5. februar 1979-Naše Novine - 9
PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden
KRIZA IN BOMBE V TRSTU
Kar po domače
' "Australia day" ni še vedno roji po glavi. Smatram pač, da se ta dan šele poraja in da bo napočil šele takrat, ko ga bomo lahko vsi, brez razlike, praznovali z neskaljenim veseljem in resničnim bratstvom, ki ne bo več razdeljeno na nedse-bojno nepovezane etnične skupine. Kar res kali ta državni praznik, je dejstvo, da naši temnopolti bratje na ta dan žalujejo, saj so še pred nedavnim neovirano kraljevali temu prostranemu kontinentu. Danes pa so takorekoč nedobrodošli tujci na svoji rodni zemlji.
Iz površnih pogovorov v Avstraliji, bi ne bilo zameriti, če novi prišleci, ki jih ta zemlja ne zanima več kot njihov obstanek v njej, pridejo do zaključka, da se je zgodovina Avstralije začela šele s prihodom belcev. Toda resnica je kaj drugačna.
Tudi to, da je danes Avstralija multikulturna zemlja je že stara resnica; ne samo od tistega dne ko so njena tla stopili prvi belci, ki jih je mati Anglija pognala iz prenapolnjenih zaporov v New Sotith Wales, in tako ustanovila v Avstraliji svojo kazensko kolonijo, ampak že tisočletja pred tem dogodkom je ta kontinent že bil multikulturna dežela.
Kako so britanski mornarji za časa guvernerja Phillip-a podcenjevali Avstralijo, je razvidno iz pisma majorja Ross-a, ki ga je poslal državnemu podtajniku. Takole piše Ross: "Brez pomislekov morem izjaviti, da na celem svetu do sadej nismo videli slabše zemlje od te. Svet okrog nas je tako strašen in tako neploden, da se resnično morereči, da je tu narava nasprotuje. Skoraj izčrpana je, saj je skoraj vse seme, ki smo ga vsej-V, ali, zgnilo, in ne dvomim, da se bo kakor les te zemlje, kadar zgori ali zgnije, spremenilo v pesek."
V tem istem pismu tudi svetuje ministru, da naj nikar več ne pošilja ljudi v to sovražno zemljo, da bo s tem samo povečal njihovo nesrečo in napravil materi zemlji samo nepotrebne stroške z uvozom raznih predmetov, ki naj bi bili
potrebni, ker tukaj človek ne more ničesar uporabiti.
Uboga Avstralija. Še večji ubožec pa belec, ki ji je navzlie vsej svoji kulturi, v nevednosti storil takšno krivico.
Arheologi so na podlagi izkopanin ugotovili, da je Avstralija bila obljudena že pred najmanj 30.000 leti. O temu govore človeške kosti in ognjišča. Smatra se, da so Avstralci še predno sta zaslovela Babilon in Atene, bili izurjeni pomorščaki, ki so z odkritjem Avstralije odkrili tudi hranilne in zdravilne rastline in rude. Uspelo jim je, da so se prilagodili surovi prirodi Avstralije kakor tudi njenim blagim, mirnim okoliščinam.
Izkopanine ne pričajo samo o temu, da je v prastarih časih Avstralija izdržavala ogromno večje število ljudi kot danes, ampak tudi o velikem številu plemen, ki se med se boj niso poznala, niso govorila isti jezik, niso imela isti način življenja, ampak so si bila tuja in med seboj vojevala. A mi danes govorimo in na dolgo in široko pišemo o multikulturi, kot da je to velika senzacija za Avstralijo.
To pač zato, ker se je za časa kolonizacije	"temnih"
kontinentov smatralo, da je kultura "last" samo belih imperij.
Zdi se mi, da beli rasi s priznavanjem kulture tudi temnopoltim, to je ljudem črne in rujave kože, doba razsvetljenosti šele nastopa.
Ignoramus Ross bi se v grobu obrnil, če bi videl današnjo Avstralijo. Uresničile pa so se besede guvernerja Phillip-a ko je dejal: "Ta kolonija bo dokazala, da je največ vredna pridobitev Velike Britanije."
Še večjega pomislega pa so vredne besede, kijih je Phillip izrekel še v Angliji. "Ne bi želel, da bi kaznjenci položili temelj nekemu cesarstvu."
Cesarstvo v sodobnem smislu je velesila. Ni dvoma, da Avstralija ima vse možnosti za to, če bo le krenila na pravo pot.
