113. številka. Trst v soboto 18. maja 1901. Tečaj XXVI „Edinost x isja eakrat na «u. razun nedelj is runitoT. r»b 4. uri mćer. Naročala« znaAm : th celo leto........kron za. pol leta.........12 - ra 6etrt leta ........ * ta en mef»ec ........ 2 kroni >axoćiiino )t plafevati naprej. Na na- roćbe bret nrilo$F:i«» naročnin« «e oprav« osira _ 10 tobakarnah t Trutu m> prodajajo posamezne Številke po 6 rtotink (3 nvč I: lira Trata pa po 8 atotink (4 nvč. Telefoa it*. H7tt. Oflan se računajo po vnuah v petitu. Z,a večkratno naročilo a primernim popustom Poslana, oumrtniee in javne zahvale domači oelafii itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. irJi)A»ltl je «o£ ! Naročnino, reklamacije iu oglase »prejema upravniStTo. Naročnino in oglasa je plačevali loto Trst. Uredništvo Iti tiskarna »e uahajata v ulici Carintia šiv. 12. 11 pravuiSt»u, in tprejematije liiseratuv v ulici Moli« uiccoto Siv. 3. II. nadeli. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. I Lastnik konsorcij lista „Edinost" 1 atisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Prava beseda o pravem časi i. Istodobno so razni listi |x> nekera češkem listu posneli vest, ki nas je uprav osupnila. To smo povdarili že včeraj, govori v »političnem pregledu* o »sebnega, nepričakovanega, bodi veselo ali žalostno: udaja se utisom prvega hipa, provaročujoči m ali veselje ali |>olrtost. V prvi hip čuje le sporočilo in duša in sree mu ne vprašujeta: je-li tudi res vse tako? Marveč v > prejemi je duša utise sporočila, ka-koršnje je, i u sree — čuti! Pozneje prihajata še le do besede tudi hladni razum ter razsodni kriterij. Posledica takemu udajanju prvim utisom pa je: ali da veselje prvega tre-notka - - če je bila vest vesela — pada pozneje: ali da |K>trtost — ako je bilo sporočilo žalostno — odjenjuje in se duša dviga zo-|*-t, ko vidimo, da je bil prvi, hipni utis vendar prečrn. Tako je tudi nas neizmerno osupnila vest, ki so jo bili priobčili razni listi o najno-vejem sklepu hrvatsko - slovenskega kluba za (»novo parlamentarne komisije iz zastopnikov obeh klubov, v katerih sede naši jugoslovanski (»oslanei v parlamentu dunajskem. To se pravi : vest sama na sebi nas ni osupnila, ker ni bila taka, da bi nas bila mogla osupniti. Narobe. V sprejeti smo jo morali le z rodoljubnim zadovoljstvom. Saj bi ne zaslužil imena slovenskega rodoljuba oni, ki ne bi želel, da pride do kooperacije vseh zastopnikov naših — pa naj so isti še tako ločeni sicer [tolitičnih nazorih —, ko gre za cilje, ki nam morajo biti skupni vsem, ker jm>-menjajo splošni narodni interes, stoječi nad strankarskim vrvenjem. Al: kar nas je vznemirilo, je bil vzrok, ki se ie navajal za to ponovno akcijo «Hr-va teko-slo venskega kluba*. Po parlamentarni komisiji, ki naj bi bila za hip le organ za s|M»razumno postopanje ol>eh klubov, naj bi se izcimila fuzija z izrecnim in povdarjanim namen..m : da bi bila v p r o t i t e ž j e proti bodoči alejanei med M lati o č e li i in nemškimi liberalci!! To je bila torej vest, ki nas je morala osupniti, da : konsternirati, ako bi imela realno podlago. Saj bi bila s tem odtegnjena podstava, na kateri jedini smo si mi dosedaj mogli misliti realno, pametno in v resnici narodno slovensko politiko! Tako nam je bilo nekako, kakor da smo kar naenkrat obviseli v zraku z vso dosedanjo narodno politiko svojo. In sililo se nam je najnaravueje vpra sanje: kara pademo, ko pademo z višine doli na — novo p.idstavo?! Da, kam? Kdo ve odgovora ? Mi ne. In kdo bi mogel reči, da to povspešuje samozavest človeka, ako mora skakali s trdih tal v globino, v kateri vlada tema in niti ne more slutiti, kako dolgo bo padal .n kam pade?! In ko ga spreleta naravni občutek negotovosti, da-li bo mogel ke-daj — nazaj ! In ne varajmo se! Sklep jugoslovanskih poslancev, da hočejo skrbeti za protitežje boj slovesno izjavo, podano — tako se nadejamo — v soglasju z vsemi členi tega kluba, da se ni zgodilo ničesar, kar bi moglo vzbuditi nezaupanje do zavezniškega poštenja čeških poslancev! Tu imamo izjavo, da ta klub nima povoda, da bi zapuščal podstavo, na kateri je slonela do sedaj hrvabsko-sloven-ska politika, da bi trgal vezi tradicionalnega, ker v naravi sami temelječega zavezništva s Cehi. Tu imamo slovesno izjavo, da »Hrvat-sko-slovenski klub« ne misl* na to, da bi nepremišljeno, ne da bi imel dovolj tehtnega razloga za to, hotel odbijati od sebe »najbolje prijatelje in podplratelje« Hrvatov in Slovencev, katere smo imeli