280 Dopisi. Y Gorici 25, avg. — Že zopet kaj o naši „morski kači" — o mestnem našem starešinstvu! Pač si mora starešinstveni mefistofeles, dr. Pajer, v pest smejati , ker se je „Isonzo"-vcem štrena prav tako zmedla, kakor je on želel. Že so se ponašali za zmago, ker se jim je posrečilo pridobiti večino za protest zoper namestveno odobrenje volitev 3. skupščine, kar naenkrat se jim ni pomagalo, da niso odpovedi starega župana in adjunktov njegovih sprejeli — zabredli so še v večo zadrego , ker ne morejo spraviti skup starešin, da bi se ustanovili navadni opravilski odseki. In tako ne le, da je vsa uprava skor nemogoča, hujše še je, da vsa odgovornost na županstvu sloni, in da se mu žuga, da se bo moralo pred novim starešinstvom, kedar bode redno sestavljeno, opravičiti. Čem dalje ministerstvo odlaša rekurz zastran izvoljencev 3. skupščine rešiti, tem veča postaja županstvu zadrega, tem bolj ga pečejo koprive neredne uprave in odgovornosti. Včeraj (24/8.) je imela biti seja, v kteri so se imeli župan Claricini in adjunkta — ker je včerajšnji dan, dan njihovega potrjenja pred 3 leti — že spet službovanja odpovedati, a starešine niso hoteli priti v sejo, tedaj je ni bilo. Čudno pa je, da vlada take nerednosti trpi, da ministerstvo omenjenega rekurza ne reši! Brž ko ne pridemo do tega, da se vse starešinstvo razpusti; znabiti pa da bo moral še poprej vladin komisar opravilstvo prevzeti. Mi Slovenci lahko čakamo. — Vojaška naša posadka z izvrstno bando pod vodstvom kapelnika Blaschke-a nas je zapustila in šla k vajam v P o-stojno itd. Med tem ostane jako prostorna kosama prazna, brambovci pa, ki se v kratkem tu zberejo, posedejo vsa šolska poslopja! Med ministerstvom za vojaške zadeve in ministerstvom za deželno brambo je menda tak kitajski zid, da noče drugo za drugo nič vedeti. Kaj je meni mar za brambovce, pravi minister vojaški; občine naj zanje skrbe in jim kosarne zidajo. Občini goriški pa se zdi najprimerniše, vtakniti brambovce v šolske prostore. — Tukajšnji „Circolo cattolico" napravlja velik sprevod na sv. Goro, ki ima biti 2. dne prihodnjega meseca. Če bo vreme ugodno, ne bode se manjkalo ljudi, akoravno so Ipavci in Bovčani svoje shode vže imeli, mi v Logu, ti pa na Polji (pri Bovcu). Tudi Brici — vsaj zgorenji — mislijo posebno procesijo napraviti, in sicer 8. septembra na Vrh-S)olje (nad Kviškem v goriških Brdih). Smeh me je omil, ko sem v nekem časniku čital, da se naši „So-čani" ponašajo z izmišljenim obrekovanjem, da (oni) nameravajo goriško procesijo — kamenjati! Tako neumnega čuka, gospoda, pa menda vendar še ne najdete na Goriškem, da bi o Vašem liberalizmu kaj tacega mislil. Se blagor, da se potuhnete in pobožne hlinite, a ne da boste sprevod kamenjali! Sicer pa je pravljica o natolcevanji prekanjeno izmišljena in utegne na nekem k r a j i še precej vspeha imeti. Iz Gorice 18. avg. — 17. dne t. m. je napravila goriška učeča se mladina slovesnost na gimnazijski telovadnici. Telovadnica, kjer so bili zbrani dijaci pevci in telovadci, je bila lepo okinčana. Gospode druge pa je bilo toliko nazoče, da skoro še prostora niso vsi dobili. Pod vodstvom vrlega gosp. Antona Hribarja so pela naša mlada grla še precej dobro, ter so zato žela veliko pohvalo. Opomniti vendar moram, da je bil tenor 2. pri nekterih pesmih pomanjkljiv, čemur bi se bilo lahko v okom prišlo, ako bi bili nekteri dijaki, ki niso v petji še zadostno izurjeni, prostovoljno