Pavla Gruden
Onosi med Jugoslavijo in Italijo so v zadnjih letih dokaj dobri, posebno odkar so v Osimu sklenili pogodbo in dokončno postavili državne meje med obema državama. Pred leti je bil obmejni prehod v tržaški pokrajini zelo živahen, zabeleženo je bilo kar 50 milijonov oseb, ki so v to in ono smer prekoračili mejo. Letos je število padlo skoro za 20 milijonov. Pred letom dni je gospodarska kriza zajela vso Italijo, tako tudi Trst. Tovarne zapirajo in brezposelnost narašča. Množičen dotok kupcev iz Jugoslavije upada. Vzrok bi lahko iskali predvsem v razgrajanju fašistov, ki v zadnjih dneh postavlja Trst in njegovo prebivalstvo v nerealno stvarnost. Pred nedavnim so to jasno dokazali s bombnimi atentati v Trstu. Verjetno bi te napade lahko povezali z obiskom zunanjega ministra Forlanija, ki se je tokrat mudil v Beogradu. Poleg tega sta jim trn v peti prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo in kajpada slovenska manjšina v Italiji. Danes Trst životari bolj kot kdaj prej, upada predvsem trgovska dejavnost. Letos je ostalo trgovcem na. zalogi vse preveč blaga in ga dobiš za polovično ceno, kot pred novim letom. Jugoslovanski kupci so se usmerili drugam. Vse kaže, da se vladajoči občinski odbor z
MURSKA SOBOTA Tu so se končali razgovori med predstavniki KZ Panonka, zunanje tr govine ABC Po-murkain nizozemskih tvrdk Dokfra in Fillenbrandt, na katerih so govorili o proizvodnem sodelovanju. Dopolnili so kooperacijsko pogodbo o sodelovanju pri proizvodnji selekcionaranih travnih semen, okrasnih dreves, grmičevja in brezvi-rusnih sadik sadnega drevja. Dogovorili so se tudi o skupnem vlaganju v proi-
županom Cecoviniem na čelu ne zaveda resnosti položaja. Medtem ko fašisti rovarijo po mestu se občinski možje ukvarjajo le kako bi preuredili mestno cestarsko službo in vprašanju "čistoče v mestu".
Pred nedavnim se je v Trstu sestal deželni odbor za emigracijo. Glavne teme razpravljanja so bile skrbstvo, problemi zdomcev, po-kjnine in obnova potresnega področja. Večji del razprave pa so posvetiti izseljencem	v
prekomorskih deželah. Očitno gre za izseljence, ki se ne bodo več vrnili domov. Pomagati jim je treba, da ohranijo svojo narodno izt-ovetnost, podpreti je treba njihov tisk, ustanoviti knjižnice in okrepiti kulturne pobude, poleg tega pa bo treba resno načeti vprašanje	dvojnega
državljanstva.
V razpravo je posegel tudi predstavnik zveze izseljencev Beneške Slovenije Ado Comp, ki je povdaril, da bi bilo. pogrešno, da bi pri obnovi	potresnega
področja misliti le na materialno	obnovo
porušenih domov. Dejanski preporod	Beneške
Slovenije bi mogoč le, če bodo postavljeni temelji za razvoj industrije in obnovitev kmetijstva.
L.K.
zvodnjo	matičnih
(klonskih) nasadov in o strokovnem izpopolnjevanju sadjarskih delavcev na Nizozemskem.
Nizozemski in pomurski kmetijci so začeli sodelovati lani. Po pogovoru, ki se nanaša na uvoz in reeksport skupne proizvodnje v dežele tretjega sveta in dežele EGS, bo vrednost proizvodnje slovenskih in nizozemskih partnerjev še pred letom 1980 dosegla 900 milijonov dinarjev.
VELIKE POPLAVE V SLOVENIJI
Kot nam je znano je letos bila huda zima in precej snega. Temperatura je marsikje v Sloveniji padla tudi do -18 stopinj C. Koncem januarja je bila iznenada	odjuga,
temperatura se je povzpela na 13 stopinj C, pričelo je deževati in sneg se je stopil. Deževalo je nepretrgano kar 50 ur.