vsikdar na svoji strani o vsakem, za nas važnem vprašanju! In često njih jedine. To je bila pametna beseda o pravem času ! Spoštovani člen »Hrvatsko-slovenskega kluba« nam zatrja tudi, da se v klubu ni niti z jedno besedo omenjala tista namišljena alejanca med Mladočehi in Nemci. Kdo ne proti bodoči politiki zastopnikov naroda če- bi verjel temu? Saj do sedaj nismo čuli drtt-škega, sicer ne bi ponienjal še formalne na-, zega, nego sladka vabljenja v »Neue Freie povedi vojne, ali bi pomenjal vsa k a ko, da naši poslanci ne zaupajo več češkim, da je torej med prve in druge padla senca nezaupanja. Nezaupanje pa je strup, ki deluje včasih hitreje, včasih bolj počasi, ali deluje vsekako in razjeda vsikdar in dovaja do — razstanka. Ni čuda torej, da je nas, ki smo bili vsikdar dosledni propovedniki zložnega Presse« in sorodnih jej listih, naj se Cehi rešijo iz »fevdalnih in klerikalnih« okov, naj pahnejo od sebe visoko plemstvo, ki da jih le grdo izkorišča za svoje stanovske in srednjeveške namene, nezdružljive s slobodnostno razpoloženim, naprednim narodom češkim. Mimogrede bodi omenjeno: prevelika je razlika od včeraj do danes v pisavi nemških listov o prišlo do političnega premirja z nemškimi liberalci, in so nas Bog ve kolikokrati in v najkritičnejih trenotkih puščal; na cedilu, da le ne bi razburjali na rodnih čutstev svojih nemških rojakov?! A sedaj da bi mi zamerjali Cehom, jim odpovedovali za-vezuištvo in mobilizirali proti njim samo zato, ker paktirajo »e svojimi nemškimi sodeže-lani glede vprašanj velikanske narodno-gosp. važnosti. Je-li so Čehi krivi, da nemško-liberalno novinstvo hoče to zbližanje izkoriščati tudi v politične namene ? ! To bi bilo moderno he-rostratstvo, to bi bil pojav neverjetne zaslep Ijenosti, s kakoišnjo se mi Jugoslovani ne smemo zagrešiti lahkomišljeno in spravljati s tem v nevarnost svoje lastne najvitalneje koristi. Tudi naš zaupnik povdarja, da treba notico o protitežju proti namišljeni mladoče-ško-nemški alejanei odbiti kar najodločneje in daje notica v tem nje delu tendencijo z na, torej poslana v svet s Bovražnim namenom! Tako je ! To je bila potrebna, pametna beeeda in v pravem času. postopanja med zastopniki slovenskega iu če- narodu češkem, preveč komplimentov kar na škega naroda, osupnila vest, da mislijo naši . enkrat na adreso, na katero so še včeraj po-na protitežje proti bodoči politiki zastopni-1 šiljali le zasramovanja in poniževanja — kov čeških, da so se torej naša in češka preveč tega hkratu, da ne bi vzbujalo prav pota ločila. V prvi hip smo bili osupnjeni, : globokega suma. ali potem je prišlo trezno razmišljanje, ki nam Ali na vsa ta sladka vabila z nemške je pravilo, da bi bil tak ukrep preusoden iu strani nismo še čitali nikakega odziva s češke da torej rečena vest, — v obliki, kakor je strani: tu smo, tu nas imate! In dokler ni bila podana — ne more biti resnična. tega, nima nikdo pravice sumničiti zavezui- V tej negotovosti pa smo od jednega čle- škega poštenja Cehov! In sicer le na podlagi ma-uov «Hrvatsko-slov. kluba« dobili pomirljiva, nevrov v nemškem novinstvu in pa morda dej-torej vrlo dobro došla pojasnila, priobčena včeraj stva, daje prišlo med Čehi in Nemci do ne-v tem listu. In v zasebnem pismu, doposla- kakega premirja za rešenje nekaterih gospo-nem nam istodobno, povdarja ta jugoslovanski darskih vprašanj in v namen, da se reši par-politik posebno, da je svoja pojasnila na- lamentarno življenje, o katerega potrebi smo pisal pod a t i s o m o n e n o t i c e, razšir- j ravno mi Slovenci vedno kričali" najglasneje, jene po uovinah. Lahko je umeti torej, kako > Od premirja za sodelovanje za skupna gospodarska vprašanja pa je dolga pot do po-litiških zvez. In niso-li morila naši dobri za-Pojasuila poslančeva so nas pomirila, za- | vezniki, nemški konservativci, često zatajevali gotovi vsi nas, da nismo obviseli v zraku se j svoja tolika povdarjana načela avtonomije in da je tista notica tudi na nas napravila mučen utis. po n Ii I S T K K Na razpotju življenja. V*-ka »-lika: iV-ki načnal J. L. Hrdina: posl. Podravski »Pridi k meni. da jej napišeš.« »Prav! Toda, kaj naj jej napišem, častiti got*|»od ?« »Hočem ti narekovati.« In resnica, ko seje v nedeljo Ciril naobe-doval, niso ga videli v Tou zeti n u p< »prej nego zvečer. / »Kje si bil ves poj>oldan ?« »V Kamenici.* > Menda vendar ne v krčmi?« >Ne, v župuišču.« »Poprašam gospoda župnika.« » Povprašajte.