijskih tečajev se udeležujejo zastopniki mnogih narodnosti. Lansko leto je bila udeležba prevelika, zato so letos organizirali več zaporednih tečajev, z različno vsebino. Tečaji so dobro u-speli.
En dan brez kajenja
Kardinal Agagianian, proprefekt misijonske kongregacije je povabil holandske katoličane, naj se en dan v letu odpovejo kajenju in prihranek darujejo za misijone. Ko je govoril v Utrechtu je pohvalil Holandce zaradi velikega števila misijonarjev, ki jih imajo v misijonskih deželah. Holandska spada med dežele, ki dajo Cerkvi največ misijonarjev.
Redovna hiša šolskih sester je doživela minulo nedeljo lepo in prisrčno domače slavje ob 50-letnici tomajske gospodinjske šole.
Slavnostni vtis je povečala navzočnost prevzv. g. škofa msgr. Santina.
SLAVNOSTNA AKADEMIJA
Od 3. ure popoldne dalje so se zbirali ljudje na samostanskem vrtu. Vse je bilo praznično pripravljeno in veselo razpoloženje je strnilo sestre učiteljice, bivše in nove gojenke v domač in prijeten razgovor. Ze se je oglasila naša pesem, gramofonske plošče in harmonika. Dekleta v narodnih nošah iz svetoivanske župnije so nudile gostom sladke domače izdelke, . medtem ko so dekleta iz Bazovice razdeljevale med prišlece srečke za bogat sre-čolov. Dekleta iz Boršta pa so nastopila z rajanjem »Me, me kuhamo«.
Prečastiti g. župnik iz Bazovice je po mikrofonu napovedal točke programa. Ko se je bližala ura prevzv. g. škofa, je pozval vse goste h glavnemu vhodu. Točno ob 5. uri je prišel prevzvišeni. Vsi smo ga prisrčno pozdravili ter spremili do lurške votline sredi parka, kjer se je nadaljevala akademija.
Pozdravno pesem prevzvišenemu so zapeli pevci od Sv. Ivana. Belooblečena deklica ga je pozdravila z lepo deklamacijo. Sledile so menjalno prijetno ubrane pesmi treh zborov: mešani zbor od Sv. Ivana pod vodstvom gdč. prof. Marice Zupančičeve, mešani zbor iz Boršta pod vodstvom g. organista Gragija Petaros
APOSTOLSTVO MOLITVE
PREMALO UPOŠTEVANA VELESILA
Značilnost sedanjega časa je stremljenje in prizadevanje človeštva, da bi doseglo vedno nove uspehe in napredek na vseh poljih. Silni napori in sodelovanje vseh sposobnih ljudi zares rodi vsak dan čudovite uspehe v znanosti, tehniki in industriji. Ljudje so kar pijani od teh u-spehov človeškega uma in drugih človekovih sil. Mnogi so že popolnoma pozabili, da vodijo stvarstvo še druge sile, ki so višje od človeka in brez katerih je človekovo prizadevanje in njegovi uspehi brez resnične veljave. Tudi premnogi kristjani so spričo teh na videz čudovitih uspehov človeškega duha in zmožnosti skoro začeli pozabljati na osnovno resnico vere, da je človek neprestano odvisen od Boga in njegove pomoči in da je zato dolžan vsak dan se zatekati k Bogu po pomoč. Skratka, ljudje so danes skoro pozabili na potrebo in moč molitve. To je najnevarnejša zmota. Zakaj, če pride človek do prepričanja, da ne potrebuje več pomoči od Boga in da torej molitev ni potrebna, potem začne misliti, da je tudi vsaka vera odveč. V tem je tudi odgovor, zakaj toliko ljudi ne vrši več svojih verskih dolžnosti. Zato lahko rečemo, da je prav v tem važnost in sodobnost Apostolstva molitve, da z vsemi silami in sredstvi, ki jih ima na razpolago, poudarja potrebo in važnost molitve tudi v teh časih tako velikega in vsestranskega človeškega napredka. Apostolstvo molitve neprestano in Z najglobljim prepričanjem modernemu človeku stavi pred oči, da še vedno velja in bo veljal izrek: moli in delaj. In še več! Delaj tako, da bo tudi vse tvoje delo molitev! To se pravi, človek naj opravlja svoje delo tako, da se neprestano zaveda svoje vsestranske odvisnosti od Boga in njegove pomoči in da neprestano posvečuje svoje delo in svoje uspehe z dobrim namenom Bogu. Tako se molitev prepleta Z delom in delo z molitvijo, da tvori o-boje eno samo celoto. To je najlepši način in najlepše pojmovanje življenja, ki tudi sodobnega človeka ne odbija, temveč mu šele odkrije pravi smisel in lepoto življenja in ga obvaruje največjega sodobnega krivoverstva, kakor da bi človek sam sebi zadostoval in zato sploh ne bi rabil Boga.
Bog daj, da bi Apostolstvo molitve moglo doseči v vseh naših župnijah, da bi dobila prav pojmovana molitev pravo mesto v življenju vseh naših iupljanov!
Dr. J. Gr. MESEČNI MOLITVENI NAMENI
Splošni: Za obrambo in duhovno pomoč oseb, ki so zaposlene v hotelih in gostilnah!
Misijonski:	Da	bi katoličani uspešno
podpirali papeško družbo sv. Petra za vzgojo domačih duhovnikov!
Naš domači namen: Da bi pobožna molitev sv. rožnega venca obvarovala naše družine pred nevarnostmi sedanjega časa!
in dekliški pevski zbor iz Bazovice pod vodstvom preč. g. župnika Živca. Nekatere pesmi so spremljali na harmoniko: g. organist iz Bazovice, gdč. Milica Križ-mančič in gdč. Milena Volpi iz Nabrežine. Vmes so nastopili dečki kot mladi junaki, ki groze ne poznajo. Deklice in večja dekleta so podajala lepe rajalne točke. Nada Zerjalova je povedala priložnostno deklamacijo, pesem gospe Ljubke Šorli. C. s. Urbana Gorup, dolgoletna voditeljica in duša gospodinjskih tečajev v Tomaju, je v jedrnatih besedah podala zgodovino gospodinjskih šol, njihov namen in pomen.
Ljudje so pozorno sledili točkam akademije. Najbolj jih je pa prevzel govor prevzvišenega gospoda, ki je v našem slovenskem jeziku takole dejal:
ŠKOF GOVORI
Hoteli bi praznovati to petdesetletnico na njenem naravnem sedežu, kjer je šola nastala, uspevala in je štirideset let prinašala bogate sadove. Pa smo tu, pokorni božji volji, ki vse ureja ali prepušča po svoji modrosti in dobroti. Saj vemo — tako nam pravi sveti Pavel — da vse pripomore k dobremu tistim, ki Boga ljubijo.
Pa tudi tu, kjer je šola zopet vzrastla in z njo sedež dobrih redovnic, ki so nje duša in razen tega še središče življenja in krščanske vzgoje za mladino; tudi tu, kakor sem rekel, smo se hoteli zbrati k praznovanju te obletnice. Hočemo se Bogu zahvaliti za vse dobrote, ki jih je v teh petdesetih letih podelil slovenski mladini, katera je imela priliko obiskovati ta zavod.