iz zbora stopili, ali da bi bil gosp. H. za koncert odločil le take, od kterih ve, da so izvrstni pevci. Vse pohvale vredni so pa bili naši mladi telovadci. Vrli sedmošolci realski: Kugelmavr, Wassermann in Lašič zaslužijo v resnici javno pohvalo. Tudi mali učenci normalnih šol so tako imenovane „proste vaje" izvrševali tako dobro, da je je bilo lepo gledati. Čast in hvala tedaj telovadnemu učitelju g. Kuršen-u! — Zdaj pa še par besedi o cerkvenem orglanji! Komur je znano, koliko vpliva ima muzika na človeško srce, ta mi bode gotovo pritrdil, da je godba v cerkvi neobhodno potrebna. Da pa ima na človeka rečeni vpliv, mora biti priprosta, velečastna in resna. Valcarjem, polkam itd. ne gr6 mesto v božjem hramu. Teatrališke skladbe so prava onečast za cerkev. One motijo ljudi in ovirajo pobož-nost. Ta navada je sicer vkoreninjena le bolj po večih mestih, vendar se je bati, da bi se tudi tukaj ne vrinila. Tako na priliko vem, da „mladi svet" le zato v tukajšnjo kapucinsko cerkev hodi, ker novi organist same valcarje, polke itd. orglja. Kako to , da nikdo takih organistov ne opomni, da bi opustili nespodobno razvado in bi šli poslušat organista gg. Hribarja in Schreiberja, ktera sta menda v mestu edina, ki orgljata tako, kakor je edino pravo in kar so cerkveni godbeni klasiki učili. Resnicomil. Iz Trsta. — Mnogo slovenskih učencev me je prosilo, naj jim oznanim, kdaj se prične poduk v telegraf i j i. Storim tedaj to očitno po „Novicah". Poduk se prične letos 1. dne oktobra, ter bo trajal do konca decembra. Pogoji so: spolnjeno 18, in ne preseženo 30. leto, 6 latinskih šol ali viša realka. Prošnje s spriČali se vlagajo do 20. septembra pri dotiČnih brzojavnih vodstvih v Trstu , Gradcu , Insbruku , Zadru , Lincu, Bocnu, Levovu in v Črnovicah. Pristaviti moram, da je znanje francoskega jezika zapovedano, vsaj toliko, da učenec zna prevajati iz francoščine. Kolikor več jezikov kdo zna, toliko boljše. Opominjam vendar vse tiste mladenče, ki so slabotni, ki nimajo trdnega zdravja ali dobrega očesa, naj nikar ne vlagajo prošenj , kajti brzojavljanje je težek posel, ki zahteva vzlasti dobrega očesa in močna prša. Žalostne skušnje uče, da je slabotnim mladenčem ponočna služba pogubljiva. Fr. Cegnar. Iz Trsta 26. avgusta. Izvanredna je bila vče- rajšnja „beseda" čitalnice Rojanske. Predsednik g. Zvanut je v tehtnem govoru omenjal slovesnost vstol-jenja srbskega kneza Milana, ter naslikal hrabri njegov narod; nadalje je govoril o Jugoslaviji ter povdarjal posebno zasluge dike Jugoslavenske — prevzvišenega bi-skupa S t r o s m a j e r - a; pri tej priči pa se odgrne za-grinjalo in v zlatem okviru pokaže se lepa slika njegova — častnega uda Rojanske čitalnice. In gromoviti slava- in živio-klici so doneli po dvorani. Zraven de-klamacij je igra „Ravni pot najboljši pot" zopet veliko in to prav zasluženo zahvalo žžla. Ploska in živio-klieev je bilo brez konca in kraja. S to besedo je letošnja saisona dramatičnega odseka končana, ki si bode za nektere dni počitnice napravil, ki mu jih tudi iz srca privoščimo, kajti v tekočem letu je 16 dramatičnih predstav napravil. To ni malo truda. Njemu pa gre zato tudi posebna zasluga, da se Rojanska čitalnica v težavnih razmerah krepko vzdržuje na veselje vseh rodoljubov in na čast slovensko. — Kakor slišimo, bode prva predstava v prihodnji saisoni jako krasna. Ločan. Y Rojani. (Čitalnica naša) ima 8. dne septembra