Pottuina plučunu v gotovini Posamezna Številka 1 Din. Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Urednlitvo In uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. št. 73. Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.-četrtletno 10 Djn.j Težave slovenske politike le dni bo preteklo ravno 20 let, ko s\u uekoč po večerji sedela sama pri mizi s pokojnim dr. Evgenom Lampetom. Tukrut, ob konca sve-lnvile vojne, se je že moglo videti, kako se bo razvila pri nas med Slovenci naša domača politika, Na vprašanje, kako sodi, da se bodo -cdaj razvijale slovenske politične razmere, me je pogledal s svojim orlovskim pogledom naklonil se je nazaj na svojem stolu in začel počasi skoro preroško: ..Slovenci bomo izgubili Koroško. Priruorje. kras in Istro. Bo videl dr. Korošec, kako težko je voditi politiko malega naroda .. Morda bi kdo mislil, du sem si sedaj po 20 letih i/konstruiral l.umpetovc besede. Toda, če bi koga zanimalo, mu lahko pokažem njegov dnevnik, da je skoro iste besede rekel že I tQ16. dr. Ev. Kreku, ko sta se razšla. Težko je voditi politiko malega naroda! Dunes strmi svet ob politiki Hitlerja. Toda kaj takega, kar si je dovolil Hitler, si more dovoliti le voditelj 70 milijonskega naroda! Slovenci kaj radi pozabljamo, da nas je skupaj le dober milijon. In ker to mnogi pozabljajo, presojajo dejanja svojih političnih vaditeljev v luči politike velikih narodov. V tem smo Slovenci neke vrste megalomani —, če mislimo, da more voditelj malega narodu vse to Moriti in doseči, kar more voditelj kaki; velesile. In rudi tegu je je naš narod tako krivično sodil dr. auštoršiča in nekateri danes -- dr. Korošca. Mislim, da morem tu zapisali besede dr. Korošcu, ki jih je govoril pred kakimi 10 leti: .Ko bi jaz imel v Bolgrndu vsaj 00 poslancev, bi se pač dalo drugače delali, a jih imuni komaj 20..." la slovenska naivnost! Y Avstriji so mislili, .tj more dr. Suslcršio ^ svojimi 1"» ali 20 po-poslanci prekucniti vso veliko državo, da on napoveduje vojsko, da je On vse storil in d i je on vsegu kriv. Danes ta naivnost še ni izginila i/, našega naroda. Dr. Korošec ima v larlamentu le pur svojih ljudi: med I"' ni lijoni p.i- je le dober milijon Slovencev v državi liikar torej ne mislimo, du se bo vsa di/uveii politika inko sukala, kakor bo le nam Slo vencem prav, nikar otročje ne mislimo, da more ilr. Korošec vse doseči, kar hoče in Kar l>! in i radi imeli . .. V najem dnevnem časopisja se večkrat bere krilatica, da pri nas manjka ..načelne" politike, da nimamo svojega narodnega programu. Hodimo že enkrat vsaj malo pravični v svojih sodbah do bivših in sedanjih političnih voditeljev, l'a očitek se je svoj čas v tej ali drugi obliki ponavljal proti dr, I- Sušteršiču. toda /elo. zelo krivično. Takrat je SI.S imela jasen slovenski narodni program, toda bil je pni" prilagoden razmeram časa. močem naroda in dosegljivim ciljem!! In danes je pač isto. Krivil no bi bilo dunes očitati dr. Korošcu, da nima slovenskega narodnega programa. Ni moj namen tu braniti sedanjo politiko, še manj pu govoriti s kakega politično strankarskega stališča. Zdi se mi pu, da so taki očitki vsekakor krivični in slovenski stvari škodljivi. Su j smo dovolj romali po ječah In internacijah ravno radi slovenskega narodnega • programa, oziroma radi slovenstvu, kakor ga nosimo \ dulali vsi zavedni Slovenci! Toda težko je malemu narodu vedno voditi načelno" politiko težko je malemu narodu vedno kazati ..rdeči robec" svojegu progruma. posebno v razmerah, v katerih živi nuš sedanji rod ■ ■ ■ To more razumeti vsak preprost človek, koliko bolj bi tnoral to razumeti vsak slovenski inteligent . . .1 Načelna politika) I o je v gotovem o/iru ve liku fraza. Saj še Angleži ne vodijo vedno načelne politike, ampak praktične, l'a naj bi mi maloštevilni Slovenci vedno vodili tukozvunn načelno politiko iu trpeli bj butine, ..Ali nuj radi ..načelnosti" in rudi ..pragmatične" borbe propade narod, oziroma trpi škodo, ki bi bila nepopravljiva. Zavarujeta se pred očitkom, da bi trdil, da nuj bo nušu narodna borba breznačelna. Načelna mora biti. a tudi praktična in pametna, du je kaj upanju, du bo privedla do cilju. Če so veliki narodi primoruni voditi večinoma praktično, ali če hočete kompromisarsko politiko, pu nuj bi nuil nurod ne delal v svoji politični taktiki kompromisov. Radi ..načelne" politike bivše SLS je bila tu večinoma v opoziciji in je večina slovenskega narodu morala jesti grenki kruh brezpravnosti, zatiranja in preganjanja dolgo dobo v Jugoslaviji, dočim je mal del znal s svojo neslovensko politiko držati peto nu tilniku slovenskega naroda. Taktiku narodne politike mora biti pač laku. da je narodu v - korist. Težko je voditi politiko malega naroda posebno še. če ta ni enoten. Težko, zelo težko je voditelju malega naroda, če ima tu v svoji sredi vedno četudi samo majhen procent ljudi, ki prodajajo svoj narod Za malenkostne osebne ali strankarske koristi. Če vedno stoji pri vratih oblastnikov nekaj ..usiljcnih voditeljev", ki se ponujajo za vsako ceno za valpeta svojemu narodu in tuko ovirajo delo in borbo za narodne pravice. Slovenci tuko rudi nekum z viška presojamo lir vaško politiko. Je marsikaj med Hrvati, kar ni zu nas. V marsičem so Hrvatje daleč za numi. Toda v enem so pu daleč pred nami. Edini so. Politična