Hočemo se zahvaliti šolskim sestram, ki so z modrostjo, ljubeznijo in veliko požrtvovalnostjo ustanovile, vodile in vzdrževale to šolo. Skoj želi ob tej priliki javno povedati, da pozna in ceni tiho in plemenito delo, polno žrtev, dobrih se-
ster in jim izreka tudi v imenu škofije najglobljo hvaležnost.
Na tretjem mestu hočemo izraziti svojo željo, naj bi dekleta, kakor v preteklosti, tako tudi za naprej stavile svoje zaupanje v to šolo in v druge pobude sester. Tu bodo prejela z resno strokovno pripravo tudi tisto duhenmo iti moralno pomoč, ki jo potrebujejo v pripravi na življenje, ki jih čaka. Življenje zahteva od žena, da se držijo trdnih načel, da so nravno resne, da imajo neomajno prepričanje, ki si ga morejo pridobiti samo v evangeliju. Brez tega je življenje žalostno in vodi v polom.
V	tej prijetni in lepi hiši bodo dekleta našla to luč in te zaklade v srcih dobrih sester, ki so bogata ljubezni, ker so polna Boga.
Njegov obilen blagoslov naj pride na šolo in na vse, ki jo obiskuje.
ZAKLJUČEK
S slovesnim škofovim blagoslovom, ki se je vršil pri lurški votlini, z zahvalno pesmijo za vse prejete dobrote je prevzvišeni zaključil slavje 50-letnice. Zadonela je še pesem »Marija skoz življenje« v nočni mrak, medtem ko se je prevzvišeni skupno s pevci, nekdanjimi gojenkami in ostalimi gosti podal v samostanske prostore k domačemu prigrizku.
Naša najtoplejša zahvala naj velja predvsem prevzv. g. škofu Santinu, ki je s svojim obiskom povečal praznično slavje 50-letnice, preč. g. dekanu Silva-niju, vsem prečastitim duhovnikom posebno g. župniku Živcu, vsem pevcem in gg. organistom, harmonikašem, dekletom in otrokom, ki so nastopali z raznimi točkami, vsem bivšim gojenkam, ki so s tolikimi žrtvami prišle na praznovanje, vsem dobrotnikom, zlasti vel. gg. gospodoma Subanu in Gašperčiču za prekrasna darila za srečolov. še posebna zahvala naj velja naši gojenki na tržaški šoli iz leta 1906 gdč. Angeli Lorenzutti za njen velikodušen dar.
Dobri Bog naj vsem sotrudnikom tisočero povrne z blagoslovom že na tem svetu, v onstranstvu pa z večno srečo.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Kanonik dr. Janez Kraljič 60-letnik
Te dni je obhajal v San Franciscu — Kalifornija svojo 60-letnico g. kanonik dr. Janez Kraljič, znan ne samo med Slovenci, ampak v širnem katoliškem svetu. V Ljubljani je bil do konca vojne spiritual v bogoslovju in eden izmed vodilnih mož v kat. akciji.
Prihajal je še pod fašizmom v Gorico, kjer je tudi med nami propagiral misel kat. akcije, ki je v Sloveniji zlasti po njegovi zaslugi tako bujno cvetla. Med vojno je bil neustrašen branilec vseh ponižanih in razžaljenih in se ni bal javno bičati vpričo takrat vsemogočnega generalnega komisarja Graziolija krivice okupatorja. Bil je najbolj načelen nasprotnik komunizma in se je proti njemu javno bojeval z besedo in peresom.
Obsojen od komunistov na smrt se je ob koncu vojne umaknil na Koroško in pozneje v Italijo, kjer je poučeval na bogoslovni fakulteti v Pragli in v Brik-senu. škof Rožman mu je poveril zelo delikatno misijo pri sv. očetu, ki jo je sijajno rešil; v osebni avdienci je svetemu očetu razložil stanje naše domovine med vojno.
Kot begunec je prišel v Ameriko; bil je nastavljen v obširni nadškofiji S. Francisco, Californija. Predstojniki so takoj spoznali njegove izredne zmožnosti in mu poverili važna mesta. Bil je več let duhovnik kozmopolitične bolnice Providence hospital v Oaklandu, kjer je spovedoval v 7 jezikih; pozneje je bil spiritual noviciata Holi Family, sedaj pa je asistent pastor obširne župnije Sv. Tomaža v San Franciscu.
Po nekaj letih je bil izvoljen za kaplana Kolumbovih vitezov, najmočnejše moške kat. organizacije v Sev. Ameriki, ki šteje nad 1,000.000 članov. Udejstvuje se kot člankar pri raznih ameriških kat. časopisih in revijah.
Jubilantu naše najtoplejše čestitke.
Biseromašnlk Henrik Černigoj
Desetega avgusta smo praznovali šagro Sv. Lovrenca združeno z redko slovesnostjo biserne maše našega dragega župnika č. g. Henrika Černigoj; poleg tega tudi petdesetletnico pastirovanja v naši fari. Hvaležni župljani smo za ta praznik prav lepo okrasili z zelenjem cerkev in stopnišče iz župnišča, pri tem so se posebno izkazali gorenjski fantje in dekleta. Med prihodom iz župnišča v cerkev so držala dekleta špalir in slavljenca je nagovorila gdč. Joža Kovač s pesmico zlo-
ženo nalašč za to priliko. Pri slovesni sv. maši ob 10. uri, katero je daroval
slavljenec, je govoril njegov nečak č. g-Vrtovec, domberški župnik. Med mašo se je razvila običajna procesija, katero je vodil č. g. Vrtovec. Vsa slovesnost je trajala tri dobre ure; vsi župljani smo vztrajali rade volje ter v molitvi in veselju izkazali ljubezen in vdanost do svojega župnika, katerega naj ohrani Vsemogočni, še tako čilega in zdravega, do diamantne maše in potem še naprej.
Henrik Černigoj je bil rojen v Dobravljah (župnija Vip. Sv. Križ) dne 7. oktobra 1874. Njegov oče Jožef je bil daleč okoli znan knjigovez, zato so rekli tisti hiši in družini »pri bukvarjevih«. Sin Henrik je hodil v ljudsko šolo v Sv. Križ, potem so ga starši dali v Gorico, kjer je dovršil gimnazijo z maturo leta 1894. Nato je stopil v veliko semenišče in bil posvečen v mašnika. Novo mašo je pel v Sv. Križu dne 7. avgusta 1898. Prvo službo je imel v Devinu kot kaplan tri leta. Nato so ga poslali v Vel. Zabije, kjer je bil kot vikar 7 let. Od tam je šel kot vikar v Lokavec pri Ajdovščini dne 20. maja 1908. in je v tej službi še sedaj kot župnik; je torej letos obhajal 50-letnico dušnega pastirstva v Lo-kavcu. V tej dobi je blagoslovil novo šolo v Lokavcu, ko je bil lokavški župan Franc Hmeljak, okrajni glavar grof Attems in okr. šol. nadzornik Finžgar, ki so se udeležili te slovesnosti s sv. mašo; se ve, to je bilo še pod Avstrijo. — Med tem časom je tudi oskrboval službo v sosedni duhovniji Stomaž 10 let. Poleg vsega dušnopastirskega dela pa je bilo največje delo zidanje nove cerkve in novega župnišča, ki je bilo dokončano leta 1935 pod vodstvom zidarskega mojstra domačina Venceljna Lozarja. Novo cerkev je blagoslovil tedanji črniški dekan g. Alojz Novak, sedaj kanonik v Gorici. Naš jubilant je obhajal leta 1948 v Lokavcu zlato mašo in letos dne 10. avgusta biserno mašo, za kar vse: Hvala Bogu! Omenimo še, da ima brata Franja, ki je župnik v Kozani v Brdih, in tri nečake duhovnike: Venče in Stanko Vrtovec in Dušan Bratina.
