USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
Združeno delo ni pripravljeno
Premalo se zavedajo, da kadrov ne bo več na »prostem trgu«
Priprave za prehod na sred-nje usmerjeno izobraievanje prehajajo v sklepni del. Refor-ma vzgoje in izobraževanja, katere zunanji izraz je koncept cetodnevne osnovne Sole in si-stem srednjega usmerjenega izobrazevanja, pomeni še ko-rak dalje v samoupravnem ob-vladovanja sistema vzgoje in izobraževanja. ki je bil do se-daj večji del v pristojnosti dr-Žave. Težave in odpori pri uve-Ijavljanju usmerjenega izobra-ževanja svojevrstno odražajo tudi protislovja in ovire pri uveljavitvi samoupravnih druž* benoekonomskih odnosov v združenem detu in celotni družbi. zato je komite občin-ske konference ZKS sklenil ponovno ocenili položaj in uresničevanja reforme vzgoj-noizobraževalnega sistama v naši občini. Se posebej zato. ker imamo za Bežigradom pre-cejšnje Število srednjeSolskih in drugih izobraževalnih usta-nov.
Temeljni kamen družbene reforme predstavlja celodnev-na osnovna Šola, v kateri se organsko prepletajo pouk. sa-mostojno deto ufiencev, fakul-tativni programl. interesne de-javnostl in rekreacija in ki tako preraSča v družbenl center svojega okolja Podružbljanje vzgojno-tzobraievalnega pro-cesa, usmerjanje v poklic, ra-zvijanje interesov učenca pri interesnih dejavnostib in nava-ianjo na delo. 30 osnove uspeSnega delovanja srednje-ga usmerjenega izobraieva-nja, zato so bežigrajski komu-ntsti problematiko celodnevne šole tesno povezali z usmerje-nim tzobraževanjem.
Ocenili so, da vsebinsko preoblikovanja in prodružblje-na osnovna šola predstavija steber reforme, zato pomeni sprejetje razvojnega plana ab-čine, ki določa za konec pet-letnega obdobja enak procent osnovnošolske populacije vključene v oddelke celodnev-ne osnovne Sole korak nazaj in predstavlja resno oviro delova-nju srednjega izobrazevanja. Z istim znanjem. z isttm delom in delovnimi navadami učencev koncept usmerjenega izobra-ževanja ne bo zazivel. zato se moramo vsi vključtti v prizade-vanja za 10% povečanje Števila otrok, vključenih v celodnevno osnovno Šolo, §e posebej. ker so v oddelkih podaljšanega bi-vanja vsebinski elementi preo-brazbe osnovne Sole v celo-dnevno osnovno šolo že pri-sotni.
V sistemu usmerjenega izo-braževanja je eno osnovnih nafiel izobraževanje za delo. To pomenl, da je treba že v osnovni fioli razvijati vsako-vrstne interesne dejavnosti. Dosedanje izkušnje celodnev-ne osnovne Sole v nasi občini nas opozarjajo, da lahko šola svoje sodelovanje z okotjem IzboijSa le preko sodelovanja zunanjih sodefavcev. Po-membno vlogo prl tem imajo samo subjektivne sile, ki mora-jo omogočitt večje vktjučeva-nje članov druStev, druibeno-politlčnih organlzacij. predv-sem pa delavcev \z združenega dela v delo 5ole in s tem zago-tovitf vsebinsko razSiritev vzgojnoizobrazevalnega dela.
Uveljavljanje celodnevne osnovne Sole se srečuje s Šte-vilnimi ovirami. PereČe je po-manjkanje strokovno ustrezno usposobijenih učiteljev, ta problem se kaže predvsem pri kadru v podaljSanem bivanju. Delegatski sistem je Se nera-zvit, dohodkovni odnosi prav tako. Oelovni načrti šole se ne pomenijo osnove za pridobiva-
nje celotnega prthodka Sole, zato je izpolnjevanje Še vedno domena pedagogov samih. Svobodna menjava Se ni uve-ijavljena, 5e posebej, če jo ne razumemo več le kot zagotav-tjanje finančnih sredstev, tem-več tudi sodelovanja mentor-jev iz združenega dela v intere-snih dejavnostih. še pouebej pri politehnični vzgoji. Opozo-rili so na problem neuspeSne-ga reSevanja stanovanjskih problemov učiteljev in neu-streznega nagrajevanja.