strankurska strust ni nikdar Hrvatov tako zastrupila, du bi kdaj kaka hrvaška stranka izdala svoje narodne interese na ljubo svoji strankarski oblasti. Tudi danes je med Hrvati mnogo strank, a vse priznavajo kot voditelju celega naroda onega, ki predstavlja najmočnejšo stranko med njimi. Kdaj smo Slovenci v zadnjih jO letih tako iittStopali?i V Avstriji smo imeli lahone in nemčurje. n imeti smo tinti .nacionalno1' stranko, ki se je v kranjski deželi vezala z Nemci, da je / njimi skupno tlačila slovenski /ivelj. Tej ..nacionalni" gospodi je bil Nemec bližji kot slovenski kmet. In v Jugoslaviji smo doživeli, d.i >o ..nacionalisti" orguuixiruli vse kriminalne tipe v Sloveniji proti slovenskemu pokretu. da so nas naši ..nacionalisti" zapirali in gonili po ječah in internacijah. Med Hrvati, še manj pa med Srbi, se ni našla stranka, ki bi v diktatorskem režimu preganjala svoje narodno borce, le med Slovenci se je našla cela stranka, ki je organizirala iu podpirala tako borbo proti lastnemu narodu. Težko je v takih razmerah voditi politiko malega naroda, težko je v takili razmerah voditi ..načelno in pragmatično" narodno poli tiko. Zadnje dni opazujemo v slovenski javnosti pra> zanimiv pojav. Osebe, ki so prestavile ..lieil" v ..zdravo", se vesele Hitlerjevega pohoda iz kulturno bojnih o/hov. Da je le potolk« I avstrijski ..klerikali/em"! Ta kulturnobojna nustrojenosi je bila že v Avstriji nekuleriin več kot slovenska stvar. Zakaj je del Slovencev glasoval /n zloglasni centralizem in še danes zagovarja ..nacionalno edinstvo" in hoče zbrisati slovenski narod / obličja zemlje? Dobro vedo. koliko škode v kulturnem in gospo durskein oziru nam je napravil nesrečni centralizem, pa ga vendar še goje, Od kot to? To vse za to. ker mislijo, da bodo s centralizmom prt,- ubili ..klerikalnima zmaj'J Kulturni boj i m je še danes več kot slovenska kultura, kol slovensko gospodarstvo. več kol slovenski narod. /aduje dni nastopa med nami mesto ..nacionalne Fronte" takozvana ..ljudska fronta", ki hoče v kalnem ribariti za Moskvo. Kukoi je tnkozvanim ..nacionalistom" bil kulturni boj. vef kol slovenstvo, tuko je tudi boljševiškim nu. shojene cm več boljševizem kukoi pa slovenstvo, pod katero krinko se skrivajo, fiuvno te dni so natrosili letake ali jih je izdala l.juil ska Ironía ali so jih pu nacionalisti podtaknili ljudski fronti, kjer se zahtev u, da danes izstopi iz vlade dr. Korošec in dr. Krek. V današnjih dneh prihajati s takimi letaki je nuruvosl iz-dujltvu nad slovenskim nurodom. Mnogi so bili mnenju, du bi dr. Korošec svoj čas ne smel v viudo brez Hrvatov. Toda danes po dogodkih v Avstriji, bi morali vsi pošteni Slovenci zubtevati, da sedi v vladi vodja Slovencev, da zastopa naše narodne interese, kolikor — jih pač more v teh razmerah. Da se pu sedanji težki položaj slovenskega naroda izrablja za borbo proti voditelju Slovencev in se med narodom skuša pasti mu v hrbet, je značilno za naše demoralizirane politične razmere. Neredki so, ki so prej šli z lažjo i u pestjo v boj za ..nacionalno" fronto, za orju-no in pof. danes pa v ljudski fronti kriče, kakor da bi dr. Korošec bil nek simpatizer fašizmu in nemškega nacionalizma. Težko je v takih razmerah voditi slovensko politiko. Po zborovanju obrtnikov Zudnj:j nedeljo se je vršil dobro uspel občni zbor naših obrtnikov. Predsednik obrtnikov g. Pollak je uvodoma pozdravil zastopniku Obrtne zbornice, g. čamernika ter podal splošni* poročilo, iz katerega se zrcali delo preteklega letu. Predvsem se je opazilo, da se stremi za tem, du se omogoči čim večjemu krogu obrtnikov obiskovati strokovne tečaje posameznih strok. Dalje je članstvo pozdravilo ukrepe za zatiranje štišmurstvn. Izrečena je bila želja, du bi pristojna izvršnu oblast tudi strogo kaznovala tiste, ki zakotno šušmurijo in tako delajo gospodarstvu in upravičenemu obrtništvu neprecenljivo škodo. Pričakuje se vsak čas uzuku n¡"11 je predlogu, da se kaznuje tudi oni, ki daje delo štišmarjti. Dalje je bil sprejet predlog, da lahko vpišejo še četrtega vajenca oni, ki imajo 10 pomočnikov skupaj zaposlenih. Obrtna razstavu nuj bi se vršilu v najširšem obsegu iu se člani, ki se zn to iuteresirujo, sestanejo 27. marca ob 9. uri pri .Jelenu" v salonu. Udeležba je bila zelo povoljnu, vendar se je opazilo, da nekuteri še ne smatrajo za potrebno, da bi se udeležili občnega zboru. A ravno taki-[volem najraje zabavljajo čez sklepe skupščin, ne pridejo pa, da bi soodločali. Članstvo zelo narašča, vzrok zu (o je, du je križu mulo popustila in pa da razvoj tukajšnjega kraja nudi več potreb, Končno prihaja obrtništvo še posebej do spoznanja, da se bo treba nepristransko povezali še strokovno in si ustanoviti kreditne nubuvljulne zadruge in se držati enotnih cen. Umazana konkurenca, neznanje kulkulueije, to je zadnja leta kur vidno upropaščaio malega obrtnika, ki ni imel nobene opore nikjer. Mizarji so se tega že pred leti zavedali iu ukrenili potrebno, kjiičuvnieaiji snujejo sedaj, osla-I stroki pa naj se čimprej isto zedinijo kar jim bo le v korist, /druženje naj poskrbi, d« sila zamisel kar najbolj uresniči ter naj stremi /a tem in skliče sestanke posameznih strok, katere tičij se oprimejo samopomoči. Iz tegu vidimo, du smo že nekaj zamudili, kujti v času najhujše krize je bil še primernejši čas /» tako