Naj starejša nemška opatija
Dominikanski samostan Svetega križa v Ratisboni v Nemčiji je praznoval 725-letnico ustanovitve. To je najstarejša redovna hiša v Nemčiji, ki ves čas svojega obstoja ni nikdar prenehala z delovanjem.
POLITIČNI PROGRAM “SLOVENSKE LISTE,,
Mo.i načrt za Ciper RacJj0 Trst A
»Slovenska demokratska zveza« in »Slovenska katoliška skupnost« v Trstu, ki sta se sporazumeli za skupen nastop na občinskih volitvah v tržaški občini, bosta po svojih občinskih svetovalcih, izvoljenih na »Slovenski listi«, uveljavljali naslednji program:
Občina in narodne pravice
Manjšinske pravice, ki so s posebnim Statutom in z ustavo zagotovljene slovenski narodnostni skupini na Tržaškem, morajo biti dejansko tudi uresničene.
Slovenski jezik mora biti priznan v vseh občinskih uradih in v poslovanju z občinsvom, načelno pa tudi na sejah občinskega sveta.
Imena ulic in splošno vsi javni napisi v krajih tržaške občine, v katerih tvorijo Slovenci predpisani odstotek prebivalstva, morajo biti dvojezični.
Občinskih podpor ne smejo dajati samo italijanske kulturne in športne organizacije, temveč morajo biti teh podpor pravično deležne tudi slovenske organizacije, saj se te podpore delijo iz denarja, ki so ga zbrali vsi davkoplačevalci.
Slovenske šole in otroški vrtci, kjer in kolikor skrbi zanje ali pa jih mora ustanoviti tržaška občina, morajo uživati e-nako pozornost kot italijanske.
Pri novih namestitvah po uradih, ustanovah in podjetjih tržaške občine je nujno potrebno ne samo upoštevati, temveč 2a prehodno obdobje nuditi celo prednost Prosilcem slovenske narodnosti, da se tako čimprej doseže ravnotežje med narodnostno sestavo prebivalstva občine Trst in nameščenci, ki jih to prebivalstvo Potrebuje.
Sistematično doseljevanje netržaškega življa, katerega očiten namen je sprememba narodnosnega sestava prebivalstva ter se poleg tega z njim zmanjšuje možnost zaposluitve domačinov, mora občina zavirati ne pa podpirati.
Razlaščevanja zemljišč morajo biti o-mejena na zares nujne in nesporne primere in ne smejo biti pretveza za prisilni Prenos zemlje iz slovenskih v italijanske roke; priznana odškodnina mora odgovarjati vsakokratni tržni vrednosti.
Podpihovanje narodnostne mržnje je treba ob vsaki priložnosti obsoditi ig ka: Snovati kot težak prestopek; tržaška občina mora pri tem postati primer mirnega sožitja, ne pa podpornica narodnostnih trenj, kakor se je to v preteklosti Pogostokrat dogajalo.
Nepristransko reševanje vseh zadev, ki Spadajo v pristojnost tržaške občine, njenih ustanov in podjetij naj bo tako, ki ne vzbuja občutkov, da bi bil prizadeti 2aradi narodnostne pripadnosti kakor koli zapostavljen. To bi bil najučinkovitejši Zunanji znak pomiritve duhov.
Občinska uprava in gospodarstvo
Hitro ln tekoče poslovanje mora biti °dlika tržaškega občinskega sveta.
Nov občinski zakon, ki naj občinam Zagotovi nekdanjo samostojnost in učinkovitost poslovanja, mora postati ena *zmed programskih zahtev novega tržaškega občinskega sveta.
Osebne izdatke za preobširni občinski aParat je treba zmanjšati.
Državne podpore občinskemu proračunu, ki bodo kljub temu še vedno potreb-®e, morajo izgubiti značaj začasnosti in s^ jim mora priznati stalnost; ,
Občinska podjetja je treba preosnovati m jih postaviti na komercialne temelje, fcajti tudi v njih se je razpasel škodljiv m predrag birokratizem; pri tem je tre-
ba nujno rešiti tudi vprašanje odlaganja mestnih smeti in odpadkov. Razvojni program prometne mreže ACEGAT-a naj vsebuje tudi gradnjo filobusne proge do Devina, kar bo občutno koristilo razvoju tujskega prometa Trsta in okolice.
Odmero in ustroj občinskih davščin je treba urediti tako, da se obremenitve prizadetih porazdelijo v sorazmerju z njihovo gospodarsko zmogljivostjo.
Splošne gospodarske pobude, v kolikor spadajo v občinsko pristojnost, so v tržaškem primeru nujne. Ni zdravih občinskih financ brez cvetočega gospodarstva in splošne blaginje, ni pa blaginje brez polne zaposlitve. Zato mora občina z vsemi razpoložljivimi sredstvi in ukrepi pospeševati razvoj tržaške gospodarske dejavnosti.
Ustanovitev popolne proste cone je tisti osnovni ukrep, ki naj omogoči, da se Trst dvigne iz sedanjega gospodarskega mrtvila in si že v naprej ter pravočasno zagotovi vlogo ene izmed najvažnejših luk nastajajočega Skupnega tržišča in kasneje Združene Evrope.
Cim širša samoupravna avtonomija Trsta in okolice je v tesni povezanosti s posebno vlogo in položajem Tržaškega ozemlja. Zato mora tako samoupravo tržaška občina odločno zahtevati in podpirati.
Občina in socialno skrbstvo
Brezposelnost, ki je v Trstu in okolici posebno huda, je treba odpraviti s povečanjem splošne gospodarske dejavnosti. Občina ne sme zagovarjati in podpi-
rati zadrževanja odvisnih beguncev na tržaških tleh, s čimer se na drugi strani poganjajo domačini v tujino.
Primemo zaposlitev je treba olajšati z odgovarjajočim strokovnim usposabljanjem in po potrebi preusposabljanjem delovnih moči.
Stanovanjsko bedo naj občina omili s pospeševanjem gradnje stanovanjskih hiš in s pravičnim dodeljevanjem novih stanovanj v zgradbah, ki se postavljajo z javnimi sredstvi. Pri tem morajo imeti prednost domačini, ne pa novi naseljenci.
Oskrba v sirotišnicah in hiralnicah mora. biti na dojstojni višini, dostopna vsem, tudi tistim, ki nimajo sredstev.
