»m Nagrade in priznanja ttmoupravljalcev trije tozd Med dobitniki tudi u°lenjci in Krkin .________ Zdravila . Ob dnevu samoupravljalcev j® bila v sredo, 27. junija, v jubljani osrednja republiška ovesnost, na kateri je predseduj republiškega sveta Zveze *ndikatov Slovenije Vinko Hafner podelil priznanja in napade najboljšim samoupravljal-°e™- Za izjemne dosežke na Področju razvijanja samouprav-«1 družbenoekonomskih od-osov in za uspešno uresničevanj? samoupravljanja v organiza-’jah združenega dela je dobilo J^grade in priznanja pet pred-avnic združenega dela, med juni tudi novomeška Krka °zd Zdravila. Med desetimi poveznila, ki so dobili ta visoka Poznanja sindikatov, pa so iz °lenjske učiteljica Milena vesenko iz Brežic, Anton Kralj, °dja temeljne zadružne enote Pitijske zadruge Metlika in nriT0 ^lan kolektivnega Poslovodnega organa trebanj-e8a »Trima”. USPEŠNO IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE K ?J)^*ns*ca konferenca ZK v ■. 7*1*1 je na zadnji seji ocenila einopoiitično usposabljanje komu-"lstov v zadnjem letu. Ugotovila je, aa Je bil napravljen velik korak naprej, zlasti Je z oblikami, ki jih je organiziralo medobčinsko študijsko središče. Število komunistov, ki se kakorkoli usposabljajo, je močno naraslo, čeprav pri razporejanju v šole in tečaje organizacije niso imele povsod najbolj srečne roke. KRŠKO: V NEDELJO „ VELIKA NAGRADA JUGOSLAVIJE" Krški Stadion Matija Gubca ^ v nedeljo ob 16. uri prizori-zadnje od treh dirk v speed-^ayu *a „Veliko nagrado Jugo-; Na njej bodo nastopili sci k Češkoslovaške, Poljske, prfi Zars*ce> Avstrije, Italije, Ju-° avije in Danske. To bo vseka-Va°r. naJbolj kakovostno tekmo-v.,nJe Posameznikov v naši drža- Srečanje borcev in izgnancev Franc Šetinc bo v nedeljo govoril na Raki V ROJSTNEM MESTU GASILSTVA - Ob 110-letnid obstoja metliškega gasilskega društva in 104etnici Slovenskega gasilskega muzeja so v Metliki od 29. junija do 1. julija pripravili visto prireditev, na katerih je sodelovalo domala 1500 gasilk in gasilcev iz 14 občinskii zvez iz Slovenije in Hrvaške. Več o prireditvi na 4. str. (Foto: Janez Pezelj) Na Raki si bodo v nedeljo podali roke številni borci, aktivisti in izgnanci iz posavskih občin. Zbrali se bodo na svečanosti ob odkritju spomenika padlim borcem, žrtvam fašističnega nasilja in ljudem, ki so jih sovražniki izgnali v taborišča širom po Evropi, od koder se mnogi niso več vrnili. S to osrednjo slovesnostjo v krški občini in Posavju bodo udeleženci počastili letošnji dan borca. Govoril bo sekretar predsedstva 1K CK ZKS Franc Šetinc. Na srečanje so ga povabili, ker je tudi sam doživljal usodo izgnanca in jo živo popisal v knjigi. Začetek proslave je na- povedan dne. za ob desetih dopol- VISOKO ODLIKOVANJE FRANCU MILAVCU Predsednik Tito je odlikoval predvojnega revolucionarja, komunista, aktivista' in borca NOV Franca Milavca iz Brežine. Za njegovo revolucionarno življenjsko pot in neizmeren prispevek osvobodilnemu boju in socialistični revoluciji je oče bratov Milavcev, padlih borcev brežiške čete, prejel Red zaslug za narod z zlato zvezdo. Na svečano izročitev ga je predsednik občinske skupščine Stanko Rebernik povabil v torek, 3. julija. Ob dnevu borca Danes v Prilogi V čast včerajšnjega praznika, dneva borca, ki ga slavimo v spomin na 4. julij 1941, ko je vojni komite pri CK ZKJ, ki se je malo pred tem preimenoval v Glavni štab narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije, izdal zgodovinski ukaz o začetku oborožene vstaje v Jugoslaviji, objavljamo v današnji Prilogi več prispevkov, ki so tako ali drugače povezani z revolucijo in obrambo njenih pridobitev. • SEVNICI PETICO ZA VAJO • KJER OSTRIJO „JEŽEVE BODICE*4 • V DRUŽBI PUŠKE IN NARAVE • OD SOKOLA DO PARTIZANA • OD ITALIJANSKE Srebrni jubilej Gorjancev Ob 25-letnici slovesnost s podelitvijo priznanj — Na proslavi govoril Franc Šali 30. junija je 520-članski kolektiv podjetja Gorjana, ki združuje avtopromet, gostinstvo in turizem, v Straškem prosvetnem domu poč&til četrtstoletno delo s kulturnim sporedom in govon ter podelitvijo 74 nagrad in priznanj. Po pozdravnem nagovoru Janeza prehojeno pot podjetja. Svojo dejav- Samse, predsednika delavskega sve- nost je začelo s 40 vozili in 4 ta, je direktor Štefan Galič orisal prikolicami ter 6 avtobusi, danes pa OFENZIVE DO GA TOVARIŠA* .MLADE- NA PROSLAVI V STRAŽI - Jubileja podjetja Goijanci so se razen članov kolektiva in krajanov udeležili številni gostje in tako počastili uspešno 25-ietno delo prevoznega podjetja. V prosvetnem domu v Straži je bilo slavje s kulturnim sporedom. (Foto: R. Bačer) Dež »potopil” pevske osmerce Zaključno prireditev srečanja oktetov 79 v Šentjerneju so morali zaradi neurja odpovedati — Prijavljeni okteti so nastopili le na koncertih v osmih krajih Neuije z dežjem in točo, ki se je v soboto, 30. junija, popoldne razdivjalo nad Dolenjsko, je v Šentjerneju preprečilo osrednjo in hkrati zaključno prireditev letošnjega srečanja oktetov. Vreme jo je prirediteljem zagodlo, da niso mogli izvesti niti minimalnega ima 296 tovornih vozil in 65 avtobusov. Razen tega pa je po združitvi z gostinskim podjetjem lani zgrajen sodoben hotel Metropol s 150 ležišči, že prej pa je bilo preurejeno gostišče Loka. Kakšen razmah je v zadnjih 25 letih dosegel avtobusni promet, zgovorno priča tudi podatek, da je ob nastanku podjetja Gorjanci iz Novega mesta vsak dan odpeljalo po 10 avtobusov v razne smeri, danes pa odhaja po 250 do 300 avtobusov, glede na sezono. Kot slavnostni govornik je na proslavi nastopil domačin Franc Šali, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, ki pa je poudaril zlasti pomembnost krepitve in nadaljnje graditve samoupravnih odnosov. Kulturni spored so prispevali šolarji iz Dol.-Toplic in Vavte vasi ter združena pevska zbora Gorjanci in Maks Henigman. Ob podelitvi priznanj in nagrad so zatem posebej počastili prvega direktorja podjetja Avgusta Černeta in 10 članov kolektiva z izrednimi nagradami ter 15 jubilantov. Nato pa so zlate in srebrne značke ter denarne nagrade razdelili še ostalim zaslužnim članom kolektiva. R. B. BIRČNA VAS: ZBOR 9 BRIGAD na?^ani v krajevni skupnosti Birč-v novomeški občini se že dalj in a,PriPravljaj° na srečanje borcev b . j'V'stov iz devetih partizanskih niih *C' so * me<* v°jno gibale na d0 °Vem Področju. Praznovanje bo-Pfipravili 14. julija, ko bodo Vasj 1 asfaltirano cesto od Stranske nik t *"ak°vnic in odkrili spome-na, |Cm Padlim borcem. Proslava, Devet ^odo med drugim nastopili Strai' 2bor' ** Dolenjskih Toplic, v St * m ^uPer<“ vrha> bo ob 10. uri vasi pri gasilskem domu. 0 Prireditvi v prihodnji šu-vilki. sporeda. Tradicionalno 8. srečanje oktetov pod pokroviteljstvom novomeške IMV se je tako posrečilo le delno. Že v petek, 29. junija zvečer, so sodelujoči okteti v skupinah nastopili na koncertih v osmih krajih. V Črnomlju so peli okteti: Hoja iz Podpeči, Javor iz Pivke, Jelovica iz Škofje Loke, KLI iz Logatca, Marles iz Maribora, Tro iz Prevalj ter okteti, združeni v moški zbor slovenskih lesarjev. V Dolenjskih Toplicah so obiskovalci poslušali: Stobljanski oktet iz Domžal, moški oktet železniške postaje Ljubljana - Moste, oktet Simon Gregorčič iz Kobarida, No- Vjrsem zgledna naložba I°Varna v Belem Manastiru: sad združevanja sred-_5V' zgrajena v 10 mesecih, brez prekoračitev novo soboto, 30. junija, so v baranjskem mestu Beli Manastir odprli m tovarno avtomobilske opreme, ki sta jo zgradili skupaj IMV Iln° rTlesto i" občinska skupščina Beli Manastir. Investicija jc veljala del milii°nov dinarjev, tovarna bo zaposlovala v začetku 400 r .aVcev’ kasneje pa polovico več. Nova tovarna je bila zgrajena v ni 1?