Tako je prišlo 29. januarja do velikih poplav. Najbolj sta narasli reki Sava i Soča. Tako je na tem območju, v savski in soški dolini bilo največ škode. Evo vam nekaj kratkih podatkov o poplavah: med Ljubljano in Zalogom je pri vasi Sv. Jakob odneslo most. Pol Litije je bilo pod vodo in so bili odrezani od sveta, kot mostiščarji. Cesta med Trboljem in Hrastnikom je bila yčm pd vodo. Pri Sevnici je bila cesta pdo vodo 70sm. Nuklearna centrala pri Krškem, ki je še v gradnji, so reševali z nasipi, drugače bi jo dobesedno zalilo.
Katastrofalno je bilo tudi
v Bohinjskem kotu. V Bohinjski Bistrici je voda vdrla v več kot 100 hiš. Bohinj je bil popolnoma obrezan od ostalih krajev in v Bohinjski Beli je odneslo most.
Ravno tako je bilo na področju Kokre. Odneslo dva mostova, zalilo kraj Predvor, v Kranju poplavila dve tovarni Planiko in Zvezdo.
V Soški dolini ne pomnijo toliko vode več kot 40 let... Dve hidrocentrali so popolnoma ustavili in so prenehali z obratovanjem. Posledica deževlja so tudi neizogibni plazovi. V Goriških Brdih je na cesto med Medaño in Fojano potegnil ogromen plaz: lOOm v dolžino, 25m v širino in lOm globoko. Plazovi so v Brdah pretrgali tudi vodovodne cevi in tako na primer so v vasi Barbana ostali prez vode, istotako v Dobrovim.
Natančnejših	in
podrobnejših podatkov še nimamo. O celotni škodi in obširneje bomo poročali v naslednji številki.
Posodovitev magistralne ceste Ljubljana-Zagreb
LJUBLJANA—Med najbolj obremenjene magistralne ceste v Jugoslaviji sodi prav gotovo magistralna cesta med Ljubljano in Zagrebom. Cesta, ki je svojčas s ponosom nosila ime avtomobilska, enostavno ne more več "požirati" naraščajočega prometa. Cesto, ki sodi v sklop transjugoslovenske ceste bratstva in enotnosti, bi že zdavnaj morali vsaj obnoviti, če že ne dodati dva nova vozna pasova.
Zdaj so sklenili, da bodo za začetek zgradili na najbolj kritičnih mestih tretji, tako imenovani "polžji pas", ki bi vsaj delno razbremenil promet. Strokovnjaki se zavedajo, da to ne bo trajna rešitev.
Današnja operativna hitrost na cesti je med 40 in 60 kilometri na uro. Dnevno pa po cesti "drvi" več kot 10 tisoč vozil, od katerih je skoraj vsak tretji, tovorni.
Strokovanjaki so se odločili za izboljšavo dvopasovnice med Šmarjem Sap in Bregano, v dolžini 97,5 kilometra. Gradbeno tehnično so obdelali dve možnosti:
gradnja pasov za počasrti promet na strmih vzponih ob sedanji cesti ter rekonstrukcijo regionalne ceste, ki bi prevzela prometno breme v času gradnje. Obenem bi izboljšali tudi cestišče, ki ne ustreza več veljavnim predpisom. Takšna rešitev naj bi pomagala do leta 1985.
Stroški za obnovo na višnjegor-skem klancu bodo veljali dobrih 166 milijonov dinarjev, za 5,5 kilometra ceste; na vzponu Med-vedjek pri Trebnjem, dolgem 5,3 kilometra, 158 milijonov dinarjev; skoraj tri kilometre dolg pas pri Pluski pa bi veljal dobrih 87 milijonov dinarjev. Obvozni pas na vzponu Poljane, dolg pet kilometrov, bo stal 147 milijonov in 6,8 kilometra dolg pas pri Karteljevem 240 milijonov dinarjev. Skupno bi potrebovali dobrih 763 milijonov dinarjev; dela naj bi predvidoma prevzelo SGP Slovenija ceste, prve vozne polževe pasove pa naj bi zgradili pri Pluski pri Trebnjem, ker so s stališča gradbenikov najmanj zahtevni.
Ob obletnici rojstva Antona Lajovica
Žar skladateljske osebnosti
- 2. -
Ustvarjalec, ki je svoje kompozicijsko znanje črpal iz narodove zakladnice muzikalnosti
SAMOSPEVI—MEJNIK
S kantato za triglasni ženski zbog in orkester "Gozdna samota" je avtor leta 1902 diplomiral iz kompozicije na dunajskem konservatoriju. Skladba daleč presega okvir izpitne in sklepne naloge in je v primerjavi z dotlej napisanimi kantatami najboljši prispevek v zapuščini slovenske glasbene	ustvarjalnosti.