izvedbo, ker če ima obrtnik delo, potem se ne rad btiga, du bi si kaj koristnega uredil za težje čase. Vsekako pu je vuž.no, da se čimbolj osamosvojimo ter du ne bomo samo uboga raja. Ivi jo lahko vsak izkorišča. Enotnost in razumevanje letošnjega občnega zboru iu enoglasna potrditev vseh sklepov iu predlogo* so dokaz. da združenje obrtnikov gre pošteno, dosledno, lir marljivo DO poti svojih dolžnosti, katere težko odgovornost je prevzelo. Obrtnik. Zveza Kranj - Struževo Spomlad se bliža in steni tttdl namreč poplava Sti ii/.evega. Zu čusa poplav morajo prebivalci spodnjega delu vasi delati dolge ovinke, ali pa plezati preko železniških nasipov in se pluziti po ohdcluirh poljih, ako hočejo priti v Krunj. Tuko stunje pu je nastal i šele v zadnjih petih letih, ker je elektrarna Mujdič brez vsukegu oblastnega dovoljenja in privoljenju Stržunov, samovoljno, vendar pa prod vedno skrbno budnimi očmi inerodu jue oblasti nemoteno dvigalu svoj jez na Suvi. Stružuni so sipi i okr. načelniku pogosto pritoževali čez početje Mujdičevili, toda. vse pritožbe so vedno ostale brezuspešne, kajti zu podjetjem stoji skrita situ. ki vsuk čas prepreči postopek o-blusli ter s takim delovanjem pomaga ugo- uabljati imetje številnih revnih družin. Kakšno nagrado neki dobiva iu zloduh za svojo uspešno pomoč? Da bi vendarle prišli do vzakonjene pravice je eden Struževčan pred skoraj tremi leti vložil tožbo, vendar se tudi ta tožba nikamor ne zgane. In če sedaj vse to postopanje pregledamo, kakšno sodbo more imeti preprosto ljudstvo o pravici! O zadevi se je govorilo že tudi v občinskem odboru, izvoljen je bil baje celo odsek, da zadevo spravi v pravi tir, pa je ostulo vse tiho in mirno, vu.ščuni pa s strahom pričakujejo skorajšnje poplave, ko jim bo Sava zopel zalila vsa pota, kletna stanovanja in shrambe in to radi jezu. ki so ga Majdičevi samovoljno zvišali. Ali naj posežemo po samopomoči, vzamemo v roke krampe in droge ter razderemo jez? Bo li oblast mirno gledala naše razdejanje, ko je tudi mirno gledala zviševanje jezu? Potrpežljivosti je že prekomerno zadosti, banska uprava naredi že enkrat konec temu protizakonitemu stanju. Občina pa naj čimpreje izvrši preddela za gradnjo pre-potrebne ceste Kranj — Struževo ker bodo Struževčani le z zgraditvijo ceste obvarovani ob poplavah skrbi in bojazni, za življenje in imetje! Kdo obrekuje ..Delavska pravica" se zaganja v naš list ter nas poziva, naj objavimo ime njihovega člana, ki se je izjavil po naših trditvah, da jim je vseeno v kaj verujejo, ,,magari v vola". Naš članek celo naziva umazano gonjo ter nas še V naprej imenuje obrekovalce, če imena ne izdamo. To zaletavanje in nesramno namigovanje so seveda takoj posneli vsi napredni in rdeče pobarvani listi ter s tem vzeli v zaščito ubo gA JSZ. Pri tem nam je nehote prišel na misel izrek pokojnega dr. Kreku, ki je rekel, „če te oni hvnlijo, bodi prepričan, du si na napačni poti." ..Delavska pravica" zatrjuje, du bo tukoj vrgla iz svojih vrst dotičnega čluna, kateremu se more to dokazati. Res, priznati moramo, do. nus je ta izjava ne malo začudila, vendar moramo jasno izpovedati, da prav malo verjamemo v resnicoljubnost te trditve. Za to imamo pač dovolj vzrokov. V našem listu smo omenili, du je člun JSZ i/juvil ob priliki debute o pupeškiii okrožnicah, du bi bili ..pod copato", če bi se ravnali po njih. čeprav smo katoličano to dolžni. Tukrat ni bilo nobenega razburjanja, nobenega pretira vuiija o izključitvi dotičnega. Zakaj? Morda zuto. ker jo bil predobro poznan? 1 udi smo že grajali, da člani JSZ hvalijo delovanje ljudske fronte, da se ogrevajo za marksistični gospodarski sistem, kar so celo javno iz javljali, - pa se ..Delavska pruvicn" ni razburjali! in tudi ni zatrjevala, du bo dotičue izklju-čila iz organizneije. Morda ravno zuto ne, kei so bili dobro poznani? Odkod torej ravno sedaj taku ogorčenost5 Du povemo ime dotičnega? Lahko. Veudar je nekaj drugega po sredi, kar nus siii. da dotič-nemu ne škodujemo javno pred vsem ljudstvom. Vztrujumo pa nu svojih trditvah, pov-iluriti moremo celo. da teh izjav ni dal samo • lan JSZ temveč celo odbornik, izvoljen dne 2". II. 1938, Morda bo tu podatek dal kako smer ..Delavski pravici", v kateri nuj išče do-ličnegu? Zakaj torej ne objavimo imena dotičnega? Ker se priče bojijo nasilju, struh jih je pred niuščevunjem,, v strahu so za svoj kruh. Ako pa nus more ..Delavska pravica" ptepričati in nam dati zadostno garancijo, du se dotičnim ne bo skrivil niti las na glavi, tedaj smo pripravljeni rudevolje objaviti ime dotičnega Seveda bomo v tem slučaju v/trajali na njihovi izjavi, da bodo dotičnega ..prvi dan vrgli iz svojih vrst". Seveda bi potem nastalo tudi vprašanje doslednosti JSZ, da ravno tuko nastopi tudi proti tistim, ki so zu luarkistični gospodarski sistem, ki hvalijo ljudsko fronto in ki se smeti ujo ..pod copato", če se morajo ravnati po pu-peških okrožnicah. Imamo občutek, du ..Dclavsku pravicu" ne pozna svojega članstvu ali pa namenoma noče nič vedeti o njegovem nnziranjti. STRAN 2 »GORENJEC* AH ste že poravnali naročnino? VSEM KMEČKIM 2ENAM IN DEKLETOM IZ GORENJSKE Zveza abs.ol. kmet. gospodinj, šol za Gorenjsko, za okraje Radovljica, Kranj, škofja Luka it Kamnik, ima v nedeljo, dne 20 t. m. svoj redni letni občni zbor, na katerega so vabijene vse članice, pa tudi vse ostale kmečke žene in dekleta, posebno še one, ki so organizirane v Kmečki zvezi. Zborovanje se vrši v Ljudskem domu v Kranju, pričetek ob 9. uri dopoldne. Govornikov bo več. Za naše pravice gre, zn to pridite, da jih povemo in povdarimo. Za odbor: Franja Brodarjeva, I. r. Tedenske novice KRANJ Lastniki živine in vozil mi teritoriju občine Kranj, pri katerih je nastala kaka sprememba, bodisi da jim je živina poginila, da so jo prodali zamenjali ali pa nabavili novo. se pozivajo, da te spremembe takoj, toda najkasneje do 28. 