-, nem ^asu - v mesecih, predračunska investicijska vsota pa Prim - *,re*cora^ena' kar je za jugoslovanske razmere skorajda izjemen ^ Na slovesnosti je govoril član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, „ J® Poudaril, da je to ena tistih investicij, ki povečuje izvozno moč p “Sa gospodarstva in s tem izpolnjuje eno najvažnejših nalog. nl0 °j Je pohvalil tudi združevanje sredstev, ki presega republiške net ptujske Svobode in oktet Kašča z Verda. V Kostanjevici so poleg domačega okteta sodelovali: oktet kranjske Save, oktet Jožica Šlander iz Maribora, Dolenjski oktet in oktet bratov Pirnat iz Jarš. V Prevolah, kjer je bila prireditev za brigadirje, so spored izvajali: vojaški oktet Tone Tomšič iz Ljubljane, Tosama iz Domžal, Korotan iz Slovenigradca in Gorenjevaški oktet- V Škocjanu so poslušalci prisluhnili oktetom iz OS Cvetko Golar (Škofja Loka), Šmartna pri Litiji, Britofa,. Sodražice in Pivke, v Velikem Gabru ženskemu nonetu Rog iz Željn, trebanjskemu ženskemu oktetu Catmen, ženskemu oktetu iz Žirovnice, Boštanjskim fantom in Koroškemu akademskemu oktetu. V Metliki so peli okteti s Prim-skovega, iz Gornje Radgone, Zagorja, Žirovnice in Briški oktet. V Novem mestu pa so se občinstvu v GOBOMANIJA Sonce in dež, ki se zadnje dni menjavata, sta pospešila in omogočila gobjo rast po gozdovih krog in krog Novega me?ta. Še nikdar pa ni bilo opaziti toliko gobarjev kot letos. Najbrž ne samo zaradi visoke cene 100 din za kilogram, kolikor zahtevajo zanje ca trgu. V soboto že ob 4.30 zjutraj jc nekdo na poti na Gorjance naštel ob gozdu parkiranih 109 avtomobilov! dvorani Doma JLA predstavili: Sentjemejski oktet, Prekmurski oktet iz Murske Sobote, ženski oktet s Sel na Koroškem, Trboveljski oktet in dalmatinska klapa Jade-ra iz Zadra. j ^ Po poslabšanju vremena v začetku tedna pričakujemo, da se bo otoplilo šele v drugi polovici tedna. Letos v Makedonijo Srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije Letošnje tradicionalno srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije bo od 2. do 4. julija v Makedoniji. Na dosedanjih osmih srečanjih se je zbralo vsakič okoli 2000 udeležencev iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije. Tudi letos bo množično srečanje popestrila vrsta manifestacij. Iz Slovenije bo v Makedonijo odšlo 230 udeležencev iz vseh slovenskih občin. ,Na zaključni proslavi ob dnevu borca bo v Štipu srečanje zaključeno. V skopsko občino Gazi Baba bodo odšli rezervni vojaški starešine iz Kočevja in Ribnice; zanje bo letalo poletelo z ljubljanskega letališča. Z mariborskega letališča pa bodo poleteli udeleženci srečanja iz ostalih naših občin. Novomeščani, Črnomaljci, Metličani in Trebanjci bodo gostje v občinah Kruševo in Hisar, udeleženci iz Brežic, Sevnice in Krškega pa gostje občine Negotino. Letalo z ljubljanskega letališča bo poletelo ob 1,45 zjutraj, z mariborskega pa ob 2,45. Udeleženci naj bodo na letališčih vsaj uro pred poletom! ČESTITKE KIPARJU ŠTOVIČKU Akademski kipar in medaljer Vladimir Štoviček je 26. junija dopolnil 83. leto. V njegovem ateljeju v Leskovcu so se tisti dan zbrali številni prijatelji in znanci, obiskali pa so ga tudi predstavniki občinske skupščine in kulturne skupnosti v Krškem in mu zaželeli še mnogo zdravih, ustvarjalnih let. Živahni mojster Štoviček prav nič ne kaže, da nosi že deveti križ. Tako je zaposlen in tako poln načrtov, da si skoraj ne privošči počitka. S hčerko Vladimiro sta pred kratkim dokončala relief za spomenik padlim borcem in izgnancem na Raki, on sam pa zdaj oblikuje reliefne upodobitve za spomenik v Litiji. J. T. NEMIRNO POLETJE - Letošnje poletje se ni začelo z najlepšimi obeti za dopustnike. Nevihte in neurja so skoraj reden gost v krajih po vsej Sloveniji, marsikje pa povzroče tudi občutno škodo. Če se bo tako vreme nadaljevalo, bodo šle po zlu vesele počitnice predvsem vseh tistih, ki imajo kolektivne dopuste in si ne morejo izbirati čas dopusta. Na sliki: pretekli teden ponoči je po Novem mestu hudo treskalo. (Foto: M. Markelj) ZDRAVICA V KOLUMBIJSKO ČAST - Predsednik republike Josip Broz Tito in predsednic kolumbije Tuibaja Ajaie sta na Brionli končala uradne jugoslovansko-kolumbijske pogovore, med katerimi sta ugotovia veliko podobnosti ali enakost stališč obeh držav do večine med narod nfi vprašanj. Na diki: predsednik republike Josip Broz Tito bere zdravico med kosilom, ki ga je na Brionli priredi svojemu gostu. (Tdefoto UPI) ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Nikaraški diktator Somo-za si je začasno lahka oddahnil: njegovi narodni gardi je uspelo izriniti pripadnike sandinističnega uporniškega gibanja iz glavnega mesta Manague po nekajtedenskem ogorečnem boju. Zadnje novice pravijo, da se je S omoza obrnil za pomoč v orožju na Izrael, potem ko so mu jo vse druge države odklonile. Sandinisti si po umiku iz Predah za Somozo Manague prizadevajo pregru-pirati svoje sile in jih s te fronte premestiti v okolico mest Granada in Masaya, kjer zdaj divjajo srditi boji. Pripadniki odporniškega gibanja proti Somozovi diktaturi hkrati srdito napadajo tudi mesto Rivas. Sandinisti bi radi spet pre-vzeli vojaško pobudo, ki so jo v Managui začasno zgubili, in zato zdaj preusmerjajo vojaške operacije proti južni fronti S omoza pa je umik sandinistov iz Manague razumel kot priložnost, da obme položaj v svojo korist in da pripravi široko ofenzivo na saidinistična oporišča širom poNUcaraguu Prensa Latina pa poroča iz San Joseja, da so sandinisti z umikom iz Manague napravili strateško potezo, hoteč obkoliti Somozove čete v Managui in olajšati položaj prebivalstvu, ki je bpostavljeno na milost in nemilost gardističnim letalom in topništvu. Ista agencija poroča, da je na postojankah okoli Manague zdaj 5000 sandinističnih borcev. Nikaraška ljudska skupščina se je sešla nekaj ur po tistem, ko so ZDA znova 'sporočile Somozi, da se mora brezpogojno umakniti, in odldonie njegov predlog, da sam določi svojega naslednika. Po podatkih tukajšnjega Rdečega krita je krvava državljanska vojna v Nika-ragui zahtevala več deset tisoč žrtev. VVALDHEIMOV PREDLOG Število beguncev v jugovzhodni Aziji grozljivo na- rašča malone vsak dan in zato se zdi razumna pobuda generalnega sekretarja Organizacije Združenih narodov Kurta Waldheima, naj bi sklicali v Ženevi posebno konferenco, na kateri bi razpravljali o tem vprašanju. Generalni sekretar OZN Kurt Waldheim je v Ženevi napovedal, da bo povabil vlade, o katerih meni, da bi lahko pripomogle k ureditvi problema beguncev iz jugovzhodne Azije, naj se udeležijo mednarodne konference v Ženevi 20. in 21. jtdija. Povabljenih bo kakih 60 vlad. Waldhein jim bo hkrati predložil dnevni red konference. Konferenca bo na ministrski ravni. Waldheim je