Mož Ą sfvi snknti. Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) Navdušeni klici so odmevali od kleti do podBtrešja. Tudi Beli kljun in njegovi tovariši spodaj V pritličju so se z grmečimi basi pridružili splošni veselosti. Zastor negotovosti se je dvignil, [jasno in odkrito je bilo pozorišče nove dobe. Na,vdušenje'je kipelo, smeh je donel po nizkib, umazanih prostorih. In tedaj, ko je bilo navdušenje *a vrhuncu, bo se hišna vrata sunkoma odprla in Siva glava jje sopiliajoč, brez sape, s trepetajočimi koleni in tresočimi se rokatni omahnil v vežo ter padel tovarišem v naročje. »Izdani smo!« je hlastnil. »Za nami so! Reši Be, kdor moro!« »Izdani smo!« Strašni, neprestano se ponavIjajoči krik zarotnikov, ki kujejo in spletkarijo v temi in se prestrašijo vsake roke, ki bi pograbila za njimi —! Vajeni so bili te večnc bedeče ncvarnosti, ki je visela nad njimi tudi kadar so ee čutili najbolj varne, niti za trenutck se niso pomiSljali, niso povpraševali, niti toliko časa si niso dali, da bi bili posvarili plemenito družbo, ki je gori nad njimi še vedno kričala zmago in slavo. »Izdani smo —! Reši se, kdor se more!« so ponavljali in planili k vratom. »Prepozno —!« je viknil Siva glava in s trepetajočimi rokami zadrževal tovariše. »Za menoj so —!« »Kateii? Kdo —?« so hripavo povpraševali. »Policijal« »Beži! Policija —!« je kriknil Beli kljun bahavo. »Korzikanec je mrtev! Čemu bi s« bali še policije?« Medtem je že zavalovela groza tudi po gornjih sobah. Kakor mrzla, ledena megla je legla na razposajeno gručo plemičev, gospodov in dam, ki so stali pri stopnicah in vse vprek govoričili. »Izdani smo —!« »Ste čuli?« Nekdo je tako vprašal in v hipu je onemela prešerna veseiost kakor bi jo bil zadušil strupen plin, le plašno šopetanje je še Sxištelo po gostem zraku. »Kdc pi-avi —?e. >;Oni spodaj!« Planili sc no rtopnicah, n^kdo ie hlca*teb ;. piral okna. Eden se je sklonil črez ograjo in zaklical: »Beli kljun! Ste vi? Kaj je?« »Policija nam je za petami!« je besno zaklel Beli kljun. »Policija —?« je vpil oni na stopnicah. »Kaj ie! Korzikanec je mrtev in —.« »Cujte —!« je siknil nekdo spodaj. ,Vsi so pridrževali sapo in poslušali. Glasovi so prihajali v hišo, ki so bili vsem le vse preveč razumljivi. Ljudje so stali zunaj pred vrati na ulici, nagla, rezka povelja so donela, leklo je žvenketalo, konji so topotali po tlaku in ihrzali. »Ampak — če je uzurpator mrtev!« je kljubovalno kriknil ženski glas. »Ni mrtev!« ]> odločno poudaril Siva glava. »Ni mrtev —? Ampak požar —?!« In kot bi hotel pritrditi tem besedam, je v tistem hipu planil silen plamen v nebo, tako žareč, da je vkljub zadelanim oknom posvetil Obenem se je čulo odnekod z ulice zateglo vzklikanje. Vse glasneje in glasneje je prihajalo, ,vse mesto je napolnilo, oglušujoče je že bilo. Krik In vik je pretresal zrak, razburjeni so letali ljudje Mm ter tja, vpili: »Živeli cesar!« in peli marssel- laiso. Konji so skokoma pritopotali mimo, kolesa so ropotala po tlaku, pri gradu so zapeli rogovi. In smrtna tihota je legla na zapuščeno liišo v Židovski ulici, nema, v bledem strahu se je gnetla družba zarotnikov. Kaj se je zgodilo —? Nihče ni niti slutil, kaj je bilo. Le eno so vsi vedeli, — Napoleon je po nerazumljivem Cudežu ostal živ. In policija je bila pred durmi. »In Livardot —? Kje je Livardot —?« so trepetaje popraševale blede ustnice. Pa na to vprašanje niti Siva glava ni vedel prav kaj odgovoriti. Prižgala da sta vrvico, je pripovedoval, in čakala in nato da mu je Livardot naročil, naj se vrne v Židovsko ulico in naj počaka nanj. Pa da naj bodo prijatelji dobre volje In naj čakajo pri polnih vrčih, da se bo smodnik užgal. On — Siva glava — da je naglo odšel, pa radovednost ga je zadržala, obstal je in čakal, da poči. Po eksploziji pa je koj odšel v mesto. In ko je prišel v Židovsko ulico, je pravil daIje, je našel v njej policijo. Čul je šepet, kratka povelja in naročevanja, in iz njih posnel, da narnerava policija vdreti v skrivališče. Izprva se ni dosti zmeuil za to. Saj je bil Korzikanec mrUvl In zarotniki so zmagali! Čemu bi se naj še bali plačanih biričev mrtvega cesarja? Pa potikal se je še po ulici in se skrival po temnih vežah zapuščenih