1 m. prijavijo v občinski pisarni. Prijaviti se morajo vse spremembe ne glede na to, ali je bila živina pregledana od vojaške popisne komisije ali ne. in ne glede na to. ali je bila spoznana kot sposobna za vojaško službo ali ne. — Uprava občine Kranj. Razglas. Doscdaj je občina pobirala vodarino po svojih organih, od sedaj dalje pa jo bodo stranke plačevale na pošti po položnicah. V najkrajšem času se bodo strankam dostavili plačilni nalogi s položnicami vred. Plačati morajo: j '! a) oni, ki nimajo števcev pavšalno za čas od 1. aprila 1937 do 31. marca 1938. b) oni pa. ki imajo števce, 4. obrok, to je za čas od t. oktobra do 31. decembra 1937. Znesek, ki ga mora stranka plačati, je razviden iz plačilnega naloga. Stranke se opozarjajo, da se položnic po služijo in vodarino najpozneje 14 dni po prejemu plačilnega naloga plačajo. Kdor tega ne bi storil, se mu bo dotok vode v smislu odloka kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 7. julija 1936 II št. ¡8224-1 zaprl. Občina Kranj. Pri novem mostu so začeli podirati oder, na katerem je stal novi most ter most sedaj že sam stoji. Dela bodo predvidoma trajala morda 14 dni in bo šele potem dobil most svojo končno sliko. Na hujanski strani je občina sedaj uredila tuko potrebno zvezo med novim mostom in Klancem. Nad staro stezo so napravili novo širšo, ki I ki začasno zadovoljevala potrebe, t.nako so vse poti nasute s kamenjem ter samo želimo, da bi jih kmalu povaljali. Nn ta način bi dobili prav lepe ceste, kakršne pač morajo biti v Kranju. Vsak eleganten gospod in doher sinlko nosi klobuk II i n k o. Čitajte oglas na zadnji strani. Združeni zasebni in trgovski nameščenci imajo svoj prvi družabni sestanek v četrtek, dne .'4. marca ob pol 9. uri zvečer v hotelu Jelen. Dolžnost članov je. da se lega sestanka gotov udeleže. Vabimo pa tudi vse one, ki čutijo enu-ko kot mi. Dogovorili se bomo glede novega članstva kakor tudi glede nameravanega izleta. Odbor. Sobotna akademijn naših fantov in deklet ima izbran program in pričakujemo, da bo prav lepo uspela. Posebno se bodo zopet posta vili naši najmlajši /. ljubkimi vajami in rajanjem. Tudi zuključek bo mogočna pesem mladine, ki hoče živeti in se boriti za svoje ideale z neomajno vero v Boga in v sebe. Naj nihče ne zamudi akademije, ki se ne bo ponovila. Pričetek bo ob 8. uri zvečer. Vstopnice so v predprodaji pri g. Hinku Podjavoršku. ALI ŽE VESTE . . . ? da specialna trgovina ročnih del M. OGRIZEK v KRANJU izvršuje tudi PLISIRANJE in TAM-BURIRANJE. Akcija za ustanovitev aerokluba Naša krila v Kranju. V sredo zvečer so je vršil v lovski sob? hotela Stara pošta širši sestanek, nu katerem se je razpravljalo o ustanovitvi aerokluba v Kranju. Vsi so bili enodušni v tem, da je društvo potrebno ter so sklenili pokreniti živo akcijo za pridobivanje novih članov odnosno simpatizerjev, ki bi ta lepi sinji šport moralno in gmotno podprli. Pripravljalni odbor se bavi z mislijo, do priredi v krutkem predavanje zG rajski so ovohali, d« nekaj pripravljamo.'' ..Pa naj." je skoro jezno rekel Martin. ..Prezgodaj jim je prišlo na smrček.'' je pomišljal Rado, ..Ne bomo mogli varno zbrati ljudi, skovati orožja." Martin je zmajeval / rameni. »Vehar!" je poklical čez čas. ..Kaj je?" ..Zdi se mi. da m- bojiš." ..Kaj?" je siknil Rudo. ..Kdo se boji?" rova ril je pogledal če/, ramo ponosnega svobodnjaka in je prestrašeno umaknil pogled, ker je še \ lemi videl, d« Rudotu oči bleščijo od togote. ..Tuko sem mislil, no." se je umikal. Rado se je miiii-il. ..\rngn se ni- hnjou. nikar da bi se grajskih. Skrbi mile kako bomo vse pruvočusno pripravili, ne du bi gru-ščitici vse to izvedeli. Trftbu bo delali Oprezno. Zduj ne sine nihče kazati znamenj upornosti. Molčimo, tudi nevihta se pripravlja v tišini." Martina pogovor očividno ni zanimal, ker je široko zazdebnl. ..Lih. Mruz je. p« je človek luko zaspan." ..Če bomo vsi tako zaspani kakor vi. potem grajskim ne bodo /uradi nas sivell lasje." je pikro rekel Rado. ...Star sem star." je tožil Martin in je nalašč prezrl po- smeh, kj ga je bilo razločno čuti v Radotovih besedah. ..Ti si mlad. Vehar. p() se nič ne ženiš, kajne?" ..Nič." Martin je zbiral besede in je počasi llučil iz sebe. ..