izrazil prepričanje, da bodo vse države spoznale, da gre za humanitaren problem in da zato na konferenci ne -bo političnih razprtij. Pri- m prave bo vodil sam in bo ■ konferenci tudi predsedoval ! in sicer v najtesnejšem so- S delovanju z visokim komi- S sarjem OZN za begunce. S Po mnenju držav ASEAN ■ Vietnam ni sprejel učinkovi- ■ tih ukrepov, da bi preprečil j selitev beguncev iz države, je ■ rečeno v skupnem sporoči— ■ lu po tridnevnem ministr- i skem sestanku članic i ASEAN na Baliju. Ti begun- ■ ci kakor tudi drugi indoki- j tajski razseljenci, ki se za- S tekajo v države ASEAN, so I zanje hudo gospodarsko bre- I me. ASEAN podpira pre- } dlog, da bi sklicali medna- S rodno konferenco c ittdo-kitajskih beguncih. V skupnem sporočilu je pet članic ASEAN (Indonezija, Malezija, Singapur, Tajska in Filipini) izrazilo hudo zaskrbljenost zaradi poslabšanja položaja v jugovzhodni Aziji Vietnam je pozvalo, naj umakne svoje čete s taj-sko-kampučijske meje. Vseh pet članic je ponovilo podporo ASEAN stališču, da ima kampučijski narod pravico, da svobodno, brez tujega vmešavanja, odloči o svoji prihodnosti Ponovili so tudi zahtevo ASEAN, da se tuje sile brezpogojno in popolnoma umaknejo s kampučijskega ozemlja. JANEZ CUCEK Draga koruza bo krojila ceno Pred meseci določene cene pšenice ob slabi letini ne bodo mogle zdržati Kaže, da postaja visoka cena koruze stvarna. Kakršnakoli že bo — pšenica ne bi smela biti cenejša, zlasti ne letos, ko je bodo naželi tako. malo, kot že dolgo ne. V Sloveniji so tako ceno pšenice potrdili z dogovorom o organiziranem odkupu oziroma zamenjavi 1 kg koruze za 1 kg pšenice tretje viste. Za drugovrstno pšenico lahko kmetovalec dobi 1,05 kg in za prvovrstno 1,10 kg suhe kakovostne koruze, če jo bo raje zamenjal, kot prodal za denar. Zamenjavo koruze za p Senico želijo kmetovalci, ki potrebujejo krmila, sicer bi mnogi raje polomili svoj pridelek, kot prodali. Pšenico so posejali zato, ker ne morejo leto za letom na isti njivi sejati le koruzo za svojo živino in ne za prodajo. Predlagana zamenjava pa jim bo gotovo ustrezala, <5e jo bodo organizatorji izvajali brez napak in izkoriščanj. Koliko bo veljala pšenica v dinarjih? Odkupna cena, določena pred meseci - 3,40 din za 1 kg prvovrstne in 3,20 oziroma 3 din za drugovrstno in in tretjevrstno - je prenizka. Največji pridelovalci pie-nice v Vojvodini in Slavoniji menijo, da bi zaradi slabe letine morali dobiti za tretjevrstno najmanj 4 din, za boljšo pa celo 5 din. Uvožena koruza je tudi po 4 din, z dostavo do oddaljenih kmetijskih zadrug pa še dražja, in kmetje jo težko dobijo, ker je ni dovolj. Cena domače koruze pa se suče okrog 6 din. Ob zamenjavi pšenice za koruzo za kmetovalce ne bo posebno po- membno, po kakšni ceni bo pšenica ali koruza, saj se bosta njuni ceni ujemali. Cena pšenice bo veliko pomembnejša za mlinske organizacije, ki jo bodo plačale s koruzo, kmetijskim zadrugam pa še posebej krile stroške odkupa oziroma zamenjave. Iz cene pšenice se bo namreč morala oblikovati cena moke. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Kakšen je vpliv besede na prakso? Kako zagotoviti, da se dobri nameni o demokratizaciji političnega življenja ne sprevržejo v agitko? Na kakšen način upoštevati zgodovinske specifičnosti, ko gre za urejanje skupnih zadev v enotni jugoslovanski skupnosti za politično suverenost republik? Delo, ne priseganje Taka in podobna vprašanja se zastavljajo potem, ko je bila jugoslovanska javnost seznanjena s sklepi predsedstva CK ZKJ o pobudi tovariša Tita za nadaljnjo demokratizacijo političnega odločanja, kolektivnega vodenja in uvedbe enoletnega mandata predsedujočega (dveletnega, ko gre za izvršilne organe). Eno je gotovo: beseda, oprta na teorijo in prakso, lahko razgiba ukrepanje, lahko postane animator za še doslednejšo demokratizacijo političnega sistema socialističnega samoupravljanja. In ukrep ne more postati agitka, če ga soočimo s politično realnostjo, v kakršni smo. To pa pomeni, da ne zametuje vsega dobrega, kar je v sistemu socialističnega samoupravljanja, pač pa to le potiska naprej. Če bi zgolj glasno prisegali na veljavnost Titove pobude, ne iskrni pa pobud za dosled-nješe delegatsko odločanje, potem bi bilo lahko vse skupaj podobno zgodbi o treh hčerah, ki so očetu dejale, da ga ljubijo kot zlato, briljante in kot sd - je sklenila naštevanje najmlajša. Pa se je družina ujezila in najmlajšo nagnala. Toda vilam se je zahotelo, da so v tisti družini „ukinile“ sol in oče je spoznal, kako pomembna je, celo pomembnejša od zlata in briljantov ... Torej: nikakršnih deklarativnih priseg, pač pa trdo delo, da poglobimo socialistično frontno demokracijo s pomočjo razvitega sistema delegatskega dogovarjanja, sporazumevanja, odločanja — v širokih okvirih interesnega pluralizma po samoupravni poti izraženih interesov. Pobuda o nadaljnji demokratizaciji ustavnega delegatskega političnega vodenja in odločanja, torej tudi princip ekipnega vodstva in znotraj tega enoletna „rotadja“ je potemtakem izraz spoznanja, da lahko delavskemu razredu odtujeno politično posredovanje izgubi oporo v realnih družbenoekonomskih odnosih, če objektivno zaostri le boj okrog pozicij vpliva „oblasti” na vse življenjske tokove. S tem seveda ni rečeno, da so tudi takšni nesamoupravni pojavi v Jugoslaviji tako zastrašujoči, da je treba pričeti biti plat zvona. Toda politična modrost mora znati predvideti posledice in se jim zoperstaviti s pozitivno rešitvijo, ki je nadaljevanje skladnosti našega samoupravnega razvoja. Ta pa slej ko prej ostaja, kot pravi Edvard Kardelj, razvijanje procesa krepitve samoupravne vloge delovnega človeka v združenem delu in v drugih samoupravnti skupnostih njegovih interesov, kakor tudi v demokratičnem delegatskem mehanizmu naše družbe. Kajti, ne pozabimo na Kardeljeve besede, ki so naš prog am, upanje in hotenje - sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična partija. Srečo si lahko človek ustvari samo sam. MILAN MEDEN TELEGRAMI KJNSHASA - Predsednik republike Zaire Mobuto je v Lubumbashi-ju sprejel člana predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja, ki mu je prenesel poslanico predsednika republike Tita. V daljšem prijateljskem pogovoru sta Mobutu in Kraigher izmenjala stališča o vrsti mednarodnih problemov, o skupnih interesih, o pripravah na bližnje srečanje neuvrščenih in o bilateralnem sodelovanju. Poseben poudarek sta dala v pogovoru vlogi neuvrščenih dežel pri prizadevanjih za ohranitev varnosti in miru v Afriki ter materialni in politični pomoči osvobodilnim gibanjem na jugu te celine. Pogovor je znova potrdil identičnost mnenj o gibanju neuvrščenosti. MANILA - Jugoslovanska državna delegacija, ki jo vodi član predsedstva SFRJ Fadil Hoxha, je preživel dan v družbi s filipinskim predsednikom Ferdinandom Marcosom, njegovo ženo Imeldo Marcos in več člani filipinske vlade. Predsednik Marcos in Fadil Hoxha sta na pogovorih ugotovila, da so stališča jugoslovanske in filipinske vlade glede mnogih mednarodnih problemov podobna ali se povsem ujemajo. Vladi obeh držav enako zaskrbljeno remi ja ta dogodke v jugovzhodni Aziji, meneč, da je vsako vmešavanje v notranje zadeve drugih držav popolnoma