Modluacijsko je prestra, triglasni ženski zbog zveni homofono, instrumentacija ne prinaša iv osti. Lirično zasnovana a izzveni sanjavo in kaže
skladatelja kot glasbenega poeta, ki	prezre	pesnikove
pomanjkljivosti.
Pomemben mejnik v Lajovčevem in slovenskem ustvarjalnem opusu so samospevi. Kot op. 5 je izdala Glasbena Matica leta 1904 "Šest pesmi". Pri teh samospevih je slog dokončno izčistil, besedilo in glasbo pa zlil v celoto. Skladba Mesec v izbi - poleg drugih - je postala zaradi bujne spevnosti in odlično povzetega razpoloženja najbolj priljubljena in izvajana koncertna skladba, biser v slovenski literaturi
samospeva.
Iz zbirke "Tri pesmi" velja omeniti "Kaj bi te gledal" (besedilo Burns, prevod Župančič), ki jo je koncertno občinstvo vzljubilo zaradi vedrosti, optimizma in nagajive prešernosti. Samospeva Romanca (Murn-Aleksandrov) in Serenada (Puškin-Cvetko Dolar)je avtor objavil v Novih akordih. Številne samospeve (nad 30) je komponiral na besedila Kocljeva, Bierbaumova, P. Verlaina, Burnsa, Puškina, Harambašiča i dr. s prevodi Župančiča, Golarja, Vlad. Levstika, v izvirnikih pa na ■besedila Zupančiča, Domjaničeva, Gradnika i dr. Vrh tega ust varjel nega opusa je najobsežnejša pesem Begunka pri zibelki, ki opisuje nekakšno legendarno epopčjo našega naroda. Zanjo je izbral, prilagodljivo izrazu, nova tehnična kompozicijska sredstva -celotonsko lestvico, pentatoniko, zvečane trozvoke ipd.
Lajovic je skomponiral 38 samospevov in večina od njih pomeni mejnik v slovenski pa tudi v svetovni ustvarjalni praksi. V zadnji tretjini ustvarjanja - in že prej - se je vse bolj zanimal za prvine in posebnosti narodne pesmi. Prisluhnil je intonaciji
slovenske govorice in jo prilagodil svojemu vokalnemu okusu. Lahko bi ugotovili, da je v sintezi vseh glasbenih elementov, vse Lajevčeve muzike prisotna osnovna značilnost, ki ur.avnava tipični slovenski glasbeni utrip, a ga jezelo težko razčleniti. Med rugim je navzoč v zbirki Dvanajstih pesmi na besedila slovenskih in jugoslovenskih avtorjev. Zbirka obsega devet Župančičevih in tri Domjaničeve pesmi.
IZKRISTALIZIRANA UMETNIŠKA IZPOVED
Ena izmed najbolj znanih Lajevčevih pesmi je Lan. Ta skladba ima toplo občuteno besedilo, ki mu je dodal skladatelj spevno in otožno melodiko, zvočni potecial je pisan v ugodni legi in teče neprisiljeno ob napeti a ne pretirano težki akordični osnovi, v pesmih Kroparji in Pastirčki uporablja v zaporedju petdelni in sedemdelni taktovni način, ki se lepo prelega šaljivemu, nekoliko porogljivemu Župančičevemu besedilu. Ples kralja Matjaža ima eno izmed najbolj učinkovitih in razgibanih gradicij v slovenski zborovski literaturi, druga. Zlato v
Blatni vasi pa ima nekaj težko izvedljivih modulacij in gosto kromatiko.
Zbirka Dvanajstih pesmi predtavlja po izvirni invenciji, dovršeni kompozicijski tehniki in svojski fakturi vrhunec Lojovčevega in bržčas tudi slovenskega	zborovskega
ustvarjanja.
Na vokalnem področju je dosegel skladatelj še velik uspeh z monumentalno in veličastno kontato Psalm 41 in 42, ki so jo izvajali letos v Trstu. Muzika obeh psalmov je posvetna in se nagiba prej v operno kot v cerkveno smer. Napisana je za solo tenor, mešani zbog in orkester.