(dej, luko sem mislil, no kuj bi ti pravil, saj sum veš. Naše dekle in li sta iste starosti, kakor nalašč bi bila zute. Gospodinjstva je vajena in li gospodinje vendar potrebuje!." Ratlolu je zuničljiv nasmeh preletel obraz in takoj izginil. Skoro jezno je odgovoril Martinu. ..Se nič ne mudi z« ženitev." Stari svobodnjak je nejevoljno prijemal r-bove plašen, dn ne bi z njim otepal močne rose. ..Kakor veš. kakor sum veš." Radota je prijemala tiha jeza n« starca in nu njegovo hčer. Spomnil se je Brd in Jerce. pa je potlačil lo misel v sebi. Šiloma je pretrgal mučni molk in z besedo miril svoje srce. ..Klunder ima osem k rižev na plečih, pa je še vedno ndadeniško čil. Ej, če bi njega ne imeli." ..Pamet ima na pravem kraju iu besedo tudi zna zastavili. Videl sem to na semnju v Bistrici." ..Stari imajo pumei. mladi pa moč. Obojega je treba, če hočemo doseči zmago, /a katero nas bodo blagoslavljali vnuki vnukov." ..Blagoslavljali ali p« preklinjali v peklo." je .....nit Martin. ..Oboje je mogoče." je pritrdil Rado. ..P« vam takole povem. Klaniler ima pameti zu desel drugih, jaz pa železno roko. ki zna tudi. trdi llartmunov tilnik upognili," ..To je dobro." je rekel Martin in utihnil. Molče sta prešla poljsko stezo in korakala čez travnik. Pred kratkim so In vriskali veselj kosci, zdaj pa je že oinvu doruščalu. Pod travnikom je bil gozd in spodaj se je vila ob vodi cesta, Ob robu gozd« sta obstala, ..Samo pri Primožu je še luč." je dejal Rado. ..Aha." ..Pričakujejo naju. pospešiva korake!" Hitro je stopil naprej. Martin mu je sledil. Med šum vode se je pomešul rezek žvižg, takoj nato zopet Martin je obstal in je prijel Radota za plašč, ..Kaj je to?' je plašno šepnil. t - ►GORENJEC« .«o^*^^. STRAN.3 Vse hiti in kupuje v najcenejši manufakturni trgovini LOGAR & KALAM last. Srečko Vidmar Kranj krasnih čeških, angleških in domačih kamgarnov ter športnih stolov za moške obleke na izbiro. Cene 15% nižje! Kdor varčuje pri nas kupuje! kega pa še ne. Igralci so res dobro rešili svoje vloge, igrali so z dušo. Scenerija je bila nova in izredno posrečena. Igro ponovimo v nedeljo popoldne ob pol štirih. Te izredne prilike naj res nihče ne zamudi. Prva predstava je vzbudila izredno priznanje, zato si vstopnice pravočasno oskrbite! Vsak eleganten gospod in dober siniko nosi kiobnk Hinko. Citajte oglas na zadnji strani. Smrt kosi. V soboto 12. t. m. smo pokopali gdč. Ano Dornik, znano trgovko z mami fakturo. Zasebno je živela sama s služkinjo zelo mirno življenje in kakor je bilo mirno njeno življenje tako mirno je tudi sklenila zadnje račune na tem svetu v 61, letu svoje starosti. N. p. v miru! V ponedeljek 14. t. in. pa je bil pogreb p redil, delavcu Čveka Antona. Star je bil 63 let. Pred letom dni je nehal delati, je pa čim dalje bolj slabel, čeprav je šo vedno hodil sem ter tja. Bolehal je na pljučih, nazadnje pa mu je oslabelo srce in ga jo zadela kap. Tako je odšel za svojo ženo, katera ga je čakala že nekaj let onstran groba. N. v m. počiva! ŠKOFJA LOKA Poslano. Podpisani prosim, du objavite v Vašem cenj, listu sledeče: Ni res, da se 1. t. m. ko se je pripetil usodni karambol na Kolodvorski cesti in kuteregu žrtev sem bil jaz, nisem hotel izogniti Ravniharjevemu avtomobilu, katerega je šofiral Ivan Novinc. Resnica pa je, da sem juz vozil pravilno po desni strani ceste in da je nesrečo zakrivil šofer, ki je nevešč vozila. Vozil je z veliko brzino in ko gu je opomnil sovozač, Frlanov uslužbenec, naj vozi previdneje in daje signale s hupo, se za to ni zmenil. Toliko v pojasnilo, da se ne bi dogodek napačno tolmačil. 16. marca 1938. Alojz Homan s. r. Nesrečen padec. Prejšnji torek je pred pu štalskim gradom I.ukane Ivana tako nesrečno padla na ledu, du so jo morali takoj prepeljati v bolnico. Zdravniki so ugotovili, da ni dobila hujših poškodb, le nekoliko časa bo težko hodila. Zvesti bralki ..Gorenjca" želimo skorajšnje okrevanje. Ker se precej na gosto pojavljajo razni agenti, ki prodajajo razne knjige, kuterih vsebina so krivi evangeliji in sploh krivoverski nauki, opozarjamo vse da takim ugentom pokažejo vratu. Gasilske slavnosti. Gasilska četa v školji Loki, prosi vse nuše ženstvo, tla se začne že sedaj pripravljati im naše velik« gasilske svečanosti dne S. maju s tem, da vsaka pribiti na naš dan v lepi narodni noši. Moške narodne ne pridejo v poštev. Ženskih pu čim več. tem lepši bo naš praznik. Pa ne samo l.očunke. ampak tudi one iz bližnje in daljne okolice. Tablice za tombolo so že prišle. V kratkem vas bodo obiskali prodajalci tablic. Ne zavračajte jih llmejte pred očmi veliko nujnost naprave novega gasilskega avtomobila za katerega je namenjen čisti dobiček prireditve. Navse zadnje vus pu tudi lahko doleti sreča. STARA LOKA V Starološkcm domu bomo imeli v nedelje JU. marca popoldne ob 4. uri koncert, ki gu ho priredila godbu i. planinskega peipolka. Na sporedu so znameniti skladatelji kakor Fučik, Verdi. Wagner. Dvorak, Smetana in drugi. Spored koncerta je tako pester, da bomo imeli svi res izreden užitek. Prepričani smo. du ne ho nihče zamudil prilike, d i hi enkrat slišul glasbo, /a kakršno res u mamo vedno prilike SELCA Fantje, člani fantovskega odseka se pri nas pripravljajo na praznik sv. Jožefu z tridnevnimi duhovnimi vajami, ki jih z velikim Uspehom vodi domači gospod župnik. Praznik sum bodo pu fantje praznovali / lepo akademijo, ki jo nam bodo priredili ob 3. uri popoldne v Krekovem domu, Na sporedu so: simbolična vaja, zborna deklumucija in lepa. Jako poučna, z« naš čas zelo aktualna drama ..Križ in sovjetska zvezda". Za akademijo, pri kateri sodeluje nad 20 fantov, vlada precejšnje zanima-nje. Ker bo ukudemiju poučna in koristna, zalo vabi odbor Funtovskega odseka k obilni udeležbi. BREZJE Katoliško prosvetno društvo na Brezjah zelo živahno deluje, tuko du se zu njegovo delo zanimajo tudi