nedopustno. SEUL - Ameriški predsednik Carter in južnokorejski predsednik Park Cung hi sta predlagala sestanek obeh Korej in ZDA, da bi »navezali dialog in zmanjšali napetost na razdeljenem Korejskem polotoku.” Predlog o tem vsebuje skupno sporočilo, ki so ga objavili v Seulu ob koncu Carterjevega dvodnevnega obiska v Južni Koreji. Carter in Park sta se sporazumela, da bosta državni sekretar Vanče in južnokorejski zunanji minister Jin navezala s tem namenom stike z zunanjim ministrom Demokratične ljudske republike Koreje. BEGIN BEAR - V Južni Kaliforniji so čutili štiri potrese, od katerih je najmočnejši dosegel 4,4 stopnje po Richterjevi lestvici Manjšo materialno škodo je napravil potres na območju epicentra blizu jezera Big Bear, 130 kilometrov vzhodno od Los Anghelesa, kjer so sunek tudi čutili, niso pa zabeležili nobene gmotne škode. Ceni pšenice in koruze bosta vzlic temu zanimali tudi pridelovalce in živinorejce. Želeli bodo vedeti, kako donosno je pridelovanje in po kaki ceni naj računajo tako zrnje za krmo lastne živine. Poznati morajo stroške pitanja in pridobivanja mleka. Odkupna cena živine je bila določena po ceni koruze, oziroma krmil, za katere je porabljena. Po odloku Zveznega izvršnega sveta, objavljenem letos v februarju, naj bi odkupna cena koruze bila 2,70 din za kilogram. Če bo uvožena koruza po 4 din ali .še dražja, tudi pitana živina in mleko ne moreta biti tako poceni, kot je bilo določeno z istim odlokom. Če je pšenici moč zvišati ceno -zakaj ne tudi živini in mleku? Tako kot pri pšenici je treba tudi pri živini upoštevati spremenjene razmete. Kruh je gotovo enako pomemben za našo prebrano kot meso. Če je letos zaradi neugodne letine pšenice malo, bo pitane živine in mleka premalo zato, ker je kmetovalci ne bodo hoteli niti mogli rediti za neustrezno ceno. JOŽE PETEK tedenski mozaik LIBIJSKA NAPOVED, DA BO NAJMANJ za dve leti usta« la izvoz nafte, je na newyof* borzi pognala ceno zlata vzgor, dolar pa navzdol. Hki*j se na borzi niso kaj prida zrn#® za sklep iz Tokia, po katei bodo ustanovili svetovni kart" porabnikov nafte, saj lahko korak prinese kvečjemu dolg1^ ročne učinke. „Klub razviti)'; vse bolj pesimistično gleda ^ možnost, da bi izvoznike nafl( privil k večji proizvodnji. V*# po ameriških ocenah so namrf spoznali, da je nafto najbolj* imeti - pod zemljo ... amp** samo svojo;;; MEDTEM PA JE KAK1 CARSTENS URADNO POVZEL dolžnost novega predse« nika ZR Nemčije. V nastopni govoru je pozdravil Nemce * obeh nemških državah. Pri tej je poudaril, da mu je pred sed državnega sveta NDR Eri® Honecker med prvimi državn® čestital ob izvolitvi zapredsedi* ka. , .Honeckerju sem se brzojtf no zahvali. Ta izmenjava br^ javk je spodbudno znamenje ** nadaljnji razvoj odnosov v pl® miru," je rekel Carstens- Ko j* govoril o notranjepolitični vprašanjih, je poudaril kot nV pomembnejše zagotoviti veijj enotnost in soglasje političnih * v državi glede energetske poli®’ ke, varstva človekovega okoU* zaostrenih problemov v zvezi1 delitvijo nafte in drugih surf' vin ... Malo pozno, a vend*f le..,. I DA PA PRED TEŽAVAMI' ki jih čutijo tako gospodarstva nild kot običajni ljudje, ni vare® nihče, priča tudi novica * Moskve. V Sovjetski zvezi so * podražili avtomobili pohištva, preproge, krzno, izdelki iz dr* gocenih kovin ter usluge v kavtf nah in obratih družbene prehrr ne. Povišanje cen je znatno, sli bodo zlatarski izdelki, preprog in podobno ter krzno In krznen) izdelki dražji za skenj petdeset odstotkov, potniški avtomobil za 18, uvoženo pohištvo za 30> domače za lO odstotkov. Cene V gostinstvu so, odvisno od kat*” g arije lokala, višje za 25 do 45 odstotkov. Otroško pohištvo in otroška krznena konfekcija se niso podražili, nespremenjena je cena zlata za zobne proteze, medtem ko bodo bodoči zakon* ci za zlate prstane plačali 70 rubljev več kot doslej... Udr rec tudi za ljubezen ■.. ©e tevarii late ni M (ekratarii OOZK, ulmn MM m intnliIh OO i N Html videl, v komunizmu bo vuk imel cementa po »vojl potrebi z e b s- & 'y r NOVE MOČI - Žaga na Pogancih pri Novem mestu že dela z obnovljenimi in povečanimi močmi. Po nekaj mesecih obnove in prenove so ^prave ponovno stekle, na dan pa lahko nažaga-jo več lesa kot prej, čeprav še vedno ne morejo zadostiti povpraševanju. (Foto: M. Markelj) DELAVSKI HOTELI - Konec junija sta se združila gozdarska domova v Glažuti in Kočevju, ki sta prava hotela za gozdne delavce. Na fotografiji: restavracijo gozdarskega doma v Kočevju krasi tudi več velikli del akademskega kiparja Staneta Jarma. (Foto: Jože Primc) NEIZKORIŠČEN RIBNIŠKI GRAD - Reka Bistrica je pod mostičkom, ki vodi k ribniškemu grcdu umazana ko le kaj, Ribničani pa v šali pravijo, da za odplake in odpadke niso zaslužni oni, ampal Sodražani. Zaradi umazane vode še toliko bolj prihaja do izraza naravnost vzorno urejen grajski park ki poleg negovanega rastlinja, urejenli poti in spominskih kipov premore celo izredno primerei prostor (na posnetku) za gledališke, glasbene in še kakšne prireditve na prostem. Žal pa si bo tudi t« p oletje ribniški grad privoščil dolg kulturni dopust. (Foto: D. R.) REGRES ZA GNOJILO Republiški sekretariat za kmetstvo, gozdarstvo in prehrano je te dni izdal navodilo za uveljavljanje regresa ob nakupu umetnih dušičnih gnojil. Da bi pospešili dognojevanje travnikov in povečali pridelek krme, bodo kmetovalci dobili po 0,23 dinar-ja regresa za vsak liter mleka, ki s° ga namolzli in prodali mlekarnam od 1. januarja do 30. aprila letos, vendar bodo regres lahko uveljavili le, če bodo v času od L maja do 30. septembra kupili dušičnega gnojila vsaj v štirikratni vrednosti pripadajočega regresa. Da ne bo vsakdo posamič uveljavljal to družbeno pomoč, bodo zbirne zahtevke z ustrezno dokumentacijo predložile Živinorejski poslovni skup nosti zadruge, oz. obrati, ki se ukvarjajo z zbiranjem mleka, to Pa ^odo morali storiti najkasneje d°3l. oktobra letos. Doma ni več človeških rezerv v novomeški občini se lahko pohvalijo glede majhnega števila brezposelnih, ne morejo pa se s produktivnostjo in ustrezno izobrazbo ter usposobljenostjo že zaposlenih O • \s c>e/m/sca V letošnjem prvem trimesečju je blo v novomeški občini število brezposelnii najnižje v zadnjii letih. Samo 95 moških in 57 žensk je bilo vpisanih na listi brezposelnii, po drugi strani pa je združeno delo izkazalo potrebo po 1154 delavcih. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo v občini odprtih 852 novih delovnih mest, hkrati pa je bilo 312 mest izpraznjenih. Pri 1154 prostih mestih je združeno delo lahko zaposlilo le 908 oseb, kar pomeni, da je bilo kritih komaj 79 odst. potreb. Iz drugih republik pa se je v tem času pri nas zaposlilo 191 delavcev. Konec marca je bilo v novomeški občini zaposlenih 24.248 ljudi v zasebnem in družbenem sektorju. Zaposlenost naglo narašča, kar je po eni strani hvalevredno, po drugi Ti podatki, ki jih je zbrala občinska skupnost za zaposlovanje, so resno opozorilo pri načrtovanju novih investicij in planiranju. Odpiranje novih delovnih mest v novomeški občini ni več potrebno, saj potreb po delavcih ni mogoče več kriti niti po številu, še manj po strokovni usposobljenosti. RIA BACER SPET PLIN Kočevci so bili nekaj tednov brez plina, ker se je zataknilo pri „do-hodkovnih odnosih". Zdaj je občinska skupščina dobila novega prodajalca, in sicer Miho Moritza, ključavničarja z Reške ceste. Roka obrtnikom 200 največjih Zgled iz sevniške občine NOVO MESTO: Zaradi slabega vremena je bil ponedeljkov sejem zelo slabo obiskan. Naprodaj je bilo le 257 prašičev, prodanih pa 123, fc^en tega pa še 14 glav goveje irine, prodani pa le dve. Pujski so ,.