Zdravstveno oskrbo je treba izpopolniti, v kolikor spada v občinsko pristojnost z boljšo in modernejšo ureditvijo bolnišnic in ambulant ter s strogim zdravstvenim in posebno še tržnim nadzorstvom.
Število občinskih kopališč je treba dopolniti. To velja tudi za obstoječa občinska morska kopališča, ki so pretesna in v poletnih mesecih prenatrpana.
Posebno pa želimo, da bi se novi občinski svet zares posvetil upravljanju občinskih zadev, ne pa praznemu politiziranju, ki je prejšnjega pokopalo. Občinski svetovalci, izvoljeni na »'Slovenski listi«, bodo vsako trezno in pametno delo ali ukrep podpirali, pa naj pobude prihajajo s katere koli strani, kajti v okviru njihovega značaja zastopnikov tržaških Slovencev, bo njihovo glavno gonilo: koristi in potrebe meščanov ter skupnosti nad vse!
(Skrajšano po »Demokraciji« 15.9.1958)
Razpis nagrade
Društvo Slovencev v Buenos Aires-u
razpisuje za leto 1959 v spomin padlih protikomunističnih žrtev
leposlovne spominske nagrade
v skupnem znesku 5.000 argentinskih pesov za odrsko delo (drama, spevoigra ali podobno), ki ijaj bo primemo za izvajanje na letni spominski proslavi. Izvedba dela mora trajati vsaj eno uro.
Nagradi sta dve in sicer 3.000 in 2.000 argentinskih pesov.
Poslana dela morajo biti izvirna, ki še niso bila objavljena ali izvajana.
Rokopisi v 2 izvodih, pisanih na stroj, morajo biti do 1. 4. 1959. poslani na naslov: Društvo Slovencev, Ramon L. Fal-con 4158, Buenos Aires, Argentina. Pravo vo ime je treba priložiti v rokopisu priloženi kuverti, ki nosi isto oznako kot rokopis. Kuverte se odprejo na dan razglasitve nagrad, t.j. na dan spominske proslave. Objavljena bodo samo imena nagrajenih avtorjev. Ostali rokopisi ostanejo na uporabo piscem. Uprava dru-
štva pa lahko v dogovoru z avtorjem uprizori tudi nenagrajeno delo.
Razsodišče sestavljajo gg. Ruda Jurčec, dr. Jože Krivec, dr. Branko Rozman, Marijan Willenpart in kulturni referent društva. Glasovanje razsodišča je tajno.
Nagrade so izplačljive v Buenos Aires-u.
Uprava Društva Slovencev ima pravico proglasiti kakšno nagrado za nedoseženo, če razsodišče smatra, da predložena dela ne ustrezajo potrebnemu merilu kakovosti. Prav tako si pridržuje pravico združiti obe nagradi in ju razdeliti.
Buenos Aires, 30. avgusta 1958.
Društvo Slovencev
Ksaver Meško — biseromašnik
Pisatelj Ksaver Meško je obhajal jubilej biserne maše šisto sam zase v tihoti samostana lazaristov v Celju. Tu se je v tihi zbranosti Bogu zavalil za neštete dobrote, zlasti še za milost zdravja in čvrstih 84 let. Še pred kratkim je biseromašnik potoval po Hrvaški, v farni cerkvi na Selih pa ima še sedaj ob nedeljah in večjih praznikih po trikrat službo božjo. Častitljivemu jubilantu, ki je našo literaturo obogatil s tolikimi povestmi in črticami, iskreno čestitamo in mu želimo, da bi učakal še svojo železno sveto mašo zdrav in krepak kot sedaj.
Umrl je dr. Izidor Cankar
Pretekli teden je umrl v Ljubljani slovenski pisatelj in umetnostni zgodovinar dr. Izidor Cankar. Bil je bratranec Ivana Cankarja, s katerim sta bila vedno v najboljših odnošajih.
Najplodovitejša doba njegovega življenja je bila v času od prve svetovne vojne pa vse do druge. Mnogo je pisal v Dom in svet. Znan je predvsem njegov roman S poti, ki se dogaja v Italiji, in pa Obiski, kjer .opisuje srečanja s pomembnejšimi slovenskimi pisatelji in u-metniki tiste dobe, Pozneje se je posvetil umetnostni zgodovini in napisal o tem več zanimivih razprav. Zbral in uredil je tudi Zbrana dela Ivana Cankarja. Dočakal je 72 let, pred smrtjo je že dalj časa bolehal.
»Katoliški glas” v vsako slovensko družino I
Ciprsko vprašanje še vedno ni rešeno; zato na otoku vsako toliko izbruhnejo neredi in atentati.
Angleška vlada je pred časom sklenila, da bo s prvim oktobrom začela izvajati svoj načrt za Ciper, ko ga je objavila že 19. julija. Tako imenovani Macmillanov načrt predvideva tristransko udeležbo pri upravi otoka za prehodno dobo sedmih let. S tem načrtom niso bili zadovoljni ne Grki ne Turki, vendar so ga slednji zadnji čas sprejeli. Spričo tega se je ozračje na Cipru spet poslabšalo; Eoka je zagrozila, da bo spet pričela s terorizmom, če pride na otok turški komisar, kakor predvideva omenjeni načrt. Zato je brž odpotoval v Atene tajnik Atlantskega pakta Spaak na razgovor z grško vlado o položaju na Cipru.
Medtem je nadškof Makarios izjavil, da bi Ciper lahko dobil neodvisnost v okviru britanskega Commomvealtha. Ta predlog bo angleška vlada vzela v pretres, toda Turki mu odločno nasprotujejo. Vendar se zdi, da bi z malo več dobre volje in dalekovidnosti od prizadetih strani to zadevo že zdavnaj rešili.
DAROVI za Alojzijevlšče:	Petrovčič-
Sirca 1000; družbenica K. M. 2000; mladina iz Mavhinj namesto cvetja, na grob pok. Jožka Urdiha 1500 lir.
Dobrotnikonj naj Bog povrne, rajnemu pa naj nakloni večni mir!
Za Slov. sirotišče: A. M. 1000; mladina iz Mavhinj namesto venca na grob pok. Ježka Urdiha 1500; ga. Adela Devetak namesto cvetja na grob brata dr. Viktorja Devetaka 2000 lir.	t
Vsemogočni naj vsem povrne, pokojnim pa naj da večni pokoj.
Za Slov. sirotišče: A. M. v počastitev spomina pok. dr. Viktorja Devetaka 1.000; mladina iz Mavhinj namesto cvetja na grob pok. Joškotu Urdih 1.500 lir.
Za Alojzijevišče: Mladina iz Mavhinj namesto cvetja na grob pok. Joškotu Urdih 1.500 lir.
NA VIŠJI REALNI GIMNAZIJI s klasičnimi vzporednicami, s slovenskim učnim jezikom v Trstu začne novo šolsko leto 1958/1959 v sredo 8. oktobra ob 8. uri 30 minut s sv. mašo v kapucinski cerkvi na Montuzzi.
od 5. do 10. oktobra 1958
Nedelja: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. —
16.00 Komorni zbor pod vodstvom Ubalda Vrabca. — 17.00 Novela: Henri Stendhal: »Ljubavna pijača« nato Plesna čajanka.
— 20.30 Zvočni mozaik. — 21.30 Narava poje v pesmi: »Kaj je prav res že jesen?« — 22.00 Nedelja v športu.