nasprotniki. /uduju številka nekega lističu je v dopisu i/ Brezij prinesla oceno veseloigre ..Dva paru se zenitu", ki je bila v letošnji sezoni igrana po prosvetnih (Mirih in jo je ob številni udeležbi gledalcev kar trikrat vprizorilo tudi naše društvo. Dopisnik, ki je videti zelo učen, ker se je v svoji veliki skrbi za javno nravnost podpisal s patetičnim zaključkom ..Vidcunt cónsules", ugotavlja, da je igru tendiciozna. Čudno se nam zdi. dn učenega gospoda moti tendenca igre. ki je zelo poučna in tako izrazita, da celo besede in kretnje, ki so se dopisniku zdele po-hujiljlve in zu mladino strup v zapeljivi posodi, samo bičajo seksualne zablode. Spodtikanje nad takimi igrami se z drugo besedo imenuje farizejsko pohujšanje. Prav nič ne dvomimo, a ko bi tendenca izzvenela brez.versko ali proti-versko, du bi dopisnik igro na vso moč hvalil in želel našemil društvu ob 30 letnici obstoja še mnogo uspehov. Difficile est salv rani non seri bere. Gospoda, ki se ji očita, du bruni šoloobveznim otrokom v zasebne hiše. tem poštenim in uglednim zasebnikom le prepoveduje šolsko mladino učiti plesati, kar je zubranjeno tudi pu obstoječih državnih zakonih in mislimo, du to prepoved odobravajo tudi vsi manj ugledni zasebniki. PODBREZJE V gasilski dvorani priredi na praznik Marijinega Ozuauenja (45. marca) naš dekliški krožek Prosvetnega društva materinsko proslavo. Poleg igre ..Prisegam" nastopijo članice z res lepo zborno deklamacijo ..Prisega materi", nadalje izvaja šest članic v narodnih nošah ..Slovenke rajajo". Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. — Prostovoljni prispevki se pred in po proslavi hvaležno sprejemajo. Vljudno vabi Dekliški krožek. NAKLO Na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca ob 3. uri popoldne priredi Fantovski odsek »> Naklem v Stari šoli akademijo z zelo bogatini sporedom. K obilni udeležbi vabi odbor vse prijatelje našega gibanja. Vsak eleganten gospod in dober siniko nosi kiobnk H i n k a Citajte oglas na zadnji strani. GORICE Nadškof dr. Jeglič v besedi, sliki in filmu, je naslov predavunju, katerega priredi nuše Prosvetno društvo na praznik sv. Jožefa 19. marca ob pol 4. uri popoldne. Prijatelji našega velikega očeta dr. Jegliča, pridite, da v čim večjem številu obudimo spomin na zaslužnega duhovnega očetu in borcu zu krščansko vzgojo mladine. Vstopnina je za In film znižunu. čisti dobiček pu je namenjen zu zgraditev Jegličevegs akademskega domu. Vsak eleganten gospod in dober sinko nosi klobuk Hinko. čitajte oglas na zadnji strani. Na praznik Marijinega ozuauenja 25. marca pa bo naše Prosvetno društvo priredilo materinski dnn' s prav pestrim sporedom. Vabljene so posebno matere, vsekakor pa tudi vsi drugi , hvaležni sinovi in hčere naših skrbnih mater. Vstopnine zu ta dan ni. pač pa se pobirajo prostovoljni prispevki. Prijatelji poštenega razvedrila pridite mi oba praznika v dvorano, ne bo v um žal. CERKLJE Akademija Fantovskega odseka se vrši v nedeljo 20. marca ob 3. uri popoldne v ljudskem domu s sledečim sporedom: 1.) Državna himna. 2.: Pozdrav. \| Venček narodnih. (fantje), 4.) Govor, 5.) Iliinun slovenskih funtov, h.) MofBrta zvezda (siinboličnu). ".) Vseh živih dan (dekla-niucija). H.) Proste vuje (mladci), 9.) Pesem „Mn- kabejsklh bratov" (zborna deklam.), 10.) Proste vaje (člani), I!) Venček narodnih (turnimruši). 12.) Skupinske vaje. 13.) Doberdob (simbolične). 14.) Bog kliče (kratek misterij). |3.) Povsod Bogu. K udeležbi vsi prijatelji mladinske organizacije vljudno vabljeni! ŠENČUR Zelo agilni odsek Ceciliji nega društva v Vo-gljah bo priredil v nedeljo 20 .marca popoldne ob 3. uri \ dvorani društ'.enega domu koncert slovenskih narodnih pesmi, kakor tudi umetnih. Upamo, dn bodo v nedeljo prihiteli v dvorano natega društvu vsi. ki ljubijo petje in ki jim je mm lepu slovenska pesem. Vse vabijo vogijunski pevci. Vsak eleganten gospod iu dolier sinko nosi klobuk II i n k o. Čitajte oglas na zadnji strani. VODICE Ker se v aufii far i precej bere ..Gorenjcu", si lastimo tudi vodiški furuni pravico «1« skromnega prostorčku \ njeni, zuto prosimo g. urednika, naj sprejme vanj naše zadnje važnejše novice. Pust in njegova predpodobu sta nam pobrala 7 furnnov. same 60, 70 in 80 letnike. Dala pa stu nam IN novih zakonskih parov m pur veselih ..ohceti" z raznimi starimi običaji. ..Posledice oživljenjn denarnega prometa!" so dejali naši gospodarstveniki, ko so gledali Živahno in prijetno zenitov unjsko in pustno razpoloženje. In se niso zmotili, kajti luni ob tem času smo bili bolj tihi in zaskrbljeni in je večkrat zmanjkalo tudi za sol in moko. Zadnje čase se je precej razgibal naš Fantovski odsek. Vaju zu vajo sledi, večer za večerom hodijo člani v dvorano pripravljal se za praznik sv. Jožefu 19. marca. Popoldne ob 3. uri bo namreč ta dnn v Katoliškem domu fantovska akademija z nastopom članov, mladcev in naraščaja in sicer s prostimi vajami in orodno telovadbo. Obenem bo akademija priprava za okrožni fantovski tabor, ki bo 29. maju v Vodicah ter zu velike dneve koncem juniju na stadionu, ko bomo morali bianiti pokal, priborjen nu lanskih Zvezinah tekmah v Celju. - Vse prijatelje katoliške mladine vabimo na Jožefovo na akademijo! Bog živi! ~ O. F. O. =-KRANJ LAHKA ATLETIKA NAJ BO SLOVENSKI NARODNI ŠPORT fšportno idejo med narodom