°d 700 do 1.000 din za glavo, oli od 26 do 28 din ter krave od 7-50 do 23.50 din kilogram žive BREŽICE; V soboto je bilo pri-sV 389, prodanih pa 276 puj- , - — -v.-, piuuaiuii pa a,v, [/Uj °v po 40 din ter 7 nad tri mesece ^etežIa5iČeV P° 28 din k'*°i’ram strani pa se kažejo tudi negativni učinki tako naglega zaposlovanja. Opaziti jih je v padanju produktivnosti, v prepočasni izboljšavi kvalifikacijske ravni med zaposlenimi in v vedno hujši stanovanjski problematiki. Tudi napovedi za preostali del leta ne kažejo bolj umirjene rasti zaposlovanja, saj so v združenem delu izkazali potrebo po 3404 delavcih, iščejo pa tudi 250 pripravnikov. Ce bi bfle vse kadrovske potrebe krite, bi znašala stopnja zaposlovanja preko 15 odst., medtem ko je z občinsko resolucijo predvidena le 4-odstotna rast. Vsaka obrt ni zlata jama. Prav malo obrtnikov je, ki se Še ubadajo z miri storitvenimi dejavnostmi. To navsezadnje krepko občuti potrošnik. Izvršni svet sevniške občinske skupščine je na pobudo sevniškega združenja obrtnikov k poročilu o uresničevanju občinskega srednjeročnega načrta dopisal nekatere dopolnitve, ki bodo lahko vzpodbude taki obrti. Predlagajo, naj bi storitvenim obratovalnicam v prvem letu dela znižali prispevke za samoupravne interesne skupnosti za 75 odst.,v vsakem naslednjem letu pa za 30 odst. Ostarelim obrtnikom, moškim, starim nad 60 let, ženskam nad 55, pa naj bi te prispevke v celoti črtali. Pri tistih, ki se hkrati ukvarjajo tudi s proizvodno dejavnostjo, naj bi Na katerem klinu lestvice so se znašle dolenjske delovne organizacije Kmetijski nasveti Dosevki, ki omilijo sušo j Ljubljanski kmetijski zavod nam je — z željo, da jih objavimo ~ poslal navodila za ukrepe za odpravljanje posledic letošnje e> in četudi smo o njih v tej rubriki že sami pisali, na kratko Povzemamo njihovo vsebino. Kmetovalcem bo zaradi suše zlasti manjkalo krme, zato jo ji ba vsaj delno nadomestiti s strniščnimi dosevki, ki gred' 1**5® zaradi prej dozorelega žita prej na njivo in zato lahko dajo _cJi pridelek kot sicer. Strniščne dosevke lahko sejemo takoj, Prezimite dosevke, ki jh strokovnjaki tudi priporočajo, pa od uca avgusta do konca septembra. Med strniščnimi dosevki gre nesporno prvo mesto, kot je bilo uu^gokrat naglašeno, krmnemu ohrovtu strženaiju, zlasti bor Ze^ef1* unageliter. Sejati gaje mogoče naravnost na njivo, še Je Pa je vzgojiti sadike in jih kasneje presaditi- Za en hektar ga strniščnega dosevka je potrebno toliko sadik, kot jih ^gojimo na 200 arih, za kar potrebujemo 1 kg semena, eori na sadik naj bo 20 cm, za presajanje pa so upravičenost do oprostitve ugotavljala davkarija glede na vrednost te proizvodnje. Do olajšave naj bi bili upravičeni tudi obrtniki, ki ne dosegajo dohodka nad povprečnim bruto osebnim dohodkom za posamezna dela. Akcija naj bi ne sprožila nikakršnega plazu „osipanja“ denarja za interesne skupnosti. Sevniška davčna uprava po opravljenem pregledu namreč sodi, da bi se za oprostitev prispevkov SIS lahko potegovalo le 37 obrtnikov v občini. Interesne skupnosti bi se morale v tem primeru odpovedati le 160 tisočakom. Na videz nepomemben denar je v računih skromne uslužnostne delavnice lahko le spodbuda. Da bodo te olajšave veljale, jih morajo kajpak potrditi prizadete samoupravne skupnosti. Delegati vseh treh zborov občinske skupščine v Sevnici so se na zadpji seji že odločili ža takšno politiko. a. ŽELEZNIK Po zgledu beograjske „Ekonom-ske politike", ki vsako leto objavlja zanimive lestvice največjih jugoslovanskih delovnih organizacij, je v zadnji številki tudi »Gospodarski vestnik" prinesel razvrstitev „200 največjih v Sloveniji". Toda razvrstil jih je drugače, ne po skupnem prihodku kot Beograjčani, marveč po lanskem doseženem dohodku, ki pa seveda djtfe drugačno podobo: Po taki razvrstitvi je prišlo na prvo mesto Železniško transportno podjetje Ljubljana z 2, 46 milijarde dinarjev dohodka. Zanimivo pa je, da bi bila ta delovna organizacija šele na 8. mestu, če bi jih razvrščali po celotnem prihodku, in spet na prvem, če bi odločalo le število zaposlenih. Na drugem mestu je Iskra, na tretjem REK Velenje, četrtem Železarna Jesenice, petem Gradis, šestem TAM Maribor, sedmem Železarna Ravne, osmem Gorenje Velenje, devetem Slovenija vino in desetem DES Ljubljana. Največja dolenjska delovna organizacija 1MV Novo mesto zaseda 11. mesto z 864,6 milijona dinarjev dohodka v letu 1978 ter s 5.828 zaposlenimi delavci (6. mesto in 3,96 milijarde dinarjev celotnega prihodka (16. mesto). Tovarna zdravil Krka je na 13. mestu, SGP Pionir na 23., Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj" je 70., Novoles 88., Lisca Sevnica 116., Novoteks 119., Beti Metlika 137., Labod 138., Inles Ribnica 146., Zidar Kočevje 161., GG Kočevje 192., Jutranjka Sevnica 194. in GG Novo mesto 197. s 153 milijoni dinarjev dohodka v lanskem letu. M. L. z°etne ^ Nevarne bdhače, ki jih ogrožajo, uničujemo ocronom, sevinam ali ekaluxom. Sadike presajamo po dežju y 5 * mulil tul V1UUUAU1U’ uuumv J/IVOUJUIU'/ »v-j- seh ~rs*ne razdalje 60 cm, v vrsti pa naj bodo oddaljene med j 20 do 25 cm. Še pred saditvijo je treba izdatno pognojiti z y !čnimi gnojili (400 KAN na hektar), podobno pa velja tudi p .Uge stmiščne dosevke. **riporočljivi dosevki so še kavla, sejana predvsem po ozim-P00 ječmenu, mnogocvetna ljuljka sort tetraflorum in dilana, lr?na repica sorte perico PVH, pri nas manj znani knnni rastlini eksandrijska in perzijska detelja, splošno znana strniščna repa, Wnvna ogrščica sorte starška ter krmna oljna redkev sorte Koruza za krmo, tako imenovani pitnik, sicer daje velik miiiV) »imv *iuvuv/31li p] Pridelek, vendar ima majhno hranlno vrednost. Med prezimnimi dosevki, ki jih priporoča kmetijski inštitut, rž oz“Jma ogrščica sorte gorezanski, ozimna repica perko PVH, Za Majo ter rži sorte popelsdorfska in okta. S ■ ..g ■ s\ - Zbudi se, čas je, da greš na letni dopust! EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: Tit Doberšek Dosedanji razvoj vinske trte je ugoden in kaže razen vinogradov, ki so pozebli, na dobro vinsko letino. Vinogradniki kakor kmetje na splošno pa imamo in bomo imeli ves čas do trgatve | Strah pred točo ki je ponekod že klestila in še grozi uničiti trud vinogradnikov in kmetov. Trta je v tem času najbolj občutljiva, saj je ob koncu bujne rasti še krhka in nezaščitena. Vinogradnik je pred točo brez moči. Delno izgubo pridelkov mu lahko krije zavarovalnica, če se je vinogradnik pravočasno za-varovaL Na žalost nam na Dolenjskem še ni uspelo organizirati skupinskega zavarovanja proti toči, kot imajo to organizirano na Vipavskem in v Metliki, s čimer se znižajo stroški zavarovanja (premije). Ravno visoki stroški zavarovanja marsikaterega vinogradnika odvrnejo od tega, za vinogradnika