Ponedeljek: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Predavanje: »Krakatau«. — 19.15 Radijska univerza: »Nekaj o industrijski revoluciji 19. stoletja: (9.): Od prerijskih ponijev do kraljev železnic.
— 20.00 Športna tribuna.
Torek: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Potovanje po Italiji, turistični razgledi M.A. Bernonija. — 18.55 Vokalni tercet »Metuljček«. — 19.15 Širimo obzorja: Tehnika ustvarja nov svet: Avtomobil. —	21.00 Obletnica tedna:
»Dvajset let Monakovega«. — 22.00 Umetnost in življenje: Letošnji salzburški festival«.
Sreda:	11.30 Brezobvezno, drobiž od
vsepovsod in... Zena in dom, obzornik za ženski svet. — 18.30 Z začarane police: Marija Polak: »Stric Jakob in njegov osliček. — 19.00 Poje tenorist Miro Brajnik. — 19.15 Zdravniški vedež. — 21.00 Marco Praga: »Kriza« Igra v treh dejanjih. Igrajo člani Radijskega odra.
Četrtek: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Predavanje:	»Živali se
zdravijo same«. — 19.15 Radijska Univerza: Mednarodne organizacije: (15.) »Evra-tom«. — 20.30 Moški zbor »Vinko Vodopivec«. — 21.00 Ilustrirano predavanje: Malo znane ljubezenske zgodbe iz svetovne zgodovine: (13.) »Slikar Degas in baletka«. — 22.00 Sodobna književnost: Qua-rantotti-Gambini: »Toplo življenje«, ocena dr. J. Tavčar.
Petek: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Življenja in usode: Paul Get-ty, neznani milijarder. — 19.15 Znanost in tehnika: »Skrivnost ledenih dob«. —
22.00 Dante Alighieri: Božanska komedija: Pekel Zaključno predavanje (Razlaga dr. J. Jež).
Sobota: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Predavanje: Pomenek o barvah. — 16.00 Radijska univerza: Življenjepisi mislecev: (10.) »Hegel«. — 18.00 Oddaja za najmlajše: Giuseppe Luongo: »Jurčkova čepica«. 19.15 Sestanek s poslušalkami. — 20.45 Slovenski oktet. —
21.00 Dramatizirana zgodba: J. Tavčar: »Ivan in... Ivanka«.
To Je mogočno pročelje Sodne palače v Parizu (foto M.B.)
A. B.
Nacisti utcinfii =
LOUVRE
Nemogoče je zajeti v bežno sliko veli-^no, s katero navdaja slehernega obisko-valca Louvre — veliki hram umetnosti
*n arhitektonsko ena najlepših palač na Svetu sploh.
Kar z nekim svetim strahom sem vsto-Mt po širokem stopnišču, ko me je z v*ška pozdravila mogočna Samotraška ^>ke (Zmaga), silna podoba grškega du-^a> ki s svojo čudovito plastičnostjo in bolnostjo gibov prevzame vsakogar. Malo n*že pa kraljuje drugi biser klasičnega ®fškega kiparstva: na koncu prostranega hodnika s temno-rdečkastim ozadjem dominirajo bele poteze Milske Venere.
*	* *
Raffaelo, Leonardo, Van Dyck, Rubens, ^embrandt... Kar z nekim pritajenim obokom krivde gledam nanje, ker se mi
dozdeva, da skrunim te umetnine, ko s tako naglico drvim mimo njih.
MIMOGREDE...
Poleg duhovnih bogastev sem se hotel naužili tudi malo velikomestnega vrveža v središču visoke elegance. To so brez dvoma Champs-filysees zvečer. S kolegi smo se zbrali ter jo mahnili na Plače de la Concorde, ki je gotovo eden najlepših trgov, in to ne samo v Parizu. Zvečer pa je naravnost pravljično razsvetljen. Na trgu je postavljena cela vrsta krasnih svetilnikov (na plin), ki so vsi harmonično razporejeni. Sredi trga pa stoji ponosen egiptovski obelisk, podoben onemu na trgu sv. Petra v Rimu. Na obeli straneh pa se bohotita dva reprezentativna vodometa, ki ob svetlobi podvodnih žarometov pršita vodo daleč naokrog. Sicer, treba je videti!
Avenue des Champs-£lysees! Središče svetovne elegance. Po eni strani smo šli počasi gor. Polne kavarne same izbrane mednarodne družbe. Tu je res doma velika eleganca — toda samo tu! Ob stra-
neh najluksuznejši kinematografi, letalske družbe, avtomobilske hiše, tuja predstavništva. Na koncu pa se v neštetih lučcah svetlika Slavolok zmage. Nato nazaj po drugi strani, spet mimo vabečih kavam, katere pa smo obiskali le s pogledi...
* * *
Le dobrih pet minut od Inštituta se bohotijo v zelenju veliki Luksemburški vrtovi. Tam lahko sediš in občuduješ prijetno šumeča drevesa. A kmalu, prekmalu ti mine vsa idila, ko ti pride naproti neka »madame« ter zahteva, da ji plačaš listek za zarjavelo stolico.
Ti vrtovi krasijo Luksemburško palačo, ki je danes sedež francoskega senata. Naokrog po vrtovih in ob palači so lepo razporejeni umetniški kipi. Naj omenim še to, da so tu državniki 1. 1947 krojili slovensko zemljo...
*	* *
Rive Gauche... Koliko umetnikov je hodilo tod okrog in iskalo navdihov za svoja dela v sliki ali besedi. Podnevi, ko je tu polno vrveža in ko so mornarji na Seni v težkem delu ter se ob pekočem soncu
prerivajo na pokritih ladijskih krovih skozi vožnjo po leni reki. Zlasti pa ponoči: z bližnjih mostov brleča luč starih svetilnikov nemirno odseva v temini Sene, spodaj pa se po kamnitih hodnikih sprehajajo šepetajoči pari in le mirni vodi zaupajo svoje skrivnosti in bolečine, saj jih ta nese daleč proč.
Ko se zamišljeni sprehajalec izza močnega zidu ozira predse, mu pade v oči iz daljave razsvetljena Notre-Dame, Palais de Justice, a nasproti tej palača Louvre.
Eden izmed najlepših sprehodov po Parizu je prav gotovo levi breg Sene. Od Notre-Dame dol vodi pot preko krasne polkrožne palače Francoske akademije mimo Palais Bourbon na Quai d’Orsay do Doma Invalidov, kamor gre vsak turist obiskat grob cesarja Napoleona I. V Palais Bourbon ima sedež Narodna skupščina (sedaj na prostovoljnih počitnicah), Quai d’Orsay pa je znano posebno zato, ker je tu zunanje ministrstvo.
Skoraj po vsem tem »mimohodu« so razpostavljene tipične stojnice s knjigami vseh vrst, slikami in drugimi spominski-
mi in antikvaričnimi izdelki. Po ugodni ceni se tu dobe tudi dobre knjige.