Obsežno Lajovčevo simfonično delo za orkester je Caprice. V njem uporablja tridelno pesemsko obliko in petdelni ritem, ki ga večkrat srečamo v njegovih skladbah (tudi v Psalmu). Vzore zanj in za asimetričnost ritmičnih obrazcev je iskal v slovenski narodni pesmi, pri Chopinu in Čajkovskem. V melodičnem, harmoničnem	in
kontrapunktičnem pogledu Caprice ne prinaša novih elementov, pač pa nudita nova vidika ritmika in instrumentacija. Lajovčeva orkestralna barvna
paleta je posebna, izvirna in neprimerljiva s svetovinimi mojstri simfoničnih pesnitev. Caprice je skladba brez določenega programa, a jo vendar lahko imenujemo simfonična pesnitev; z njo je dal avtor Slovencem na orkestralnem področju bogat prispevek.
Če je Caprice apoteoza vitalnosti, je Pesem jeseni -skladateljevo poslednje delo - simfonična lirična pesnitev in poveličevanje odpovedi, ki je vse skladateljevo ustvarjalno delo ne pozna. Pisana je v pesemski obliki.
Lajovic je že pred prvo vojno in med obema svetovnima vojnama umetniško in kompozicijsko -tehnično visoko dvignil slovenski glasbeni opus, ga približal in izenačil s svetovnim. Svoja spoznanja je črpal pri romantikih (močno je nanj vplival Dvofak), novoromantikih in impresionistih. Svoje kompozicijsko znanje je primerjal s tedanjimi- slovenski dosežki, črpal iz narodove zakladnice duha muzikalnosti, vsa spoznanja v sebi prekvasil in si izkristaliziral način umetniške izpovedi, ki je po znanju, razpoloženju, čustvovanju in invenciji enkratna in spontana.
Cvetko Budkovič
ZVIJEZDA SJEVERNJAČA
U sumrak, kada sunce zade,
ja izlazim prošetati i sačekat' zvijezdu
sjajnu,
zvijezdu sjevernjaču, meni uvjek tako dragu.
I tada, kada se pojavi,
ne mogu se je nagledati,
ne mogu srcu odolijeti,
na počinak poči a sa njome ne govoriti.
O, zvijezdo, tugo, pjesmo moja, u davnim danima napisana, tko lise sada divi i primače njenim usnama?
Odnesi joj zvijezdo moju pjesmu, pjesmu o tebi i svome sjaju, reci joj zvijezdo da za mene znači proljetni cvijet u Maju.
Reci, reci joj zvijezdo, zvijezdo o kojoj pjesme pjevam, reci joj kako patim o nocima snove ne sne vam.
A.G. Marčok Victorija
Slavko Šparovac:
epigrami
ASIMILACIJA
Moj susjed Australac mijenja lice,-A i ja svoje, živječi s njim. On sada zna za Sarmu i Pljeskavice,_ A ja za Barbekju, na kojem cvrči Čops i dim.
TOTAL FIRE BAN
Asfalt mekan, Sunce prži, Možak vrije iz dna srži, Črno nam se ljudi piše... -Bože mili daj nam kiše, Jer'vako dalje ako biva, Stagniraóe nam proizvodnja-piva!
KUČE-GRADNJA
U Australiji se danaonočno gradi dasesvepuši.
Kuče niču, kao poslije kiše Pečurke. U njima od konfora, mogu se igrati i žmurke,
Ali u krevetu, molim vas
budite oprezni, Jer "Plaster-zidovi"
zaistaimajuuši...
FENOMEN-ČIPS
Sječen na šnite, kriške, ¡1* krajke, Pržen u Loj-ulju-topal se servirá. Australac o njemu-pričat če bajke, Slaveči to čudo-od prženog krompira.
YUGO—GEMBLERU
Znam, da ni ovdje ti ne valja, Mjesto "Keca"-bacaš "Kralja". Misliš da si glavni "Dasa", Što svako veče si na "Trki pasa". Sad na kraj u sve te zbrke, Dotukle te "Konjske trke"...
RIJEČISA GROBA
"Stani zemljače umorni, pogledaj, Stani kraj groba zemljaka svog Ičitaj tužni natpisS'ploče, I ti si tužan i ti si siroče."
"Možeš zemljače u tudem kraju Da sviješ gnijezdo veče i bolje, A i sam znadeš u rodnom gnijezdu Ptiči uz majku najljepše poje".