dostikrat usodnega ukrepa. veljal 120 milijonov dinarjev. V ta namen bi ustanovili posebno samoupravno interesno skupnost za obrambo, vendar se za ustanovitev te skupnosti niso še dokončno dogovorili. Delegati občin sodjjo, da računa za ukrepe proti toči (plačilo bi bilo obvezno) ne moremo naložiti le na rame kmetov, saj hrano uživa vse prebivalstvo. Zato bi morali biti za ukrepe proti toči zainteresirani vsi, ne samo kmetje. Namestnik republiškega sekretarja za kmetijstvo Karmelo Budihna je delegatom razložil, da bi od predvidenih 120 milijonov dinarjev stroškov tri četrtine veljalo za temeljni sistem obrambe pred točo, kar bi bila republiška skrb, četrtina stroškov pa bi odpadla na področni sistem. Področni sistem bi se razdelil na 4 dele in sredstva za ta področni sestem naj bi preskrbele občine. Ta sredstva naj zberejo združeno delo in zainteresirane samoupravne organizacije in občine, v katerih bodo področni sistemi za obrambo pred točo. Uspešno varstvo proti toči je tudi varovalna mreža pred točo, ki jo razpnemo nad trtami. To je že skoraj običaj v severni Italiji, kjer imajo mrežo razpeto proti toči ne samo nad vinogradi, temveč tudi nad intenzivnimi sadovnjaki. Varovalna mreža je iz sintetičnih vlaken, da skozi njo prodirajo sončni žarki in dež, zadrži pa zrna toče in pozneje tudi požrešne ptice. Slaba stran tega varstva je visoka cena mreže, mnogo dela s postavitvijo posebnega ogrodja za mreže, napenjanje mreže in shranjevanje (snemanje) mreže čez zimo. Pozimi je namreč treba mrežo zviti, ker bi jo teža snega in ledu raztrgala, ogrodje bi se polomilo. Tretji način varstva pred točo je razganjanje točonosnih oblakov s streljanjem proti toči. Ta način varstva proti toči je star že 100 let. Sodobna tehnična sredstva jamčijo veliko večji uspeh tega varstva pred točo, kot je bilo to pred prvo vojno in v začetku 50 let pri nas na Bizeljskem in na Goriškem. To varstvo bo najbrže kmalu postalo obvezno na celem območju Slovenije. Kot smo brali v „Delu", so 26. junjja delegati republiške skupščine sprejeli-osnutek zakona o sistemu obrambe pred točo. Sistem, ki ga predvideva zakon, bi po približnih ocenah. Glede obrambe pred točo s streljanjem raket na točonosne oblake je znano, da se je že poslužujejo v sevemovzhodnem delu Slovenije na območju 7 občin, ki jih pokriva protitočni dežnik. Organizirana obramba ima svoj radarski center v Žikari-cah. S pomočjo radarja odkrivajo točonosne oblake in usmerjajo strelce raket proti njim. Razen v sevemovzhodni Sloveni- S ji je podobna obramba še okrog J Varaždina na Hrvaškem in v J nekaterih predelih Srbije. Dose- # danji uspehi so napotili naše g vodilne strokovnjake k temu, da 0 so to obrambo postavili v 0 ospredje v obliki zakonskega p osnutka. Ker bo s sprejemom 0 zakona obramba razširjena tudi na območje Posavja, Dolenjske ^ i n Bele krajine, sodimo, da mo- 0 ramo naše bralce seznaniti s to £ problematiko, predvsem pa s 0 tem, kako toča nastaja in z j možnostjo obrambe pred njo. ^ Večina vinogradnikov in kmetov 0 namreč nima jasnih predstav o £ nastanku toče, zato bomo o tem 0 obširneje pisali v nadaljnjih dveh £ nadaljevanjih. s DT 0 mt***************************************■ 900 - let Ribnice Pred kratkim se je sestal odbor za pripravo praznovanj ob 900-letnici Ribnice in imenoval več delovnit teles, katerih naloga je pripraviti programe za svoja delovna področja. Ti programi morajo biti izdelani do oktobra letos. Ko bodo programi pripravljeni, jih bo potrdil odbor, ki bo tudi določil vrstni red nalog in opravil doleta 1982. Odbor je imenoval naslednja delovna telesa: sekretariat občinskega odbora (predsednik Franc Grivec), komisijo za gospodarsko-finančna vprašanja (predsednik Stane Skra-bec), komisijo za urbanizem in komunalo (Viktor Pogorelc), komisijo za spomeniško varstvo (Milan Železnik), komisijo za turizem (Andrej Klemenc), komisijo za tisk in propagando (Franc Železnik), komisijo za publikacije (Janez Debeljak), komisijo za kulturo in prosveto (Ive Stanič), komisijo za telesno kulturo (Alojz Marolt), komisijo za prireditve, ki jo sestavljajo vsi predsedniki društev na območju občine, in komisijo za tehnično-operativna dela. Ustavitev se ne sme ponoviti Emona in Pionir nista izkoristila vseh možnosti za sporazumevanje Gradbišče velikega zdraviliškega in turističnega središča v Čatešldh Toplicah je 22. junija zopet oživelo, toda iz obrazložitve Pioniijevega tozda v Krškem sekretarju MK ZKS Posavje lahko razberemo, da znova obetajo ustavitev del, če sporne zadeve okoli podražitev ne bodo razrešene. To pa pomeni vnovič družbeno škodo. Svet posavskih občin, ki je o tem razpravljal na zadnji seji, je sprejel stališče, da se kaj takega ne sme ponoviti, za kar sta odgovorna tako investitor kot izvajalec. Seji je prisostvoval tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Roman Ogrin. Svet spričo pomanjkljivih informacij ni sprejel dokončne politične ocene. Odločil se je za komisijo, ki bo proučila postopke, ugotovila politično od- STANOVANJSKI VOZLI V jedrski elektrarni ugotavljajo zelo različne želje pri reševanju stanovanjskih vprašanj za Istrokovnajke, ki bodo zaposleni v njej po začetku obratovanja. Tako si na primer Slovenci prizadevajo, da bi dobili kredite'za gradnjo zasebnih hiš, medtem ko je s hrvaške strani več želja po družbenih stanovanjih. Stanovanjske probleme bodo reševali v obeh smereh, ker to ni v nasprotju z resolucijo. Obsojanja vredni pa so pojavi, da nekateri delavci JE gradijo razkošne vikende (vile) 20 do 30 kilometrov stran in se hkrati potegujejo za družbeno stanovanje. Svet je razen tega ugotovil, da žal niso bile izkoriščene vse možnosti sporazumevanja med prizadetima partnerjema. Kolikšen del krivde kdo nosi, bo lahko povedala šele arbitražna komisija. Ker pa zanjo še vedno niniajo predsednika, so člani sveta menili, da morajo odgo vorni komunisti poskrbeti, da ga čimprej dobijo in da delo steče. 1. PIONIR NOVO MESTO Tradicionalnega športnega dne SGP Pionir Novo mesto, ki je letos potekal v organizaciji tozd Gradbeni sektor Zagreb, se je udeležilo več kot' 500 špotnikov iz Ljubljane, Novega mesta, Krškega in Zagreba. Tekmovalci iz devetin tozdov so se pomerili v osmih športnih disciplinah, ponovno pa je bila najboljša ekipa tozd Gradbeni sektor iz Novega mesta. Končni vrstni red: 1. Novo mesto, 2. DSSS, 3. Strojno prometni obrat, 4. Krško, 5. MKO itd. G. ROVAN V rojstnem mestu gasilstva Ob 110-letnici delovanja GD Metlika dobilo republiško odlikovanje in priznanje OF - Novi prostori za muzej Od 29. junija do 1. julija je Metlika, rojstno mesto slovenskega organiziranega gasilstva, gostila blizu 1500 gasilk in gasilcev. V mestu Ob Kolpi so namreč praznovali dva lepa jubileja: 110-letnico gasilskega društva in 10-letnico Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki. GASILCI SO PRIPRAVLJENI - V Bistrici so se pomerili gasilci ter pripadniki enot civilne zaščite na ribniškem občinskem tekmovanju v gasilskih veščinah. Nastopilo je okoli 40 ekip s 350 udeležena. Vsi so pokazali dobro izvežbanost, pripravljenost in sposobnost. Lepo so p rešene tie članice ženske gasilske vrste iz Dolenjii Lazov. Na koncu sta povdjnik civilne zaščite France