« In koje Zamecki vprašal župnika, da-li je resnica, da zahaja Ciril vsako nedeljo k njemu, mu je stari župnik pritrdil to. »Sam sem ga nagovarjal, naj bi namesto jMjhajkovanja |K>navljal rajše svoj uk, ki ga je odnesel iz šole. Ciril se uri v računstvu pisunju. Prihaja v nedeljo popoludne ter se na večer vrača domov«. svojo narodno politiko! Tu imamo pred se- Od tega čas-i ni Zamecki povpraševal nikdar več, kaj dela Ciril, kje je bil, marveč samo to, kaj dela častiti gospod župnik ? III. Minolo je opem let. Klarica se ježe lani z najboljšim spričevalom vrnila s praških šol ter je bila sedaj krepka in zala deklica, da je mnogemu mladeniču zaostajala sapa o pogledu na njeno brhko postavo. Kaj pa sedaj ? Šibka, zala kakor binkoštnica, vesela kakor tič, ki poskakuje v cvetočem bezgu. A Ciril? Faut je bil kakor huzar; zal kakor bi ga naslikal. A kako je bil oblečen ! Niti toužentinski gospod oskrbnik ni hodil tako čedno oblečen kakor on. I5rž, ko je dovršil zvečer svoje delo, se je omil, preoblekel, počesal kakor bi j imel iti Bog si ga vedi kam v avdijenco. Kajpada ; v žtipnisče vendar ne pojde takšen, kakoršen je prišel s polja. Kaj bi mu rekli ? Ali v larovžu je moral biti vsaki večer, ko bi tudi lemeži padali z neba. Kaj bi si mislil gospod župnik, kje da se potika, ako bi ga ne bilo? Ali bi ga ne imela Klarica na sumu, da goji v svojem 3rcu ljubezen do katere druge ?... Da, ljubezen, ki se je razvijala med jednakopravnosti celo v ta namen, da bi njima, bila je prava detinska ljubezen, ki je vzrastla še iz njunih otročjih src. Ako je imel Ciril Klarico, kakor nerazumno šolarieo rad, zakaj naj bi je ne ljubil sedaj, ko je dokaj zalša in modrejša ? Gospod župnik je vedel za vsaki njuni korak, za vsako njuno besedo, toda ni ju kre- I gal; bil jima je naklonjen. Saj Klarica vsa leta svojega bivanja v župnišču ni niti z jedno besedico razžalila postaranega strica; saj je Ciril zrastel pred njegovimi očmi in nikdar ni čul o njem nič slabega. Toužetin je bil oddaljen od Kamenice za pol ure — dalje pa Ciril ni bil. Stari duhovnik je bil srečen in polagoma je pozabljal na svojo revščino, ko je v poletnih, toplih večerih posedoval na klopici pred vežo ter opazoval mlada človeka na vrtu. Se zmerom sta bila kakor otroka: neprestano sta se smejala, kakor v nekdanjih letih ; pripovedovala si razne malenkosti, podila se in zbijala šale. Klarica je bila pametna, Ciril razumen in resnoben, toda kadar sta bila skupaj, sta bila kakor otroka. Tudi mnogih de-tiuskih iger sta se spominjala. Takrat sta seveda oba imela roke majhne in mehke, toda sedaj ? — Gospod župnik je opazil, da se Klaričine roke lahko skrijejo v Cirilovih. Razno delo, razne roke. Politični pregled. V TRSTU, dne 18. maja 1901. O položaju. Med mladočeškim klubom na eni, in visokim plemstvom ter češkimi agrarci na drugi strani se je pojavilo nasprot-stvo ozirom na predlogo o vodnih cestah. To ni čudno. Mladočeški poslanci zastopajo bolj meščanske, industrijske, obrtne in trgovinske iuterese, dočim veleposestvo in agrarci branijo bolj poljedelske koristi. Plemstvo brani svoje stališče, ne pa da bi Mladočehom, ki hočejo vendar enkrat predstaviti se svo-svojim volilcem s kakim vspehom, hotelo delati resne ovire in preprečiti razprave o rečeni predlogi že v tem zasedanju. Drugače agrarci in sicer obeh narodnosti. Ker so uver-jeni, da bodo kanali služili le veliki industriji in da bodo škodili poljedelstvu, ker bodo lajšali konkurenco od strani tujih pridelkov, so menda pripravljeni za najodloenejo akcijo proti predlogi o kanalih. Na to kažejo viharji, ki so na zborovanju «Združenja čeških poljedelcev za kraljestvo Češko «m'nolega Četrtka v Pragi besneli proti rečeni predlogi in proti državnemu poslancu Udržalu, ki je hotel braniti politiko Mladočehov glede vprašanja vodnih cest. Vsprejeta resolucija izreka: da »Tako mi je všeč!« je govoril župnik Marijeti. »Na žuljasto roko dam več, nego na hraniInično knjigo. Kaj ne Marijeta. da je prav tako? Klarica bi nemara dobila bogatejšega ženina, nego je Ciril, ne pa odkrito-srčnejšega«. »Tvoja volja, je moja volja !« je odgovarjala Marijeta. Kdor ima skrb, ta naj odločuje. Starejši si od mene ter inodrejši ; vem, da želiš Klarici le vse najboljše. Greh bi bil, ako bi se ne strinjala s teboj.« »Kaj ste rekli mati?« je vprašala rica, prišedši s Cirilom -z vrta. »Kaj sem dejala? — Ako se bosta imela vedno tako rada kakor sedaj, pa smejo še drugi ljudje priti pogledat, kako izgleda prava sreča«. Klarica je spustila Cirilovo roko pobe-sila oči in navzlic mraku je bilo videti, da jej je rudečica zalila obraz. »Jaz bom imel Klarico do smrti rad !