*	* *
Bilo je vroče popoldne. Z nekim kolegom sva se z Gare Montparnasse odpeljala proti Versaillesu. Izstopila sva vsa trudna od vročine, v hrepenečem pričakovanju, da se odpočijeva v oživljajoči senci, pod težkimi krošnjami stoletnih dreves v slovitem versajskem parku. Po dobrem enournem »napornem« tekanju po grajskih sobanah sva prišla na prosto. Le redko sva se ustavila ob hladnih marmornatih stenah. Oh, kako prijetno je sedeti v takem položaju ter v somraku pol-zaprtih polken uživati mir in občudovati krasote gladkih stebrov in težkih lestencev! Zunaj se je pred nama razprostrl ogromen harmonično urejen park. Ni mu bilo videti mej. Mimo vitkih cipres, pe-strobarvnih gred in malih jezerc sva jo mahnila proti Grand Trianon. Ustavila sva se v krasnem »bellevue«, potem pa šla proti Petit Trianon v znamenito vas Marije Antonijete. Tu je res nekaj prekrasnega. Nekaj tipičnih lesenih hiš in hi-
Stran 4
Leto X. - štev. 39
1 ^r> ir!
Nova šola pri Sv. Ani
Višje oblasti so odobrile načrt za zidavo nove osnovne šole pri Sv. Ani. Ta del mesta se je namreč silno povečal in prebivalci so se znašli v težavah zaradi o-trok, ki so jih morali pošiljati daleč v šolo. Načrt obsega tri velike stavbe s 15 učilnicami, sezidanimi po zahtevah najmodernejše tehnike. Stroški za celotno delo bodo presegli 82 milijonov lir. Seveda bodo te šole le za italijanske otroke.
Zadnje iz Bazovice
Našo vas je prejšnjo nedeljo bombardiralo z volilnimi obljubami več govornikov različnih strank. Nihče ni ranjen, ker se je vsak držal daleč. Pametno! Tudi ceste naše vasi so bile zelo pisano okrašene s papirnatimi obljubami. Za to je poskrbela Komunistična partija. Sodeč po teh obljubah, bo naša vas postala idealna, seveda po volitvah, če se bodo Bazovci pridno postavili za Srp in Kladivo. Imeli bomo: avtobusno čakalnico, pralnico, javno kopališče, športno igrišče, vse ceste asfaltirane, vsepovsod obcestne greznice, vsak večer tečaje za dekleta, fante, vajence, kmete in snago po vasi. To se bo »gotovo« uresničilo, saj dobro poznamo komunistične obljube.
Tudi v cerkvi srni imeli priliko slišati prav zanimivo pridigo, ki jo je neki vaščan tudi pridno zapisoval v svoj žepni
škedenjski pevski zbor
vabi na
PRIREDITEV
ki bo v torek 7. oktobra 1958 ob 20.30 v kinodvorani v Skednju.
Na sporedu:
— narodne in umetne pesmi
— nastop otrok
— dvodejanka »V senci skedenj skega zvonika«, ki jo je napisala Vijolica Fonda. - Režira Stana Oficija.
Cena: Odrasli 150 lir, dijaki 100 lir, otroci 50 lir.
notes, verjetno za komunistično glasilo ali za gradivo komunističnim volilnim govorom. Da vam ne bo treba kupovati komunističnega časopisja ali poslušati komunističnih govorov, vam na kratko povemo, kar smo v cerkvi slišali. To nedeljo je župnik razlagal 7. božjo zapoved, ki ščiti zasebno lastnino kot vir življenja, zadovoljstva, dela in napredka. Človeške slabosti in zlasti sebičnost so krive prevelikih socialnih razlik med bogatimi in ubogimi. Dve struji skušata odpraviti — vsaj tako učijo — te krivice: socializem-komunizem in krščanstvo. Socializem-ko-munizem: na materialistični podlagi, torej kot brezverci (»Naša propaganda nujno vključuje širjenje brezboštva«, tako Lenin, zbrana dela VII. in XVI. zv.). Krščanstvo na podlagi vere, ki uči, da je Bog stvarnik in gospodar sveta, ljudje pa njegovi otroci in zato bratje, vsi namenjeni za večno blaženstvo v Bogu. Zemlja je od Boga dana vsem ljudem, da si jo podvržejo, se je polastijo z delom, za življenje. Pri pridobivanju zemeljskih dobrin ne sme človek pozabiti na bližnjega, do katerega mora biti pravičen in usmiljen. Zasebna lastnina ne sme škodovati celokupnosti. To je bil v glavnih obrisih nedeljski govor. Zaključek je izvenel v sklepu: Katoličan rešuje socialne probleme na krščanski podlagi. Prihodnjo nedeljo bo župnik nadaljeval razlago 7. b. zapovedi — vsaj tako je obljubil. Zato vabimo zapisnikarja prejšnje nedelje, da si poskrbi magnetofon, da mu ne bo ušla nobena beseda.
Prijatelji »Primorskega dnevnika« so nas obvestili, da je tudi dr. Agneletto prejšnjo soboto otvoril prav v Bazovici volilno kampanjo ob praznem trgu. Po pridnih — plačanih — obveščevalcih je »Primorski dnevnik« tudi zvedel in zapisal: »Po zborovanju je sledil sprejem v farovžu«. Vse drži!! Nič sramotnega, nasprotno! V čast si štejemo, da je nosilec Slovenske liste bil sprejet v župnišču. Saj v župnišču so lepo sprejeti prav vsi. Za vsakega je vedno pripravljen kozarec »mašnega« vina: za socialistične-komunistične koritarje, sopotnike, plačance, za obrekovalce, nevoščljivce kakor tudi za vse, ki so kakršnekoli pomoči potrebni (od hrane do obleke, od prošenj za delo in priporočil do intervencij in protestov), za našo zavedno slovensko mladino, za otroke in starčke in to od 6. zjutraj do polnoči, vsak dan. Tudi zate, dragi obveščevalec »Primorskega dnevnika« ali »Dela«; le pridi, da boš še kaj lepega zapisal. Svetujemo Ti, da zapišeš,
da je v zavedni slovenski Bazovici veliko število onih, ki ljubijo in delajo za Lipo, za SLOVENSKO LISTO!
Zgonik
Praznovanje sv. Mihaela in lurška
procesija
Preteklo nedeljo 28. sept. smo v zgoni-ški župniji imeli dvojno praznovanje: sv. Mihaela, našega župnega zavetnika, in procesijo v čast lurški M.B. Na predvečer je bila skupna spoved zlasti za dekleta in fante. Prišel je iz Trsta č. g. misijonar. V nedeljo zjutraj je ob 8. uri bila sv. maša v Zgoniku in Samatorci. Udeležba pri sv. zakramentih je bila zadovoljiva. Ob lOh je sledila peta sv. maša in po maši kratka procesija z Naj svetejšim.