Bc in poveljnik občinske gaslske zveze Anton Šobar podelila priznanja. Na diki: med najtežjimi nalogami je bi tridelni napad, pri katerem tekmovalci ravnajo z motomo črpalko. (Foto: M. GLAVONJIČ) V počastitev dveh lepih jubilejev so Belokranjci pripravili vrsto kulturnih in drugih prireditev. Na eni izmed njih so predali namenu novo avtomobilsko cisterno, v metliškem gradu je gasilski muzej pridobil tri nove prostore, na raznih slavnostnih sejah pa so zaslužnim domačim gasilcem predali vrsto republiških in občinskih priznanj, več plaket, domače gasilsko društvo je podelilo diplome, od Gasilske zveze pa je dobilo odlikovanje, ki ga je predal predsednik zveze prof. Branko Božič. Društvo je za pomembne in dobro opravljene naloge v preteklosti dobilo tudi občinsko priznanje OF. Vsekakor je bilo najbolj živahno ob Kolpi, kjer je bilo v nedeljo dopoldan redno republiško prvenstvo gasilskih enot tekstilne in usnjarske industrije za moške in ženske ekipe. Nastopilo je več kot 40 ekip, lep uspeh pa so požele tudi vrste z Dolenjskega, predvsem iz Metlike in Novega mesta. Na Trgu svobode je bil popoldan slavnostni mimohod vseh udeležencev in gostov. V blizu 1500-glavi dolgi koloni so korakali predstavniki gasilskih občinskih zvez s Hrvaškega in iz Slovenije, med njimi tudi Mariborčani, ki prav tako praznujejo 110-letnico organiziranega gasilstva. Po mimohodu so zbrani in gostje poslušali nekaj govorov, uspela prireditev, pokrovitelj slavja je bila Beti, pa se je zaključila s tovariškim srečanjem. J. P. Bogata revolucio tradicija na Dolenjskem Piše: Franček Saje |£| Orožništvu pa je glavar ukazal, ko je za okrepitev dobil deset srbskih vojakov, naj vsako tako „boljševiško gibanje .. .s kruto silo zatre**, in to tudi razglasil po občinah. 10. januarja je prišlo v Sevnici do še večjih nemirov. Ko so delavci in kmetje 9. januarja zvedeli, da je na postaji vagon moke za izvoz v Avstrijo, so vagon zastražill Naslednjega dne so moko odpeljali in jo razdelili med potrebne. Kmetje so se moki sami odpovedali. Preiskali so tudi trgovine, „ne da bi kaj vzeli** čeprav so našli skrito blago. Naslednji dan so delili moko še drugim Sevničanom, 40 weč pa je je še ostalo. Zaradi tega so orožniki, ki so Dobove „v neposredni bližini Brežic pojavljajo v zadnjem času izgredi, ki imajo izrecno, boljševiški značaj. Ljudstvo se ne zmeni več za uradne ukrepe in dela samovoljno popolnoma na lastno pesL Ne išče si več pravice pri kompetentnih oblasteh, splošno vlada samopomoč". dobili pomoč, začeli divjati Aretirali so kmeta Kolmana iz Šmarja, ki ga je množica delavcev in kmetov 12. januarja osvobodila iz zapora. Zvečer pa je prišlo iz Zagreba 60 srbskih vojakov ki so v naslednjih dneh zaprli okoli 50 delavcev in kmetov. Brežiško okrajno glavarstvo je 24. marca 1919 zaprosilo vojaško poveljstvo v Zagrebu za najmanj 30 srbskih vojakov, ker se v vaseh Veliki Obrež, Sela, Gaberje, Mostec, Miholovec, Loče in Rigonce okrog Podobno razpoloženje je že več mesecev vladalo tudi v Vinici v Beli krajini. Ljudje, ki so 1. novembra prisegli republiki, so se sklicevali na to prisego in niso priznavali kraljevine SHS, njenih uradov in gospode sploh. Ta pasivni odpor, ki ga je Peter Balkovec povezal z radičev-skim gibanjem v Bosiljevu, je šel tako daleč, da kmetje niso dovolili niti otrokom, da bi hodili v šolo. V takem stanju je zadostoval le majhen povod, da so se kmetje tudi odkrito uprli. Do tega je prišlo 21. aprila 1919, ko je viniški župan pred cerkvijo javno pozval odbornike, naj podpišejo prošnjo za gradnjo železnice Čmomellj - Vinica - Vrbovško. Ljudje so začeli protestirati. Ko pa je župan izjavil, da bo kar sam podpisal, je med ljudmi zavrelo. Kričali so, da izrablja oblast, zahtevali štampiljko za žigosanje denarja in sklenili, da bodo prevzeli županstvo. Kakih 150 kmetov je demonstriralo po Vinici, Peter Balkovec pa jim je govoril: „Mi hočemo republiko! Tudi Srbi hočejo republiko, tudi Srbi ne marajo svojega kralja!" Popoldne se je množica kmetov zopet zbrala in izvolila začasni občinski odbor. Zaradi „viniške bu-ne“, kot so tedaj imenovali ta krajevni upor, je 25. aprila prišlo v Vinico 30 srbskih vojakov, ki so orožnikom pomagali zadušiti vstajo in aretirati njene organizatorje. Meščansko časopisje je veliko pisalo o uporu in od tedaj revolucionarne akcjje ali pa tudi navadno ropanje dlje časa označevalo kot „vinici-zem“. Pasivni odpor proti meščanski oblasti na področju okoli Dobove je pod vodstvom revolucionarnega socialista Antona Kramerja, krojaškega pomočnika iz Velikega Obreža, 9. maja prerasel v odkrit upor, ko so se vojni ubežniki uprli pozivom na orožne vaje. V Velikem Obrežu so postavili mlaj, nanj obesili rdečo zastavo, na mlaj pa pritrdili poziv, da se morata kmet in proletariat združiti v internacionalnem demokratizmu. Oboroženi uporniki so hodili po vaseh, da si orožniki sploh niso upali stopiti na to področje, dokler ni bataljon srbske vojske 5. junija 1919 upora zadušil. V Stari Loki in Škofji Loki so vojni obvezniki 6. maja pritrdili na zidove velike razglase, da se ne bodo odzvali pozivu na orožne vaje, ker so se dosti borili, sedaj naj se pa bore bojni dobičkarji in oderuhi. Naslednji dan se je zbralo 25 vojnih obveznikov, ki so odkorakali v Škof- jo Loko, demonstritali po mestu, govomostf izvajalca in investitorja ter poskušala najti vzroke tudi pri dn " li pri drugih partnerjih. Politično odgovornost komunistov pa sta dolžna ocenjevati tudi občinska komiteja v Krškem in v Brežicah. J. TEPPEY Zadnji pod udarom če bodo izjeme, naj veljajo predvsem za stanovanja 6. junija je bila v Novem mestu seja občinskega sindikalnega sveta, ki bi morala biti že 18. maja, a je bila zaradi nesklepčnosti preložena. Tokrat so slabo udeležbo na sejah ponovno kritizirali, saj je bila zadostna udeležba na vseh zasedanjih v dosedanji mandatni dobi komaj zagotovljena. Ko so preverjali, zakaj je toliko manjkajočih na zadnji seji, so eni trdili da gradiv in vabila sploh niso dobili, drugi pa daje bilo vse pravočasno odposlano. Možno je edinole to, da so vabila za sejo ponekod ostala v predalih pri tistih, ki v delovnih organizacijah razdeljujejo pošta Kljub temu pa takih primerov ni bilo veliko in to ni vzrok, da seja ni bila sklepčna. Gre torej le za premajhen čut odgovornosti delegatov. Z nekaj pripombami so bila tokrat sprejeta stališča sindikatov glede izplačil, ki bremenijo osebne dohodke ali se izplačujejo delavcem iz sklada skupne porabe ali iz materialnih sredstev. V razpravi pa so delegati soglasno podprli predlog predsedstva sindikatov, v katerem sicer odobravajo nedavno sprejete varčevalne ukrepe sveta guvernerjev bank, menijo pa, da bi moral biti stanovanjski dinar zadnji, ki bi ga ti ukrepi prizadeli. V novomeški občini, kjer je stanovanjska izgradnja v zaostanku, za letos pa je predvidenih veliko več gradenj, bi lahko prišlo do hudih posledic tudi za gospodarstvo, če stanovanj ne bi zgradili DOBRO PRIRAVLJENI - Posnetek je z nedavnega občinskega tekmovanja ekip prve ponoči civilne zaščite v Brežicah. K merjenju znanja so prišle precej izenačene, kar je rezultat izredno prizadevnega dela. (Foto: J. Teppey) Vsi hitimo-kam? Hodimo po cestah, srečujemo