« je rekel Ciril odkritosrčno. Bilo je to prvo priznanje ljubezni. Čudno ! Ljubil je Klarico iz vse svoje duše, toda za ves svet bi jej ne bil rekel tega. Sedaj pa je rekel to tako odločno — a to še pred čaati-tim gospodom župnikom pred JVIarijeto ! Klarica je pobesila glavo še niže. (Pride še.) Kla- »e nemudoma prične z uravnavo glavnih in stranskih rek ; da je za to uravnavo določeni znesek prema I : da I»i gradnji kanalov mogi pritrditi le v tern slučaju, ako bi deželno kulturo poprej zavarovali |m> visokih carinah in pametnih ta riti h ; protestira proti temu, da bi državni zlx»r prejudiciral dež. zboru: hoče vedeti, kako ne pokrijejo ogromni stroški za kanale in i 1 izvoljen posl. dr. Marchet. Sprava na Moravskem. Svojedobno, pred več leti, je deželni zbor Moravski izvolil poseben odsek za »spravo«. Nekaj časa se je bil nekaj gibal, kmalu pa je bil nekako obnemogel in delo ni hotelo izpod rek. O vzrokih temu menda ne treba govoriti. Sedaj pa se je začelo zopet gibati. Dne 1(5. t. m. je imel ta odsek daljšo sejo. »Neue Freie Presse^ pa trdi, da to ni v nobeni zvezi z dunajsko »spravo«, ampak odsek se je po-žuril, da izvede svojo nalogo, predno jw>teče mandat deželnega zbora, iz komunikeja, izdanega o omenjeni seji, ja razvidne, da so se bavili s šolskim vprašanjem in zlasti še z razde!je n jem šolskih oblasti po jtrijtoroeilih pod<-dseka. I obeh strankah da je prodrl nazor. da je astrariti šolske okraje, narodno strof/o loeene in da je šolske oblasti organizirati f»o uarodmh ozirih. Nadalje izhaja iz komunikeja, da je tudi v plenumu odseka prišlo do po|K»lnega sporazum ljenja gledč sestave okrajnih šolskih svetov ; glede narodnih .te kri j deželnega šolskega sveta so se pa pojavile nekatere diference in se predlogi še enkrat vrnejo pododseku. To so stvari, ki morajo nas Primorce silno zanimati in se hočemo mi čim prej povrniti k predmetu Za danes kličemo le : kar !*» dobro za Moravsko, bi bilo potrebno tudi za Istro! Fiat applicatio ! Narodno šolo dajte — narodu ! Kraljica Draga. Kakor je namignila, sinočnja brzojavka v našem listu, se v Belemgradu gode čudne in — ne vesele stvari. Brzojavka je rekla na kratko, »la v Belemjrradu ne pričakujejo več poroda kraljice Drage. Iz vseh današnjih različnih |M»ročil — ki so se kakor ploha usule na nas — je možno z gotovostjo trditi le to, da kraljica Draga ne porodi. Ta vest je vzbudila v Srbiji — to je umevno — veliko vznemirjenje. V Belemgradu krožijo v tem |H»gledu najrazličnejše govorice. Nekateri trde, da je kraljica Draga hotela svojega soproga ogoljufati na ta način, da bi bila novorejenra svoje sestre podtaknila za svojega. Drugi pa odločno oporekajo teinu ter trdijo, oga Srbija, nesrečna rodbina Obreno-vicev ! Po tolikih krizah, prevratih in sjM>rih se je dozdeval«», da »e slednjič vendar bližajo mirneji časi, ki vzpostavijo nekdanje prisrčno razmerje med narodom in dinastijo. Sedaj pa ti dogodki, to kruto razočaranje ! Kakor da plava zvezda nesreče nad hišo Obrenovieev, kakor da jim ni usojeno, da bi osrečevali narod svoj ! Tržaške vesti. Italijanski delavci v Trstu. »Indi-pendente« se je bavil te dni, kakor smo omenili že včeraj, z italijanskimi delavci. Ne iz skrbi radi domačih delavcev, temveč radi laških delavcev samih je prišel tudi on z resnico na dan ter priznal, da je laških delavcev v Trstu več nego preveč. Mislite pa, da »ludipendenteja« kaj skrbi, da radi prevelike množine italijanskih delavcev naši delavci ostanejo brez dela ? Bog ne daj ! On se le boji, da bi italijanski delavci, ako bi jih bilo preveč, konkurirali sami sebi, da bi se nekateri njih morali vračati zopet lačni domov. Ali pustimo to, kaj njega skrbi ali ne ; fakt je ta, da tudi on sam priznava, da je tukaj preveč laških privandravcev. »Indipen-dente« stavlja potem svoje nasvete, kako naj bi se iepo uredilo, tako, da bi bili italijanski delavci vedno dobro informirani, koliko delavcev potrebujejo tukaj. On poživlja našo vlado, italijanski konzulat, mestni magistrat in vsa interesirana društva, naj uredijo vse tako, <1a ljubi laški bratci najdejo vse lepo in v redu pripravljeno, ko bodo prihajali semkaj. Kdor je pazno čital dotične »In-dipcndentove« članke, je lahko opazil, da hoče »Indipendente« doseči, naj bi vsi zgoraj navedeni faktorji, osobito c. kr. vlada in laški konzulat, delali z vso močjo na