Popoldne smo se zbrali v samatorški cerkvi, ki so jo pobožne žene kar okusno okrasile. Kakor napovedano smo začeli pobožnost s sv. rožnim vencem in lur-ško pesmijo. Med molitvijo se je procesija uvrstila. Zgoniški fantje so dvignili kip in ga nesli do ceste, od tam naprej so kip sprejela dekleta, zbrana iz cele župnije. Procesija se je razvila po že napovedani poti skozi šest slavolokov in po lepo očiščeni in okrašeni cesti. Med procesijo je igrala godba s Proseka, ki je še bolj povzdignila navdušenje vernikov. Tudi prelepo vreme je pripomoglo, da je bila udeležba domačinov in okoličanov prav obilna, šli smo skozi Sama-torco mimo Bajte v Salež. Tu se je procesija ustavila na sredi vasi pri kapelici; g. misijonar je imel primeren nagovor o češčenju Marijinem kot sredstvu za prenovitev verskega življenja. Ob koncu vasi nas je pozdravil slavolok s pomenljivim napisom: Lurška M. B. posreduje pri Bogu za našo vas, za našo
zgoniško župnijo in za ves svet.« Drug omembe vreden slavolok je stal ob križišču ceste v Koludrovico. Ob petju Jurskih kitic so se starejši gotovo spomnili tudi na one, ki so jih peli pred 25 leti: »Zvonovi zgoniški premilo pojo, slovesno pozdravljajo lurško Gospo.« Tudi v Zgoniku je stal slavolok, ki so ga postavili zgoniški fantje z napisom: »Pozdravljena Devica, Slovencev kraljica!« (za ta slavolok naj gre posebna pohvala zgoniškim fantom).
Ob sklepu v Zgoniku je bil govor še enega misijonarja, ki je spomnil vernike na bližnji misijon. Za uspeh sv. misijona smo potem zelo molili med večerno mašo g. dekana štante, ki je tudi vodil procesijo. Naj bi navdušenje in duhovno veselje ob nebeški Materi še trajalo in nas pripravilo na duhovno prerojenje po sv. misijonu.
Šolski uspehi
Na Državni nižji industrijski strokovni šoli v Trstu so z uspehom položili jesenski izpit:
a) izpitni sedež v Trstu:
Silvan Bellich, Egidij Busan, Marij Ceglar, Silvester Coren, Sergij Lapel, Danilo Majcen, Ana Marija Tavčar;
b) izpitni sedel v Nabrežini:
Ivanka Kosmina, Katja Kosmina, Ivan Zidarič (privatist);
c) izpitni sedež na Opčinah:
Svetko Gojca, Maksimiljan Morpurgo, Giancarlo Vidali, Nada Carli, Renata E-miliani, Divina Piščanc;
č) izpitni sedež v Dolini:
Aldo Jercog, Klavdij Maver, Peter Stranj, Albina Prašek
Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Piazzale Gioberti 4 sporoča, da so v jesenskem roku 1957-58 izdelale nižji tečajni izpit sledeče dijakinje: Godina Ada, Giorgi Eletta, Martellani Marina, Spangern Nadja, Terčon Marija Ana, Vatovec Silvana, Žagar Marija.
Seja občinskega sveta v Gorici
Goriški občinski svet se je sestal na redno sejo v sredo 24. sept. Župan se je najprej spomnil umrlega msgr. Marcona in bivšega občinskega svetnika SDZ Ivana Brumata. Na dnevnem redu je bila zopet zadeva mestnega avtobusnega podjetja ATA; dr. Bernardis je branil podjetje ATA, da je storilo veliko več kot je bilo sklenjeno po pogodbi.
Sklenjeno je bilo tudi, da bo goriška občina odkupila zemljišče v Podgori, ki je last Kocijančičeve družine, ter tisoč kv. metrov zemlje v ulici Duca d'Aosta za razširitev iste ulice.
Razpisanega natečaja za razširitev go-riške občinske hiše pa so se udeležili le trije gradbeniki, vendar ni bil noben načrt sprejet. Za predelavo občinske hiše bodo morali vprašati za odobritev tudi društvo za varstvo spomenikov, ker je poslopje zaradi starinskega sloga zaščiteno.
Otvoritev šolske telovadnice Na Rojcah
V	nedeljo 28. sept. so na Rojcah slovesno otvorili šolsko telovadnico, namenjeno vsem goriškim šolam. Zgradila jo je vsedržavna šolska organizacija CONI. Dela so trajala več let in so stala 65 mi-
lijonov lir Telovadnica je zgrajena po vseh pravilih najmodernejše tehnike, o-premljena je z vsemi potrebnimi pritiklinami in uporabljiva tudi za velike javne prireditve. Na tribunah je prostora za 500 gledalcev, a v izrednih primerih se to število da zvišati tudi na 900 ljudi. Ker ima telovadnica tudi centralno kurjavo, bo primerna tudi za mrzle zimske dni. Uradni otvoritvi so prisostvolale vse krajevne in šolske oblasti ter podpredsednik organizacije CONI. Novo telovadnico je blagoslovil msgr. Soranzo.
Praznik grozdja v Gorici
Tudi letos je izredno milo vreme privabilo v Gorico veliko število ljudi, ki so se udeležili praznika grozdja in tombole Zelenega križa na Telovadnem trgu.
Ob 10. uri je bila otvoritev stojnic za prodajo grozdja in vina domače proizvodnje, nakar so vse do večera sledili nastopi folklornih skupin iz bližnje Furlanije, koncerti in nastopi pevskih zborov.
Poroka
V	sredo 1. oktobra sta se v Žabnicah pod Sv. Višarjami poročila g. Emil Doktorič, profesor na slov. srednji šoli v Gorici, in gdč. Mari Ozebek. — Čestitamo!
LURŠKA PROSLAVA VPODGORI
Spored:
Začetek lurške proslave v Podgori bo v nedeljo 5. okt. ob 3h popoldne. Najprej nastopijo združeni pevski zbori z vrsto Marijinih pesmi. Peli bodo pod vodstvom prof. M. Fileja, pri orglah bo sedela prof. gdč. L. Bratuževa.
Sledi govor msgr. dr. Franca Močnika.
Po govoru se razvije procesija s kipom M. B. Procesija bo pri šoli zavila z glavne ceste na ono, ki pelje mimo pokopališča nazaj proti cerkvi.
Vrstni red v procesiji: križ, otroci, Marijini vrtci; — možje in fantje. Sledijo cerkvene organizacije: fantovska Marijina kongregacija, dekliški krožki, Skalnica, dekliška Marijina družba iz Gorice, tretji red. — Mašni strežniki, duhovščina. — Marijin kip. — Pevski zbori, razvrščeni po glasovih, ženske.
V procesiji gredo vsi v četverostopih.
Ob povratku krene procesija h kapelici M. B., kjer bo blagoslov z Najsvetejšim. Z blagoslovom se lurška proslava zaključi. Med procesijo se bo molil rožni venec, nakar bodo sledile pete litanije M. B. Med rožnim vencem in litanijami bomo peli lurške vzklike in odpeve. Vsak udeleženec bo dobil poseben listek z lurškimi odpevi. V povračilo bo kaj daroval za cerkev.
Med procesijo naj vlada red in pobožnost, mi hočemo biti Marijini častilci in nič drugega. Zato naj tudi vsakdo skupno moli in poje.
ČASTILCI MARIJINI, NAJ NIHČE NE MANJKA V NEDELJO V PODGORI!
Iz ladjedelnice CRDA
bodo v času od 31. decembra do 31. marca odpuščeni vsi delavci, ki so dosegli 60. leto starosti in one delavke, ki so dopolnile 55 let.