smo pričeli širi-riti s F. O. predvsem v lahki-atletiki. V primeri z drugimi mauj vrednimi športi prihajamo z idejo popularizacije najplemenitej-šega športa, to je lahko atletike — zelo pozno! Zakasnili smo zato, ker pri nas te panoge športa ni imela do sedaj nobena organizacija na programu, ki je edina zmožnu v pravi luči prikazati vredosti lahke-atletike' in jih tako narodu dati v presojo. Za nas Slovence je žal zamujena že pomembna doba v zgodovina lah-ko-atletsko živečih narodov. Velika škoda je. da smo zakasnili v naših organizacijah baš v klasičnem, najvažnejšem in najlepšem športu, ki ga smatrajo vsi sodobni moderni narodni pedagogi kot zelo važen vzgojen činitelj naroda, rudi edinstvene vrednosti, ki jo vsebuje smoter lahke atletike. Voditelji narodov žele, da si mladina ojek-kleni duha, da bo moralno in etično zdrava. Tu srtioter v narodu pa je mogoče doseči samo s plemenitimi športi. Velik mislec — največji pedagog Slovanov v 20. st. Tomaž Masarvk je nekoč dejal: ..Zdrav človek ne more živeti brez športa!" S tem je dejal, da je človekova biološka potreba, da se izpopolni v telesnem pogledu, k čemur ga žene že narava sumu. S to izjavo o jasnosti sodobnega perečega športnega vprašanju, pa veliki pedagog gotovo ne propagira športne ideje v športih, ki so narodu v škodo, temveč- se njegovo mišljenje o telesni vzgoji narodov strinja s smotri plemenitih športov. Prvo mesto med v^omi športi v tem smisli] ia luhku-atletiko, kr radi svoje silne in bogate naravne moralne in estetične vrednote zmagovito prodira pri vseh narodih — z najvišjo telesno in duševno kulturo skupaj harmonično spojeni — knkor v nobenem drugem športu. Ze zgodovina starih Grkov, in Rimljanov, ki »Biooo j« bilo časih boljše in — tudi milo ni več prida." — „„B!ago je danes tako kot je bilo včeraj, le milo in milo je — dvoje, lat perem vedno le s priinano dobrim terpen* tinovim milom Zlatorog, po perilo dolgo trojo, vedno je lepo belo in mehko-voijno. Lostni uspeh Vos bo prepričal o resničnosti moje trditve. /jNv fERPENTINOVO MIIG so luhko-utletiko pred vso telesno kulturo tedanje dobe smatrali za silno važen činitelj pri vzgoji mladine, nam dokaj jasno dokazuje in potrjuje — trajno vrednost in lepeto — kraljice športa — kakor tudi nazivamo lahko-utletiko, ki si kot taka osvaja tudi v 20. st. v dobi vseh mogočih pozitivnih in negativnih športov in teorij mladino, ki je v jedru zdrava, resnicoljubna, kakršna je pač današnja mladina tudi v vseh sodobnih nazorih v obče. In prav v najvažnejši disciplini lahke, atletike je naš narod že od narave izredno nadarjen, ker je zdrav telesno kakor duševno. Slovenci se po svojih velikih in še nerazvitih talentih vedno bolj in bolj uveljavljamo. Zlasti naši tekači smučarji in lahko atleti kažejo na svetovnih in mednarodnih tekmah veliko napredovanje in naglo bližanjc uspehom svetovnih mojstrov. Prav zadnji uspeh našega odličnega maratonca Franca Smoleja, na smučarskih svetovnih tekmah v Lathiju na Finskem, ki se je s svojim sijajnim uspehom vrinil med številne smučarske klase, na zelo vidno mesto — nam jasno potrjuje dejstvo, da smo Slovenci zmožni še prav posebno za teke na dolge proge, ker je zmožnost smučarja tekača in lahko atleta ena in ista, samo v drugi obliki pri enem kakor pri drugem. Te naše velike narodne vrline se moramo zavedati v polni meri. Naj že zuvržemo Slovenci onkrat zu vselej narodov predsodek 0 manj vrednosti ne samo v fportu temveč tudi v ostalem drugem udejstvovanju. To naše samo omalovaževanje je naša narodna slabost, ki nam silno škoduje, ker nas dela maloduŠne vsepovsod, kjer nastopamo v življenjskih tekmah z drugimi narodi! Slovenci smo torej po svojih naravnih talentih v športu sorodni Fincem, Švedom in .Norvežanom, ki dominirajo lahki-atletiki, absolutno pa v vseh športih, kjer so predpogoji naravna zmožnost v silovitosti vztrajnosti, ki je zaenkrat tako visoko vzgojena samo pri njih. znto lastna samo njim. NAGRADE drugega nagradnega tekmovanjal Na vprašanja II. nagradnega tekmovanja smo prejeli 1284 odgovorov, od katerih je bilo pravilnih 1222. Pravilni odgovori so: I. tri gosi, 2. sok - kos in \ top - pot. Zreb je odločil sledečim tekmovalcem nagrade: 1. Žensko kolo znamke ..Parforce": Pravkar Janez, posestnik, Voklo 45, p. šenču r. 2. Kromatično harmoniko znamke ..Schneider:" Bohinc Matija, posestnik Muče U. p. Preddvor. |. Ročna ženska ura švicarske znamke ,.Serdix": šorn Slavka, dijakinja I. razreda, Kranj, Stara cesta 20. 4. Celoletno naročnino na naš list: Zupan Jerica, šiv. vajenka. Rupa 16, p. Kranj in Gruden Anton, vajenec, škofja Loka. Sp. trg 5. 