to, da bi se naše dežele prenapolnile z laškimi delavci. Nam so bili takoj začetka jasni resnični nameni tiste novoustanovljene mestne posredovalnice za službe in snujočega se javnega prenočišča. Vedeli smo, da o snovanju teh podjetij jih ni vodilo človekoljubje, temveč le zgolj sovražtvo do našega naroda in skrb za regnicole. Sedaj smo se prepričali iz samega glasila njihove stranke, da se nismo prav nič motili. »Indipendeute« priporoča, kako naj bi posredovalnico za službe uredili tako. da bi olajševala preplavljauje naših dežel z laškimi podaniki. Istotako bi morali - po »Indipendeotejevih« željah — dobiti regni-coli vedno odprta vrata »svoje hiše«, t. j., bodočega javnega prenočišča. Za danes zaključujemo s tem, da bo tudi onih 50 tisoč tržaških Slovencev moralo donašati žrtve za zgoraj omenjena zavoda, ki bosta kradla našemu ljudstvu kruh iz-pred ust!! Bodite dobri ! Pišejo nam : Od strani vladnih organov so nas zagotovljali pred časom, da so nam Lahi prijatelji, ako smo mi — »dobri« ! Čudna se nam je zdela taka trditev, ker predobro poznamo »gospodo«, a besedi »bodite dobri« smo razumeli kakor migljaj, naj bi mi opustili — narodne borbe ! Čudna »dobrota«, katere bi »mogli biti« deležni le za vajvečo ceno, ki jo more plačati pošten človek, za ceno — izdajstva na svojo kri. Kako »dobri« so nam je razvidno iz tega, da magistratovci že skoro pol leta šikanirajo naše ljudstvo s pozivi na sekcije za ljudsko štetje — katero danes, da-si štejemo že 18. maja, še ni završeno! Dunajsko mesto, ki je skoraj desetkrat večje od Trsta, je že objavilo definitivne vspehe zadnjega »ljudskega« (!) štetja, med tem, ko v Trstu še ne vemo, pri čem da smo! Zraven tega je tržaški magistrat kaznoval nekatere Slovence na 20 K globe le za to, ker so v slovenskem jeziku izpolnili pole, oziroma, ker so odločno zahtevali slovensko-nemških tiskovin 1! B. L. je j»oslal polo hišnemu lastniku, uaj jo po predpisih odda dotični sekciji, toda vdobil jo je vrnjeno z opazko, tla jo ne v s p r ej-m e j o, k e r j e pisana v slovenskem j eziku. Mož je dotično polo potom j»olitičnega društva »Edinost« poslal na c. kr. namestništvo, seveda s potrebnim utemeljenjem. <'ez nekoliko «i o i je prišel neki ma-gistratovec v hišo našega B. Tj. ter je zahteval, naj se mu izroči gori omenjena pola ! Stranka je povedala, kaj se je zgodilo z imenovano polo a zato je prejela magistratov odlok, ki jej nalaga 20 kron globe — češ: ker ni izročila [>ole hišnemu gospodarju, kakor to zahteva — zakon ! I krendo se je (»otrelmo s pritožbo na c. kr. namestništvo, kateremu se je |>ojasnila zlobna sofisterija tuk. magistrata in do častno vršilo svojo na-lojro. Torej — jutri vsi v Harkovlje ! Začetek ob o. uri |»o|»oliidne. Xa>lu/ena lekcija. Prijatelj nam je dal bledeče pismo na razfw»lago : »d Andrej Jaksetič. Na Vaše cenj. pismo brez datuma se Vam poroča, da »e pri tukajšnji županiji n;kakor italijanski ne uraduje, vsled česar se Vas naprosi, da se Vi tudi kot rojen kranjski Slovenec obrnete do kake osebe, ki naj Vam v slovenskem jeziku piše kaj potrebujete. Znpanstvo Jablanica dne 2/3 1901.« To je res zaslužena lekcija, ki jo je do- žejo zdravljenju. O tem dogodku se govori po vsem rne*tu. Občina je uvela potrebne varnostne odredbe proti psom. Pevsko društvo »Nabrežina« je sklenilo v svoji zadnji seji, da priredi dne 23. junija veselico s petjem, igro, deklamacijo in plesom. Bratska društva so naprošena, naj jemljejo ozir na to objavo. Vesti iz Koroške- Prestolonaslednik — koroškim Slov e u c e m. Občni zbor « Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slo-vencena Koroškem« dne 9. t. m. je brzojavno čestital nadvojvodi Franu Ferdinandu na znani izjavi in vsprejetju pokroviteljstva nad katoliškim šolskim društvom. Na to je dru- livala gre g. Rožetu, ker je tako lepo okrasil , dvorano in pri pravil vse. Sploh najsrčneja hvala vsem, ki so kaj pripomogli k toli lepemu moralnemu in materijalnemu vspehu naše veselice! Bog plačaj ! Odbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Tržaška posojilnica in hranilnica sprejme knjigovodjo. Plača po dogovoru; prošnje je vložiti do konca junija t. 1. pri imenovanem PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Zaloga: nI. Istituto l-> Telofon št. 145 Pisarna: Corsoll Telefon št. 141 štvo prejelo — kakor čitamo v «Slovencu» hil ta Andrej Jaksetič (ki se pa, seveda, piše — nastopno brzojavko: za Jagseticha) in ki stanuje v Rocolu ! Mož «Xjega cesarska in kraljeva visokost je prišel na to s tem pismom v roki v neko prevzviseni gospod Fran Ferdinand, blagovo- tukajšnjo zasebno pisarno ter si dal (kakor lili so mi naj milosti veje naročiti, da izrečem zahtevano v zgornjem pismu) spisati sloven- katoliško-političnemu in gospodarskemu dru- -ko pr« šojo za domovnico. Mimogredč hi štvu za Slovence na Koroškem najsrčnejšo sicer omenili lahko, da rn<»ž, ko je bilo ustre- zahvalo za lojalno in domoljubno izjavo, ka- blago ter jamči za pošteno in solidno ženo njegovi prošnji, niti vprašal ni, je-li kaj tero so Njega prevzvišenosl z velikim zado- strežbo. Vela zalop krojne Masa. Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA Priporoča vse v to stroko spadajoče Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in I., II., III. IV. razreda; prev. zi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato - črni. srebrno-črni in zhito-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst: belo in črno lakiranih; vencev iz umetnih cvetlic v porcelan u ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnib in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov. po- dolžan. ampak je jednostavno vzel pismo in voljstvom vzeli na znanje. Dunaj, dne 11. odšel. Zahvalo pošlje menda brzojavno. Xo to je postranska stvar, ki je sicer značilna za moža, a ki nas ne briga dalje. Ali kar nas briga, je to, da imamo tu slučaj, kako se nekateri naši ljudje odtujujejo svojemu rodu tu v našem mestu, da celo svoje čisto slovenske občine nadlegujejo z laškimi dopisi. Županstvu v Jablanici pa naše priznanje. Slovenci pozor! Ne zabite, da se bodo ti ne 2. junija predstavljali »Rokovojači« v 1'arkovljah na korist naši prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda! Ta dan torej vsi v Barkovlje! Pevci bratovščine sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu naznanjajo, da prirede svojo vrtno veselico dne i*, junija 1901. — Vsj»ored Ih> priobčen pravočasno. Toliko na znanje drugim bratskim društvom, da se veselice rie l>odo križale. Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda je daroval g. prof. 1. Jesenko 5 K. ker sj ni mogel udeležiti veselice v ttar-kovljah. Občni zbor «Trža>ke posojilnice in hranilnice 1m> jutri ob 10. uri predpoludne v prostorih »Slov. čitalnice*. maja 1901. — Najvišji dvornik : Nostitz 1. r.» Cene stalne brez pogajanja. Razne vesti. z vrtom Vsikdar pajaci. Junakov jim manjka tem proda se pri sv. Ivanu Št. 118 nad našim ljubeznjivim laškim prijateljem; radi Bonomovo »kampanje« (pristavo) V bli-tega so iztaknili sedaj burskega generala De- j cerkve veta, katerega hočejo imeti za svojega. Neki Italijan je pripovedoval pred kratkim v Be-rolinu nekemu Francozu, da se Kristijan De\vet ne imenuje De\vet, ampak Cristiani ter da je prav; pravcati «puro sangue ita-lian», kateri da dela čast. italijanskemu imenu. To novico poročajo sedaj vsi bolj ali manj prismojeni laški listi. (za Jakob 31 are, lastnik. Na prodaj je lolo možke) ; cena 30 gld. V zalogi tvrtlke Schiwitz &Comp. v Trstu, ulica Zonta štev. 5 se dobivajo stroji vsake vrste in vse tehnične priprave iz najboljših tovarn in po nizkih cenah. Posebno pa priporoča sedaj škropilnice proti peronospori, pripoznane kakor najboljše: po IS K po pošti franko 20 K. V zalogi se nahajajo tudi škropilniee vseh drugih vrst. Kdor ima prav zelo zdrav želodec, Po- vzorca in malo rabljeno. Ulica Stadion TrP^Ml rfiSDStMllM ZflflfllP skusi naj požreti to prismouarijo in ga prosimo, naj nam potem sporoči, da li ga je kaj močne« ščipalo po trebuhu ?! — Oh, pajaci, pajaci ! 27, nhod v ulico Bachi. Brzojavna poročila. Gumijevi trakovi najboljše vrste za cepljenje trt na zeleno ima na prodaj na deholo in drobno F. Papi s Raštelj št. 31. Gorica 1'staja na Kitajskem. LOXI)OX 17. (B.) Reuterjeva pisarna javlja : Sinoči se je razglasilo v notranjem Pevsko in bralno društvo »Zastava« mestu, da se je posrečilo najetje kitajskega v Lonjerju obrača se do vseh rodoljubnih src posojila *i0 milj funtov šterlingov pod med- Gorica s prošnjo, naj bi b'ago vol ili podariti mu pri- narodno garancijo. Posojilo se izvrši, čim - mera i h knjig, ker bi ljudstvo zelo rado či- bodo politiške stvari v Ki taj u urejene, talo, a nima društvo sredstev, da bi si samo Sestanek v Opatiji, nabavilo prepotrebno knjižnico. OPATIJA IH. (B) Kraljeva dvojica Podružnici družbe sv. Cirila in Me- Kuraunska je odpotovala ob G1^ uri zjutraj. toda na Oreti je darovala družina Ivana Ob 6. uri je