Peče
Prihodnjo nedeljo, kot vsako leto na rožnovensko nedeljo, bo na Pečah v Glinj-ščici pri Boljuncu zadnja letošnja služba božja.
Ob 4h popoldne večerna sveta maša z ljudskim petjem, nato slovesen prenos Marijine podobe v procesiji s Peč do Gorenjega Konca (do začetka vasi); odtod pa s prižganimi lučkami do farne cerkve. Tam bo govor, zahvalna pesem in blagoslov.
Vabimo vse Boljunčane, Brežane in vse Marijine častilce k veliki udeležbi.
RAJBELJ
Naš delavski kaplan Don Italico Sab-badini nas je po 12 letih bivanja med nami zapustil; premestili so ga v Videm, da ustanovi in vodi novo delavsko župnijo Videmskih tkalnic. Na njegovo mesto pride Don Tarcizij Bordignon, do sedaj kaplan v Latisani.
Odhajajočega vsi z veseljem pozdravljamo, saj je stal polnih 12 let zvesto ob strani delavcem v skrbi za njih dušni in tudi krušni blagor. Bralcem KG je
čutil med nami in dosti dobrega storil.
*
Prvič v zgodovini Raj bij a bomo imeli sv. misijon. Vršil se bo od 5. do 12. oktobra; ob zaključku bo procesija v čast lurški M. B. Sv. misijon bo vodil delavski kaplan p. Leopold Ermacora. Bog in Marija naj odpreta srca naših ljudi v teh dneh za poslušanje božje besede.
SKPD v Gorici
priredi v soboto 4. oktobra ob 20,30 v Marijinem domu na Placuti svoj I. kulturni večer posvečen
• KOROŠKI V BARVI • BESEDI • IN PESMI
Pridite!
OBVESTILA
SV. MAŠA ZA PADLE. Na pobudo provincialnega udruženja ANFIM se bo v ponedeljek 6. okt. ob 8h darovala v stolni cerkvi sv. maša za padle in žrtve vseh vojn. Sorodniki padlih in meščani so na-prošeni, da se te maše udeležijo.
ZAHVALA. Vodstvo štandreške »Juven-tine« se toplo zahvaljuje vsem, ki so z velikodušnimi prispevki pripomogli, da se je lahko tudi njihovo športno nogometno društvo udeležilo državnega dile^ tantskega prvenstva, ki se je začelo preteklo nedeljo.
Tajnik: Vidoz Giulio
ZAČETNA ŠOLSKA MAŠA bo za slovensko učiteljišče in Trgovsko akademijo v Trstu v sredo, dne 8. oktobra ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. — Dne 9. oktobra se prične redni pouk ob 8. uri.
PRIČETEK ŠOLE. Pouk na Gimnaziji-Liceju ter Učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Gorici se prične v sredo 8. oktobra s šolsko mašo. Dijaki naj se zberejo ob 9. uri na šolskem dvorišču v ul. Croce, od koder pojdejo v spremstvu profesorjev v cerkev sv. Ivana. Vabljeni so tudi starši in sorodniki.
že znano, kako se je postavil za delavske pravice pred dvema letoma, ko je ob stavki skupaj s skupino žensk in otrok preprečil, da niso mogli peljati rude na Trbiž. Zaradi njegove požrtvovalnosti in ljubeznivosti se bomo g. Sab-badina vedno z veseljem spominjali; na novem mestu mu želimo obilo uspehov. Tudi novodošlega kaplana iskreno pozdravljamo z željo, da bi se dobro po-
UČITELJIŠČE v Gorici
Cez I. razred: Bordon Santina, Cigoj Nives, Di Dio Silva, Marinig Jožko, Terpin Marija.
Čez III. razred: Comi Marija, Marinig Rozana.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 794 davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
šic, romantičnih mlinov ob stoječih velikih tolmunih, pokritih z belim lokvanjem, med visokimi belimi brezami, sredi majhnih drevoredov prepreženih krog in krog z vrtnicami. Nato še popoldansko sonce, ki meče svoje žarke skozi gosto vejevje in jih lomi v temni vodi. Tu mora človek res zaživeti pristno idilo!
SLIKE Z MONTMARTRA
Težko je dobiti še kje nekaj tako značilnega, kot je Montmartre v Parizu. Tu se združujejo trije svetovi: Spodaj, ob prostranih boulevardih se mimo izzivalnih nočnih lokalov bohoti posvetnost; nekoliko više je shajališče bohemov, zatočišče umetnikov / in — radovednih turistov; na vrhu pa kraljuje nad vsemi mogočna bazilika Srca Jezusovega.
*
V	poznem večeru izstopimo iz avtomobila na Plače Tertre. To je čisto majhen trg, malo niže pod baziliko, silno obiskovan in vedno živahen. Povsod same raznobarvne lučke. Sedemo in opazujemo. Mimo se sprehajajo sami tujci — kot mi.
Iz notranjosti kavarne slišimo vesele zvoke harmonike ter kitar, obenem pa šum-no pesem. Vse okoli diha pravo bohemsko ozračje. 2e po obrazih in po zunanjosti sploh spoznaš tam umetnike: pestro oblečeni, z originalnimi pričeskami, zalisci in bradami, zrejo v kolobarjih dima predse — brez skrbi, kajti v Parizu ni umetnik nikdar prepuščen sam sebi. Saj te že po cesti gredočega ustavijo in vprašajo, ali želiš portret...
Če bi ne videl avtomobilov, bi si čisto lahko predstavljal, da se tod sprehajam pred sto leti: ozke uličice s tipičnimi majhnimi gostilnicami, kjer se ob medli luči zatemnjenih svetilk zabavajo številni gostje.
Pot nas je zanesla na Plače Pigalle, prostoren trg s samimi nočnimi zabavišči in luksuznimi kavarnami. Po še mokrih tleh so tu in tam odsevale svetlobne lise. Sprehajali smo se tako do Moulin Rouge. Bleščeči svetlobni napisi so kar slepili oči. Vmes pa neslišne široke limuzine
in bučno prerivanje vseh vrst sprehajalcev. Tukaj noč nadomestuje dan.
*
Izza voglov stranske ulice nenadoma vstane veličastna bazilika Srca Jezusovega, ki dviga svoje bele marmornate kupole visoko nad Parizom v temnomodro nebo. Ko sem prišel pred fasado, sem kar obstrmel od lepote: hitro pod menoj čudovito stopnišče v zelenem parku, dalje spodaj pa se razprostira Pariz v vsej svoji veličini.
Sveti, skoraj mistični občutki, obdajajo človeka, ko stopi v baziliko, kjer je že sedemdeset let noč in dan izpostavljeno Najsvetejše. — Kako različno je tu življenje! Sveto in posvetno sta si tako blizu, a vendar občutiš tu — morda prav zato — še neko posebno duhovno uteho.
Sedaj je vse to za mano. Ostali so samo spomini. Poleg teh pa še nekaj, kar ohrani trajno duhovno vrednost: to so nova obzorja. In že zaradi tega mislim, da se potovanje v Pariz izplača.
(Konec)
Za temnim drevjem kraljuje bela fasad® montmartrske bazilike (foto M.B.)