"Dok viješ novo gnijezdo sebi Nevidiš samoču i tugu svoju, Stani pogledaj svoju budučnost Nemoj doživit sudbinu moju."
" Jednog če dana prnuti ptiči Iz gnijezda što si ga vijo, Tvoji če udovi umorni biti Da bi starom gnijezdu odletio."
"Gnijezdo gdje si se rodio Staro je, trošno i mnogo manje, Al' radost i njegova sloboda Tvoje je največe imanje."
"Znam i neču da te pitam što si tužan U tudini več dugo s'bolom druguješ, Več odavno iz tvog oka nestalo je sjaja Idi zemlji kojoj svoje kosti duguješ".
"Tvoje je srce hladno itužno. U očima osječaš od suza toplinu Zato znaj da treba da odeš, Nesmiješ doživit moju sudbinu".
"Težak je zemljače rastanak svaki Al' ti kreči put zavičaja svoga, A kad ti odeš, nikad niko neče Stati kraj pustog groba moga."
"Nestalo je bola iz grudi mojih Kad se više glave upališe svijece, Po mome grobu korov če da raste Daleko su moji, da gajecvijece".
StefaVanovacS.A.
ISPRAČAJ
Dok sipi proljetna kiša vjetar, njiše, grane, proč valih vočaka. O kako je divno gledati cvjetove, dok se kiša slijeva nizcvjetnegrančice.
svakim stablom opraštam se o "kako vas gledat želim" ko li če se sladkom plodu u jeseni da veseli?
0	"kako me duša zavočnjakom boli" ostavit ga moram, sad kad mirom cvjeta kad ga srcem volim!
1	kako sam na rastanku svakom stablu šaputala zastala je suza bola, kada sam se opraštala. Da sečanja ne izblede sivi oblak kišu lijo mene s tugom ispratio...
DanaVukovič
NESTADE RADOSTAN DAN
Znam,biojeto san, san,kojijedonosio, sretnijiisretnijidan.
Sva moja jutra, bila su puna maštanja, kada u zoru sunce ispija rosu, svojim zracima.
Znam, taj svaki dan, zamenejebio, nov i radostan.
Tada smo bili zajedno, tiija.
Uživali u divnim nocima, obasjanim zvijezdama.
O, kako je lijepo voljeti, a isto tako, voljen biti. Tad svemu dode kraj, nestade, zvijezdin sjaj.
Noči su sada sive i mutne, beztebebez nas. Znam, prestaju maštanja sva, a s njima, nestade nov i radostan dan.
Maca Vukovič
SINOVI MOJI
Šta bi mi život bz vas značio? Bio bi pust, prazan i bijedan, Tragove ste tuge brižno izbrisali Život mi jes'vamasuhog zlata vrijedan.
Tužni su dani djetinjstva moga Pod tudim krovom prošli, Za sreču i radost nišam znala Dok vi na svijet nijeste došli.
Sudbina je svoje okajala grijehe Za sve ono što mi do tad uze, Zlatne niti u život mi utka Sa radosti zamijeni mi suze.
Imam danas zbog čegada živim Bez sječanja kad sam tužna bila, Da vam pružam sve što majka znade Sve što sama nikad nišam osjetila.
Danas je moja tugadaleka prošlost Sreču osječam kraj dva sina svoja, Za najljepši poklon svijeta ovog Hvala ti, hvala sudbino moja.
Smisao ste moga postojanja Svega onog što ne umijem reči, SMmenima vašim na usnama, I u hladnu grobnicu ču leči.
Do kraja života molit ču sudbinu Nek mi vas čuva od nesreče svake, Jer bi bez vas zrake sunca moga Vječno zašle za oblake.
StefaVanovac,S.A.
POSLE SVEGA!	
Ne pevaj mi tužne pesme	Svako srce tugu krije
jer tužno je srce moje,	svako srce volelo je
nagitari, violini,	isvakojeuzdisalo
strune uvek tužno poje.	voljenim se rastajalo.
svih je ljudi sudba ista	Beskrajno su duge noči
neko može tugu skriti,	kad živimo u samoči,
smejati se i pevati,	svaka sreča brzo prode
a u srcu tužan biti...	posle svega, tuga dode...
	DanaVukovič
Svi radovi konkurišu za 'Njegoševu nagradu'