prišla kraljeva dvojica na te- I ' ' t L — položnic na čekovni račun štev. 842.366. Martelanca v Barkovljah 10 K, mesto venca raso dvorca »Angiolinac, kamor so prišli na rozor okolicam in tukajšnji Olo- Uradne ure: od 9—12 dopoludne in pokojnemu nečaku Ernestu Pertotu. poslov i te v okrajni glavar Scarpa z uradniki v^nci ■ ^ mojej zalogi vdobite na izbor 0i\ 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih Izredni občili zbor »Delav. podpor- okrajnega glavarstva, potem načelnik zdra- najcenejše in okusno izdelano obuvalo. y—dopoludne. nev-a dmštva«, ki je že bil napovedan za viliške komisije Glax, polkovnik \Vachter, Sprejemam tudi liaročbe DO meri. - nedeljo dne 26. t. m., je odbor odložil na generalni konzul Vitturi in druge ' 9 ........ Svoj k svojim! Zaloga obuvala v ulici Riborgo štev. 2. 2 neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniška ul. št. 1., I. nadstr. -- Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki »i nalože za najmanj jedno leto po o0/o, navadne po 47t°/o 111 vloge na Conto - corrent po 3.60°/o' Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na nletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, / tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom osebe. nedeljo ,.,,.noje, t-, je na ,Ia„ 2. junija. - Kralj in kralj,.-a Bta se plovil, „a „..pri- "^e Se toplo pri- (J()jj|(j]^ LJUDSKA POSOJILNICA Vzrok temu ukrepu je ta, da je dne 26. t. srčneji način o imelo svoj redni 'etni občni zl>or v aoi>oto dne t. m. ob 4. uri poljudne v Bahičih v društvenih prostorih s -ledenim es oby:rizel več oseb in to: predsednika priziv-ne^a sodišča, Gertaeherja, gospico Ivanić, vit. pi. Trigarija, častnika vojne mornariee Me-diei in dečka pl. Bobrika. Kmalo na to je j>es jKjginil. Naravno, stne naročbe se izvrše v tistem dneva. 0i se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo elanom in sieer na menjiee po G °/0 iu na vknjižbe po a1/*0^ Uratluje vsaki dan od 9. tlo 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje bran. vlog leta 1900. Kron 1,203.503 Poštuo-liran. račun štT. 837.315. HESTAVRANT ¥ ¥ X 4 S PRENOČIŠČEM x x na Opčinah X X odpre podpisani z jutrsnjim 0t»tt»«©0000©0»«c0000tt000* »• ..... _ W ^ W Ivan Godina klepar (limar) Trst — ulica Scussa št. 1. — Trst, izvršuje vsakovrstna dela za stavbe, za rabo po morju, in pri ohrtnijah. tako nove kakor poprave bodisi iz jednostavnega. ali dvostrokega pleha, zinka, lamarina, medi bakra, pakfona itd. Ivršuje kopke iu sisaljke po naroćbi. Prodaja vsakovrstno posodo za kuhanje itd. Vse po najni/.ih cenah. Veliki krah! New-York in London nista prizanašala evropski celini ter je bila velika zaloga tuje srebrnine prisiljena, oddati vna-jem zalogo zgolj proti majhnemu pla-Vilu delavnih moči. Pooblaščen sem i', dobre nah>g. Pošiljam torej vsakoma' lepe predmete le proti temu, da nji povrne gld- 660 in sicer: komadov najfinejših namiznih nžev o pristno angleško klinjo; ♦i komadov amerikanskih pat, srebrnih vilic iz ent'ga komada: kom. a mer. pat. srebrnih jedilnih žlic ; 1-2 kom amt-r. pat. srebrnih kavnih žlic: 1 komad amerikanska patent, srebrna zajemalnica za juho: _ ] kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za nJesko: « kom- ar let, za kar se garantuje. V najboljši dokuz da le-ta inserat ne temelji na nikakšni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blapo všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da s« omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno. svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. 1 »ohi\a se edino le v A- HIESGHBERG- a Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Duali II., Mtaitstr. 19. Pošilja se v provicijo proti povzetju, ali če se znezke naprej vpošlje. Čistilni praftek za njo 10 kr. V^ Pristno le z zraven nstienjtno varstveno znamko (zdrava kovina.) ^J Izvleček iz pohvalnih pisem. ©V er Velika zaloga koles Bil «em s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch. c. in kr. stotnik v 27. pešpolku S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž K o ž a n c, dakan v Maril»oru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako ko-risuia. prosim, da mi pošljete če jedno. S t. P a v e 1 pri Preboldu. J>r. Kamilo Bdhm. okrožni in tovarniški zdravnik. za zatiranje ^ ^ .. in * T uničevanje mr-česov in žuželk na frtah. sadnih dre-vesih. zelenjadi in cve-^ tlicah itd. itd. ^ DREVJU NEŠKODLJIV Prodaja se iz lastne w Tovarne mila F. FENDERL & C.