občni zbor. Tajnik bo predložil letno sporočilo o delovanji njenem, denarničar pa letni račun; potem bode volitev novega odbora. Častiti udje se vljudno vabijo, da se obilo vdeležijo zborovanja. Ivan D o lin ar, tajnik. Iz tržaške Okolice 22. avg. A. H. *) (Pomagaj si sam, i Bog ti bode pomagal.) Koliko je treba truditi se in denarja potrositi, da kmet spravi poljske pridelke srečno domu, znano je vsakemu. Ko ima pridelke svoje srečno spravljene, je vesel, da bode imela živež družina njegova pa tudi živinica njegova čez zimo. Al kaj se pogostoma zgodi? V enem hipu mu pogori vse, kar je s tolikim trudom in stroški pospravil! Žalostne take skušnje morale bi vsacega gospodarja prepričati, da mirno zaspi le tedaj, kedar ima lastnino svojo zavarovano škode ognja. Zato je vsak umen gospodar zavarovan pri kaki asekuranci. Se posebno je pa tega treba v naši tržaški okolici in na bližnjem Krasu, kjer posebno poleti velikrat vode primanjkuje za zdatno gašenje ob nesreči ognja. Tako je 17. dne t. m. gorela na Občinah shramba send. Ljudje so kar hitro na pomoč pritekli in gasili pridno in umno, kajti mahoma so pretrgali streho in ogenj ustavili na mestu, drugače bi bil strašni požar se razširil, ker je huda sapa bila. Omenjeno poslopje je bilo zavarovano pri zavarovalnici Tržaški „Azienda Assicuratrice". Ko je vodstvo slišalo, kaj se je zgodilo, prec je prišlo ogledat škodo, in tretji dan potem, to je, 19. dne t. m. je že plačalo škodo popolnoma, tako, da posestnik more zdaj precej zidati in zgorelo blago si za čas spet preskrbeti. Očitno zato pohvalim to zavarovalnico in jo gorko priporočam. Iz Boljlinca v Istri 13. avg. **) — Ker vemo, da je „Novicam" resnica nad vse sveta in da zaslužene častf nikomur vedoma ne kratijo, zato glede na dopis v 32. listu moremo zahtevati natis sledečega odgovora: Boljunčani, opazivši trtno bolezen, so tako marljivo žvepljali kot Dolinčani, Borščani in Ricmanci, pa vseh grozdje se bode letos enako slabo obneslo. Vsled te neugode so Dolinčani menda že vložili prošnjo na ministerstvo za znižanje davkov, kar bodo brez dvombe tudi vse druge občine tukaj v Bregu storile. To je eno. Drugo je, da na tukajšnji pošti je vsako minuto postrežen, kdor ima kaj opraviti. Kar pa spada v uradni red, so za to nadzorstvo postavljeni drugi, a ne omenjeni dopisnik. — O šolskih zadevah pa to-le: Dolina, Boršt in Ricmani so po pol pičle ure od Bo-Ijunca, kteri jim je središče. Ako bi se za te občine kaka skupna šola ustanovila, gotovo bi se naredila v središči, to je v Boljuncu. Sicer pa je Boljunska šola toliko dobro vredjena kot so une v imenovanih *) Prosimo obljubljeno. Drago nam bode o onem (slovenskem ?) šolstvu kaj zvedeti. Vred. **) Prejeli smo dopis, podpisan od gosp. nadžupana in še 19 druzih mož, iz kterega povzamemo to, kar po njih mislih ima popraviti dopis našega g. dopisnika v 32. listu „Novicu; dostavljati pa moramo, da „Novice" ne jemljejo dopisov od kogar koli si bodi in da v osobi dopisnikovi nikakor ne moremo zapaziti „zavida" in „Brotneid-a". V Vred. občinah; koristna pa je zato še bolj, ker je boljše obiskovana. Tukajšnjni učitelj ima na leto 300 gold. za šolo, 50 gold. za oskrbovanje netila in snaženje šole, 50 gold. za stanovanje in 100 gold. za orglanje in pod-učevanje v petji, ktere mu občinstvo konec vsacega meseca redno in radovoljno plačuje; ter so srenjČani in učitelj, pa tudi poštar drug z drugim popolnoma zadovoljni. Iz St. Ivana na Pivki. (Pogreb pred 21 leti umrlega človeka.) 