5. Polletna naročnina na naš list: .Naglic Janez, Zg. Bela 3?, p. Preddvor. Valič Janez, učenec. Preddvor št. 40, liav.lina Hcrbert, cand. med. Zagreb. Djač-ki doni in Fajfar Janez, kmet, Breg, p. Stražišce. Imenovani prejmejo nagrade v naši upravi. Onim, ki jim je žreb odločil naročnino, smo poslali že današnjo številko, odnosno smo jim vpisali v dobro določeno naročnino. Prihodnje tekmovanje se prične s sledečo številko, ko bomo objavili tudi nagrade. UPRAVA. »GORENJEC« \m so vtisnili mehki plemeniti severni duši sijajno plemenit gentlementski značaj, ki praktično dokazuje ogromne vrednote prav Inega športni ga delu skozi desetletja v vsem narode veni žit ju. Ta vrlina severnih narodov sije kol lile l pouk vsem narodom sveta, izraža *e se prav posebno v nujpleiunilejši narodni pote/i. v vse občem ajtruizmu, ki je lasten samo njim značilen v izžarevanju toplote, do lastne ki vi in do krvi njim sorodnih narodov, ki zvone v istem lepotnem Življenju. Zato so Nordijci vidni kakor SOOCe vselim svetu po lepoti \ se občega gcntlementstva, ki prihaja samo od njih narodov-iportnlkov vzornikov. Iščimo najvišjo srčno kulturo našli jo komo pri Nori lijcili. ki žive že desetletja v sožitju z misijo plemenitega športa. Slehernemu Nordijcu je ta vse splošna narodna vzgoja v okviru plemenitih športov utisnila duši pe en!, ki je njegova življenjska norma. Severnjaki nuj nam bodi učitelji vzgojitelji moderne sodobne mladine — mladine bodočnosti, ki ima tudi pri nas nuj rodovitne jše polje v pravem življenjskem hotenju, v delu med našim globoko vernim katoliškim narodom, ki ima v zagotovilo svoji zlati bodočnosti najtrdnejšo oporo v svoji visoki morali, ki podaja športni morali sumi sobojevniško roko v boju s temino sedanje dobe nu poti k soncu svobodi! Bor živi! Kmetijstvo Plunšarski tečaj v Preddvoru se ne bo vršil dne 19. marca marveč šele marcu na praznik Marijinega oznuucnja ob ¡sti uri iu z istim sporedom, kakor je bilo sporočeno v naši in listu z dne l_>. t. in Berite in širite „©orenjca" ra ft i t D g L h s I Za vsako i . > uto • m dih oglasili sc plača O 50 D. Najmaniá znesek ;e6 Din vrste, pripravne /a balkone ali vrtove. Abrn liamils. oleandri iu di. (.nstilnn Sede j, Sv. Jošt. Kiiieselj, dobro ohranjen skoro čisto no\ radi smrti lastnika poceni na predaj. Naslov v nprav i. 1 godna se proda orehova spalnica. Vprašati hotel Jelen. Odda se lokal v Tavčarjevi ulici št, 6, Kranj. Pekovskega vajenca dobrih krščanskih starše »prejme pekarna Mutisser Leon, Primskovo, (,l!l) litrov sadnega moštu prodam. 1'erne. Povlje Lokal /a trgovino ali mesarijo se odda v lili zini kianja ml prometni ločki. lokal je po-r.i.lien tudi za druge svrlie. Naslov v Upravi. Prsdfl se hiša z vrtom. Primskovo 96, Sadno drevje, .jabolku, ima na prodaj Jenko I rane Suha JO. p. Kranj \ ečjn množino sudnegn drevja: jabolka, hruške, češnje iu marelice po nizki ceni ima na prodaj Hafner Kocljan, Dorfarjl s., p. škofja Loka, Ciprese za ograje, razna eksotična lepotičnu drevesca /a spomladansko saditev, dobite po llizk'h cenah v banov inski gozdni drevesnici x skorji i.oki. Stanovanje, sobo in kuhinjo s pritiklinami išče mirna stranka. Naslov •, upravi. Foro JUG, - Kranj Sporočam Vam, tla lahko naročite še vedno siike mi plošč, ki so bile tudi posnete v prejšnjem ateljeju. VINA dolenjska, štajerska iu sploh vseli vrst. kupite pri Centralni vinarni v Ljub Ijani - Frankopanska ulica 11. Kmetovalci S Vabim Vas, da si pred nakupom breze-b- vezno ogledate pri meni semena '• Pesa lickendcrler rumena — Srna detelja — čisla grahorioa — oves Zlati dež — čebulček — in vsa vrtna semena. Važno! Modroce, otoinnne. spalne diva-ne i. t, d. izdeluje solidno in po nizki eenj BERNARD MAKS. tapet ni k Na skali 5 (v liiši g. Šipica). Kuhinjska vajeiil.a. iz okolice Kranja, stara okrog Id let, SO Išče /a takoj v boljšo gostilno v Kranju. Naslov \ uprav i. Pomočnika za mizarsko ...|>it sprejmem takoj, sikerjanc liane, mizarstvo, Duplje. Vi. Prodam velike niže I in v isoke i. preje J. & A. Majdič (poleg gimnazije) •.;-^r-^.si».-;a Žarnice pregorele, zamenja za nove od Din 6*50 dalje. Pri zamenjavi 5© kom. popust. „Obnova" pri Franjo Nad izar KRANJ, Prešernova iS. Zahvala. Vsem, ki so sočustvovali /. nami ob bridki izgubi naši ljubljene mame, start; mame, sestre, tašče in tete gospe Antonije Knific roj. Rozman, ki so jo tolažili v bolezni, spremili na zadnji poti najlepša hvala! Predvsem se zahvaljujemo preč. duhovščini, posebno g. kaplanu I. Šešelui za tolažilne obiske, g. Dr. Fajdigi, častiti sestri Kolomani iz Marijanišča za požrtovalno postrežbo, pevcem za prekrasno pelje pod vodstvom g. organista Plevela. Prosvetnemu društvu iu vsem, ki so jo od blizu in daleč spremili na zadnji poti, — vsem: Bog plačaj! Pokojnieo priporočamo v molitev in blag spomin. Straztšče. dne 18. marca 1938. Preskrbite si za Vel. noč Ure, zlatnino, primarna darilo, očala, peresa in vsa popravila Kje pri Kje? RANGUS zlatar in sodni cenilec v Kr?.niu (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potoni poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razgolago Hranilne v I o g e se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo naj ugodneja Velikonočna prodaja NOVE CENE: In Klobuki po Din 19-, 28-, 38-, 58-. itd. Moške nogavice po Din 2-50, 5-50. 7-, 9-. itd. Otroške nogavice kratke, letne od Din 1-dolp;e od Din 2'- dalje V/jgf Damske nogavice: ;«Jt:,' Kratke leine po Din * j& 2--, 3'-. 5--, 6'-, 7--. 9'-, dole« navadne po Din 5-, 6--. 8'-, tO-, itd. i llor nogavice po Din 9'-, 12-'. itd. 1 I Svilene dam. nog. svetle I barve po Din 8- . 10-, 15-, 19--. 24-. I Kcmbineže od Din 25"- dalje Hlačke od Din 13- dalje % %> Kravate po Din § 5-, 7-, 9-. %■•[ (Ravnokar prispela ogromna pošiljka za Veliko noč!) Svilene srajce, maje, perilo, kape itd. HINKO KRANJ Oglejte si naše izložbe in cene! Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertoviek Milan, v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega drnštva v Kranju