° v TRSTU ul. Umitanea 1. Telefon 4:1». V (»«rifi: pri g. Frideriku Prima.s Travnik -t. »i. I»voriš<'ei: na Opeinah : pri Frideriku 4 u mar. Navod za uporabo „Agrico" - la z mnogimi spričevali se pošlje na zahtevanje brezplačno. Varstvena znamka: SIDRO. ILINEMENT. CAPSICI GOMP. © iz Richterjeve lekarne v Fragi ^ pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po stot., 1.4U K in po 2 K po vseh lekarnah. iS Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega rtS domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo var-stveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve rfS lekarne in le tedaj je gotovo, da se ^ sprejme originalni izdelek. y O > S RicIieriETi Imm pri zlatem lem f Pmi. Ellrabetine ulice 5. po nečuveno nizkih cenah. Nova kolesa I. vrste od K li»<>.— više. Kolesa za dame z ravnim okvir-K 65-—, 60.—, «.H). —. loo.—. Pneumutiki. gumijevi nad krovi, dobre vrste K 9-—. Cevi K 5.—. Ceniki gratis. Vsi deli jednako po ceni. jem, dobrim gumijem Neprekoeljiv v svojem delovanju, najpripravnejši šivalni stroj na roko „The j u vel" šiva vsako snov, debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. Cela sestava je od železa in jekla, fino poliran s premenjavo na zobno kolo, šivan-kami, posodico, ključem in potegovalcem vijakov, teV.il 5 kg. K 18.—. Singerjev za dvojno šev K 36.— Naivopia nm/ncft Du«tr<»vani dunajski koncertni ročni akordeon PlajVbLjd. IlUVuoL. vzbuja povsod zbojj njegove konstrukcije, dobre se-taie iu nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon. 10 tipk. 2 registra, 2*> dvojnih glasov, 2 pridržavnlea, 2 dvojna meha z okovi od jekla, o« i prt klavirtjat od nikelja, močen, širok, krasen glas. 35 cm velik krasen inštrument, jamčeno brez napake, 7f> godba jednaka 2 korom, lahka priučba. Cena povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar. najboljših okov, od niklja, šolo K 9.— na ogled po Najnovejše, velika novost • kojim zamore napraviti vsak brez prej- šne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka manipulacija, velikost 5X5 Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno škatljico gld. 1.90 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami gld 3.—. Za ročlie se zaračuna zaboj 35 nove. zunanje na- EE. Eundbakin — zaloga Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. gratis in franko. Ceniki S J , .,. IVAN SCH1NDLER Dunaj, m. Erdbergstrasse itev. 12. razpošilja urralis iu franko kataloge v slo-vensko-italijaiiskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseli vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje Mor drugod. Za reelno postrežbo se garantira. Ugodni plačilni p«1 goji. Solidne zastopnike se isee. IVAN S C H N D L E R ces. sjjij^ kralj, privilegiran lastnik f Dunaj, tli Erdbergstr. štev. 12. Trst. Pril H>r«.cam IVAN T O M A Z I C # trgovec. Ulica Molino a vento štv. 3 (prej I. Prelog.) — Trst. tHIi/.n trjra stare mitnice stara cesta na KekoK slavnemu slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi svojo ZALOGO JESTV1N X X >i katero imam veono t> do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8, suknene hlače od gld. 1.S0 do 4, volnene goldinarjev 4.f»0 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. I* do Hi. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 do 'J. od platna ali satena v raznih barvah od gld I do 5. Haveloki za moške in dečke po naj-j nižjih cenah. Hlače od moleškina (alodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močue sraj.e za de-' lavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za tiaročhe na obleke, ki se izgotovijo i z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V mestu Rudolt'ovem (Dolenjsko) je dobro poznana gostilna in hiša za zalogo piva prodati ali pa s 1. dee. t. 1. oddati v najem č let. K v Gorici, Gosposka ulica št. 11 in ulica i zdelo v h te Ij zdravniških pasov in ortoped i en i h aparatov. Trst. — Via del Tor rente št. 83K-3. — Trst. t Nasproti ..Isola Chiozza.") za Ver let. K gostilni spada senčnati vrt s j Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati, krasnim razgledom, zaprtim kegljiščem, ki se j . > . .. . - , , , , . ' , , , . . modrci, umetne roke m berglje, ema- _ _ po zimi lahko kuri amerikanska ledenica itij „ . . . . . . ^ 1,1...; „ „ . 1 meni pasovi, elastični pasovi m nogovice, _ . ,r , , velike k let 1 n vin. z vsem potrebnim. Več * I * mlol/irni pristave v Kočah se poizvč pri lastniku Maks Brunner-ju *"wpenzorr, elektro.erapevtičm aparati, :