17. dne avgusta smo pri nas pokopali nekega moža iz Mate nje vasi, kije pred 21 leti umrl. Sel je namreč oktobra meseca 1850. leta po nekih opravilih od doma, pa se ni več vrnil. Iskali so ga in popraše-vali so po njem prec takrat povsod; al živa duša ni vedela nič o njem povedati. Letošnjo spomlad, ko so v podzemeljskih jamah nad Orehekom brskali in kosti nabirali, so pa med drugimi Človeškimi kostmi in čepinjami tudi na omenjenega moža naleteli. Spoznali so ga po ostankih obleke in čevljih, ki si jih je sam delal. Kako je v to podzemeljsko jamo zašel, nihče ne ve in menda tudi nihče izvedel ne bo. Josip. Iz Litije 24. avg. (Zahvala.) Visokorodni gospod deželni predsednik grof Aleks. Auersperg je daroval za šolski zaklad v Litiji 50 gold. in za tukajšnje revne 50 gold.- Za ta dar se izreka blagodušnemu dobrotniku očitna zahvala. Alojzi Kobler, župan. Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 23. avgusta.) Dopis Tržaške bolnišnice, naj se zarad pomanjkanja prostora v tamošnji norišnici prevzamejo kranjski nori v domačo norišnico, se je izročil c. kr. deželni vladi v nujno rešitev vprašanja zarad začasne naprave norišniČnega oddelka v praznih prostor i j ah deželne posilne delalnice, ker v sedanjo norišnico ni mogoče nikogar vzeti tudi v največi sili. — Slovenskemu učiteljskemu društvu je deželni odbor na njegovo prošnjo dovolil redutno dvorano za občni zbor 24. septembra t. 1. ter se je obrnil na deželni šolski svet zarad privolitve denarne podpore 100 gold. iz normalnega šolskega zaklada. — Zastran desnega Savskega bregu pri Gorenji Savi unstran Kranja, kjer voda čedalje več ceste in zemlje spodkopava, se je deželni odbor obrnil do c. kr. okrajnega glavarstva v Kranj i, naj blagovoljno napravi prevdarek in razdelitev stroškov po občinah, ki omenjeno cesto potrebujejo, ker deželnemu zboru hoče deželni odbor predlagati nasvet, da za vtrjenje onega Savskega brega podeli občinam nekoliko podporo iz deželnega zaklada. — Po predlogu deželnega šolskega sveta je deželni odbor sklenil, da se za remuneracije duhovnom, kteri vzdržujejo ljudske šole za silo, postavi 1000 gold. v proračun normalnega šolskega zaklada za leto 1872/3. — Stariši in skrbniki ubožnih slepih otrok med 7. in 12. letom, ki so pripravni za šolski poduk, se opomnijo, da ima deželna vlada Še 5 šolskih štipendij za slepe otroke oddati. Ker pa se učilnica za slepce v Lincu, v ktero se pošiljajo otroci iz Kranjskega, začne že meseca oktobra, naj se hitro oglasijo stariši ali skrbniki slepih otrok poprej navedene starosti in bistrega uma pri svojem c. k. okrajnem glavarstvu za podelitev baron Flodnigove štipendije. — ^Naj duhovni gospodje in drugi rodoljubi obrnejo pozornost starišev tacih otrok na to lepo pomoč! — (V seji deželnega Šolskega sveta 22. dne t. m.) se je med drugim obravnavalo sledeče: Z nekterimi premembami se je učni načrt v preparandiji moški in ženski za prihodnje šolsko leto odobril in zlasti vodstvu moške preparandije ukazalo, da se slovenski učni jezik strogo rabi v predmetih že lani določenih; — po odhodu prof. Žolgarja se za nadzornika ljudskih 281 sol v okraji Kadolškem nasvetu]e trojica za to sposobnih mož; — ministerstvu se nasvetuje, naj polovično oproščenje od šolskega denarja v srednjih šolah za stanovitno obvelja; — Albin pl. Wouverman, ker druzega kompetenta ni, se nasvetuje