hiš. In tedaj mu je udaHla odnekod na uho presenetljlva novica, da je Napoleon še živ. Zapustil je Oornierov grad z maršalovo družino in z vsem svojim spremstvom, koj ko so zadnji gostje odšli. Žive duše ni bilo v gradu tlstikrat, ko ga je smodnik vrgel v zrak in razrušil, — Nekdo je zaroto razkril in i.dal, zarotniki so bili v smrtni nevarnosti. Neopaženo se je skušal zmutniti v hišo, da bi Bvoje ljudi posvaril. Posrečilo se mu je, pa svarilo |e prišlo prepozno. — Policija je že obkolila hišo cd vseh strani. In vsa ulica jih je bila polna. Vdrli so. Izvzepiši par plemičev, ki so imeli s seboj sablje, nekateri tudi pištole, so bili chouani brez orožja. Par strelov je padlo, par poli7 cistov je bilo ranjenih pri prvem spopadu na stopnicah, pa policisti so bili vsi oboroženi s puSkami, pištolami in sabljami in že koj izpočetka so chouani vedeli, da so izgubl'eni. Po kratkom boju so se morali vdati, odpor ;e bil brezsmiseln in bi jim bil le škodoval. Policija jih je razorožila in jih vse skupaj, moške in ženske, odvedla po stopnicah v pritličje in ven na ulico. Šepetaje, da jih policisti niso (.uli, so se potoma tolažili. »Hvala Bogu, da jim je Livardot ušel —!« Siva glava, katerega so s tovariši vred najstrožje zastražili, ker so se divje branili, je ujel šepet, pokazal doli v vežo, kjer je stal sredi gruče policijskih stražnikov človek v sivi suknji in s trioglatim klobukom na glavi, kruto zaklel in dejal: »Ušel —? Kaj še! Tamle doli stoji, ujet kakor mi vsi, in na pol poti v Bicetre!« »On —? Livardot —?« so plašno šepetaje popraševali ujetniki. »Tamle doli je!« je odgovoril Siva glava in kazal na moža v sivi suknji. »Tisto ni Livardot!« je dejal glasno in s poudarkom eden ujetnikov. »Seveda ni!« je potrdila neka dama. »Vam se sanja, Siva glava! Tisto je eden Napoleonovih vohunov, vsi ga poznamo pod imenom mož v sivi suknji.« »Ampak —,« je jccljal Siva glava in ves zmedori stt-mel v vežo kakor človck. ki se pred njim nenadoma odpre brczdno. >:amr.fi k, sai ni mcsroče! Tistega vohuna je sunil Livardot črez stene Pasjega zoba!« Ujetniki so prišli bliže, mož v sivi suknji je Cul besede, pogledal kvišku in se srečal z žareSimi očmi Sive glave in njegovih tovarišev. »Ne, prijatelj Siva glava,« je dejal mirno in osupel molk je legel na chouane, »vohun, kakor mu pravite, je zdrav in cel prispel v Židovsko ulico in še o pravem času, da je zvedel za podrobnosti zarote, ki ste jo skovali s temile gospodi in damami. Vaš prijatelj Livardot, ki sem ga res srečal na Pasjem zobu, pa mirno pričakuje svoje prijatelje v bicStrskih ječah.« Momljaje so kleli chouani, mož v sivi suknji pa je dal poslednja povelja. »Marš! Naprej! Vozovi za ženske so spredaj, za moške zadaj. In skrbno mi pazite na ujetnike, možje! Zviti so in prekanjeni ko lisica! Bog pa naj še nadalje čuva našega vladarja!« 5. Napoleon se je osebno zahvalil možu v sivi suknji, da mu je tako sijajno rešil življenje in za\el kar celo krdelo chouanov. »Pa kako ste to napravili, moj dobri gospod Ferdinand?« »Čisto enostavno, veličanstvo! Naši izvidniki v Jerseyu so nam že pred dolgim časom poslali vest, da se znani zloglasni Livardot pripravlja na potovanje v Francijo. Le dognati sem moral, kje se bo izkrcal. Opazoval sem najbolj znane chouane in sled je pokazala na Pasji zob. Zastražil sem pečino, res je prišel. Prijel sem ga in izročil oblastem, prej pa sem mu vzel papirje. Iz njih sem zv&del za naslov v Židovski ulici in za geslo. Med papirji je bil načrt gradu Les Acacias. Ni bilo težko uganiti zvezo med načrtom gradu in Vašim obiskom. Mislil sem si tudi, da ne bo preveč tvegano, če bi se pod krinko slovitega Livardota, ki ga caenski cbouani že izza mladih let niso videli, nekateri ga vobče poznaii niso, podal med zarotnike in izvabil iz njih, kaj da namcravajo z Vašim veličanstvom. Šel sem v Židovsko ulico, se izdal za Livardota in zvedel za zaroto. Pa hotel sem ne samo onemogočiti napad na življenje Vašega veličanstva, ampak prijeti tudi kar moči veliko število zarotnikov. In to vse se mi je posrečilo, ker ste milostno sprejeli moj naslov in skrivaj zapustili Les Acacias in ker je vojvoda de Gisors v svojem velikodušnem patriotizmu žrtvoval svoj lepi grad.