Celodnevna osnovna So!a lorej pomeni novo kvatiteto vzgoje tn izobraževanja naših otrok, zato uveljavljanje nove 5ole ni le stvar Šolnikov, lem-več je potrebna Široka druibe-na akcija, še posebej ker po-meni celodnevna Sola tesnejSe povezovanje okolja, v katerem šola deluje, z delom Sole.
V nadaljevanju so člani ko-misije spregovorili o srednjem usmerjenem izobrazevanju. Na bežigrajskem področju deiuje pet srednjeSolskih institucij, ki so se ves čas vključevale v ph-pravo potrebnih normativnih dokumentov in programov za prehod na usmerjeno izobra-ževanje. Kakor so bili izvajalci življenjsko zainteresirani za spremljanje in vplivanje na od-ločitve 0 usmerjenem izobra-ževanju, se združeno delo Se ni zavedlo v celoti novega po-ložaja in novih pravic terdolž-nosti, ki jih sprejema Zato do-govorjena polltika uvajanja usmerjenega izobražavanja na ravni republiških. strokovnih, samoupravnih in polittčnih or-ganov ter izvajalcev ni imela ustreznega odziva v praski združenega dela naše občine. Plani izobraževanja in kadrov, kakor tudi sama vsebina usmerjenega izobraževanja ni-so postali sestavni del samou-pravnega načrtovanja sleher-ne OZD. To utegne v mnogo-čem zavreti uveljavitev usmer-jenega izobraževanja v nepo-sredni družbeni praksi. Orga-nizacije združenega dela se premalo zavedajo. da je mimo praksa, ko so dobivale potreb-ne kadre na »prostem trgu-, kajti Izobraževalni sistem je produciral profil kadrov po svoji notranji logiki, v zelo maj-hni povezavi z reatnimi potre-bami združenega dela. Take-mu pridobivanju kadrov }e v usmerienem tzobraževanju odzvonilo.
Družbno-ekononomski odnosi, materiattzirani v usta-novttvi posebnih izobraževal-nih skupnosti (PIS), se prepo časi uveljavljajo, delovanje de-tegatov v PIS pa je prešibko, zato se pojavlja resna nevar-nost odtujitve PIS interesom vseh zainteresiranih oz. lahko PIS postanejo plašč vsemogo* čih lokalističnih in monopoli-tiCnih teženj.
Slabosi prl pripravi nekate-rih bistvenih dokumentovvok-viru republiških samoupravnih skupnosti, Zavoda SRS za Sol-stvo in drugih (razporeditev vzgojno-izobraževalnih pro-gramov - VIP. samoupravni sporazum o temetjih planov PtS) ter zfasti šibkost rnformi-ranja v družbi o bistvenih spre-membah v usmerjenem izo-braževanju so bile vzrok slabo-sti tudi v naši občini. Taka sprememba od osnutka do predloga razvrstitve VIP niso bile dokumentarne, pri spreje-manju niso dovolj sodelovali ne izvajalci ne uporabniki. kar \e ustvarjalo vtis, da se načrti pripravljajo mtmo vseh intere-sov zainteresiranih. To se je še posebej pokazato pri usklaje-vanju mreže Sol in razporedi-tev VIP, kjer se je jasno izrazil
phmat razprav na nivoju najra-zličnejših družbenopolitičnih skupnostt in organizacij.
Prav izhodišča za razporedi-tev VIP in dosledno uveljavlja-nje le-teh pa pomeni uveljav-Ijanje razrednega vidika vzgoje in izobraževanja. V nasprot-nem primeru še naprej uveljav-Ijamo dualizem v žolstvu, ne-povezanost z združenim de-lom, parcialnost in strokovno neučinkovitost usmerjenega izobraževanja ob formalno spremen/enih pogojih. Vse te slabosti so se pokazaie v raz-pravi o mreži Sol v naSi občini, katere razultat je le. da obsto-ječa razporeditev VIP in mreze šol nt spreiemdiva.
Komite se je na koncu zavzel za takojšen zafietek usmerja-nja vpisa osnovnofiolcev in za celovitejše, konkretnejše sez-nanjanje učencev in staršev s programi, usmeritvami, mož-nostmi nadaljnjega žtudija in potrebami združenega deta po posameznih profilih. vfunkcijo usmerjanja pa se mora bolj kot doslej vključtti kadrovsko §ti-pendiranje.        .
SREČO  BUKOVEC