za namestnega učitelja risanja in kaligrafije v Kranji; — za gimnazijo Kočevsko se ni oglasil noben popolnoma sposoben; enega deželni šolski svet za silo priporoča, druzega se išče v Ljubljani. S zahvalo je šolski svet na znanje vzel, da knezoškof ljubljanski so kot patron šoli v Sori pri Medvodah podelili 1000 gold. — V Ljubljani kakor na Dunaj i manjka v norišnicah prostora za sprejemanje novih bolnikov. In na Dunaji kakor v Ljubljani si skušajo pomagati s tem, naj se prazni prostori v delalnicah začasno prepustijo za sprejemanje norih. Na predlog slavnega dr. Sehla-gerja je unidan dunajski mestni odbor to sklenil. No! kaj „Tagblattov" pisar pravi o tem „Unsinnu"? — Gosp. Luka Svetec, zdaj c. k. notar v Idriji, je vsled svoje prošnje prestavljen za notarja v Litijo. — Gosp. Anton^Potočnik, fajmošter v^Planini, pride za fajmoštra v S t. Vid nad Ljubljano. St. Višci imajo tedaj spet Potočnika za fajmoštra. — Kakor je Vodnikova rojstna hiša v zgornji SiŠki zaznamovana s spomenico, tako tudi Preširnov rojstni dom na Vrbi dobi spomenico, ki mu jo 15. septembra postavi slovensko pisateljsko društvo. Napis se glasi: „V tej hiši se je rodil France Preširen 3. decembra 1800". — Oddalo se bode 6 Metelkovih štipendij po 42 gold. za učitelje Kranjske, ki posebno pridno obde-ljujejo slovenščino in sadjerejo. Prošnje naj se do 10. septembra izročijo okrajnemu šolskemu svetu. — (Poslano.) V „Slov. Gosp." od 22. dne t. m. se bere »poslano" več štajarskih Slovencev, ki zahtevajo, da bi se sklical izvanredni občni zbor in volil nov upravni odbor. Ako jim je to resnica, mislim, da bi ne bilo odveč, ako jim jaz, ki sem tudi delničar pa ne upravni odbornik, nekaj na uh6 povem. Prvo je to, da volitev novega upravnega odbora pred 1874. letom ni mogoča, kajti §. 29. pravil veli: „Meseca maja 1874. leta voli se prvi novi opravilni svet". „Wer mit-fahrt, erklart sich mit den Bedingungen einverstanden", — tako sem bral unidan na kolodvoru, in gospodje delničarji, mislim, da ne bodo hudi, če pravim: „Wer Aktien gezeichnet hat, muss sich an die Statuten halten!" Volitev novega upravnega sveta je le predmet občnega rednega zbora (glej §. 23. štev. 4. pravil). In ko bi večina delničarjev tudi želela, da se voli nov upravni sv&t in bi se dalo to po pravilih storiti, vprašam: je li spodobno nezaupnico dati možem, ki so osnovali toliko koristen zavod, — možem, ki so donesli lepo Število denarja za podvzetje, nevedoči, ali jim ga bode kdo povrnil? Ali ne bi bilo to toliko, kakor da bi se ! reklo: „zamorec svoje delo si dovršil, zdaj pa idi!" Glavna stvar je zdaj ta, da si banka poišče izurjenih uradnikov, ki bodo svojemu delu kos; odborniki pa bodo, kakor dozdaj, svojo nalogo zvesto spolno vali tudi za naprej. Vodstvo je v dobrih in izurjenih rokah in predsedstvo, ki je dosedaj težko breme voljno in nesebično nosilo, bode gotovo skrbelo, da banka dobi po izurjenih in zanesljivih uradnikih potrebno podporo. — V Pragi se s prihodnjim šolskim letom odpre slovanska akademija in današnji »Oglasnik" razodeva okrožje njenega delovanja. Gledč na to, da je trgovina dandanes prevažni faktor narodnega blagostanja, ne moremo si kaj , da ne bi omenjeno akademijo živo priporočali slovenskim trgovcem, kteri svoje sine hočejo 282 izobražene imeti in to tem bolje, ker bodo tu vsaj ohranili ljubezen do svojega naroda, med tem , ko se to o nemških zavodih žalibog navadno ne more trditi.