se, pozdravljamo, odzdrav-ljamo. Ko pa nas prijatelj pobara, kako kaj, mu odgovarjamo na kratko, mudi se nam. Mudi se tudi njemu. Vsem se neprestano mudi. Vsi neprestano hitimo. Kam? Nekoč so ljudje imeli več časa. Lahko so se ustavili, lahko so tudi poklepetali. Ogledali so si njive in polja. Ugotavljali, kakšno bo vreme, kakšna bo letina. Dandanes tega ni več. Zato pa smo nervozni ne znamo se pogovarjati, nismo prav nič potrpežljivi. In vse to vodi v moderne bolezni v bolezni živcev. Res je, da je tak čas, res, da imamo vsi mnogo dela, res pa je tudi da si mnogo tega naprtimo sami Nekaj zato, ker nas tako delo veseli nekaj pa tudi zato, ker bi radi več zaslužili Pa ne za osnovne življenjske potrebe. Domek rabimo, stanovanje potrebujemo. Ni pa res nujno, da imamo nekje v gorah vikend, pa morda ob morju tudi. Morda celo oba. Le kako bomo potem uživali... Saj vikend hišica prinese tudi obveznosti: pospravljanje, čiščenje, kar naprej je kaj narobe, skrbi ali je hišica dobro prezimila, ali ni morda kdo vdrl vanjo. In se takoj pojavi vprašanje, ali ni morda veliki trud zaman. Ali bomo res to lahko uživali? Starši trdijo, da delajo vikend hišice za otroke. In otroci? Ali se zavedamo, da mnogi otroci prav sovražijo vikend hišice ker so stalno na istem kraju, ker je tam malo mladih ljudi, ker so stalno pod kontrolo staršev. Za koga potem to delamo? Upam, da ne zato, da se hvalimo pred sosedi Taki nestrpni ljudje, ki sem jim neprestano mudi, tudi nimajo nobenega časa zase. Denimo: ne znajo jesti. Vseeno jim je, kaj je na mizi, hranijo se in jedo zato, da lahko delajo. Ne pogledajo, ne uživajo ob pogledu na lepo pripravljeno hrano, morda med jedjo celo berejo. Niti slina se ne utegne izločiti ne želodčni sokovi Hrane ne pregrizejo, ne prežvečijo, napol pregrizena hrana pride v želodec. In ko smo prosti? Potem hitimo in hitimo, dolga potovanja, mrzlica, ure in ure vožnje v vročem avtomobilu po prenatrpanih cestah, kjer so vsi vozniki nemogoči, razen seveda nas! Poskušajmo si urediti naš prosti čas tako, da se bomo spočili, ne pa da smo po prostem času duševno še bolj utrujeni kot pred njim. Mag. sc. ANTON PRIJATELJ dr. med. vzklikali republiki, se vrnili iz mesta ter se razšli. V/Moravčah, kjer so kmetje že 9. in 10. januarja 1919 oplenili graščino Belnek, so se vpoklicanci na orožne vaje 8. maja zbrali na posvetovanje in sklenili, da ustanove „uporniško stranko". Nato so demonstrirali po Moravčah, pretrgali brzojavno zvezo, vzklikali proti duhovščini in za repu Mika Sele 15. maja so proti njim poslali večjo skupino orožnikov. Na Krškem polju je od novembra 1918 trajala neposlušnost meščanski oblasti. Orožniki so pogosto napovedovali kmečki upor, napade na sodišča, okrajna glavarstva itd. Na obširnem področju od Šentjerneja do Brežic in Krškega so vojni obvezniki prav tako niso odzvali pozivu na orožne vaje. Oboroženi so se v skupinah skrivali in se imeli za zeleni kader. Na seji občinskega odbora v Kostanjevici 25. maja je prišlo do prvih nemirov, ko so odborniki vzklikali, da ne plačajo nikakih novih davkov in ne priznavajo srbskega kralja, ker ga ni nihče izvolil, ter sneli sliko predstolonaslenika Aleksandra. Čez dva dni je šest orožnikov zasačilo in aretiralo pet spečih vojnih ubežnikov iz Ošterca. Ko so atetirane vodili proti Kostanjevici, so ljudje za orožniki metali kamenje. Kmalu nato je prihitelo v Kostanjevico 40 do 50 oboroženih kmetov iz okoliških vasi. Najprej so šli pred sodišče. Ker tam ni bilo aretirancev, so krenili v mesto in napadli orožniško postajo. Po krajšem streljanju so orožniki napad odbili. V Kostanjevico je še isti dan začela prihajati orožniška pomoč. V kratkem se je zbralo 31 orožnikov, ki so bili v stalni pripravljenosti. Že 2. junija je prišlo do novega upora na Krškem polju. Ko so trije orožniki v pogonu za vojnimi obvezniki prišli v vas Gorico pri Velikem Podlogu, so jih oboroženi kmetje napadli in pregnali v Veliki Podlog. Tam so jih v šoli obkolili, ujeli in razorožili. Po tej zmagi so kmetje krenili na pohod po Krškem polju. Presekali so telefonske žice, napadli orožniško postajo v Krški vasi in orožnikom zaplenili orožje. 3. junija so poslali proti upornikom bataljon srbske vojske, ki je s pomočjo orož-ništva zadušil ta kmečki upor in zajel več upornikov. Upor so vodili Anton Ivanc iz Gorice, ki se je udeležil že upora v Judenburgu in je kasneje padel kot španski borec, Henrik Longo-s Pristave, ubežnik iz avstrijske vojske, in Janko Vidovič z Danilo Murn V torek, 26. junha, smo se 4 šmihelskem pokopališču posledAr poslovili od umrlega Danila M ur«* etana fregate v pokoju. ' ‘ :a 1917 lojen je bil leta mestu, kjer je tudi v Novell reživel mestu, kjer je tudi preživel mlada leta. Starši so bili napredne? prepričanja in v tem duhu so vzgojj turi i cvaip nlfAVn Prvi \m1ivmTi ' tudi svoje otroke. Pod vplivom J. vzgoje se je pokojni Danilo odlov; jv jjuivujiu vaiiuu . za pravo pot in se že v šolskih le® vključil k Sokolu. Leta 1935, po končani šestf januarski diktaturi in organiziranj opozicijske stranke v Kandjji, sel pričel politično udejstvovati. Nalof m cilj gibanja opozicije sta bila, * se v organizacijo pritegne vso ® .P n predno mladino Novega mesta. 1 zato je bil ustanovljen športni kW Kandjja. Med pobudniki in prvin1 člani tega kluba je bil Danilo, kil bil tudi sam vsestranski športnik. , Ko se je odločil za vojaški poki* je leta 1936 odšel v podoficiisjj šolo vojne mornarice v Šibenik, v kapitulaciji in razpadu stare Jugo s« vije, mu je uspelo, da se je vflj* domov v Novo mesto. Kmalu P ustanovitvi Osvobodilne fronte sel vključil v organizacijo za teren K»? dija. V marcu 1942 je bil aretiran!! loslan v internacijo. Po kapitulad talije se je vrnil domov in že P nekaj dneh odšel v partizane-brigadi je bil samo kratek čas- Ft slan je bi v Dalmacijo na iz popoln tev kadrov vojne mornarice. M« narodnoosvobodilno vojno do osvc boditve je deloval v bazi vojne m°r 1 narice na otoku Visu. Kot strokovno usposobljen, zav° den in vzoren oficir je povojna le® služboval na raznih odgovornih mf stih vojne mornarice. Upokojen J bil leta 1965. Za vestno službovanj in zasluge med narodnoo svobod il« vojno je prejel številna odlikovanj* Zadnja leta je kot upokojen«* živel v rodnem Novem mestu. Pro meseci je težko zbolel, napadla ga J zahrbtna bolezen, ki ji je podlegi’1 Z njegovo smrtjo smo izgubi! iskrenega prijatelja in dobrega tovi riša. Vsi, ki smo ga poznali ga botri oliranili v najlepšem spominu. V.V JUBILEJ DELAVSKE UNIVERZE 10. junija je minilo 20 let, odkaJ so v Krškem dobili delavsko univ«1" zo. Pri počastitvi obletnice f podelili več priznanj. Ivica Rup«’' je za 15 let ..zvestobe” prejela zlat0 plaketo slovenskih DU, 9 delavcev j1 dobilo srebrne plakete, 15 sodel«v cev pa pismena priznanja. Gorice, povrnjenec iz Sovjetske R« sije. Tem akcijam je sledilo še v«‘ nastopov slovenskega kmečk«? -iti >' boljševizma. Njegovi pobudniki' organizatorji so bili povmjenci ' Sovjetske Rusije, udeleženci voj* ških uporov, vojni ubežniki in vratniki z bojišč, ki so se imeli' boljše vike. Revolucionarne kmečke akcij el* hko delimo v glavnem na tri vri* nasilno izvajanje agrarne reforfl1* boj proti vojnim dobičkarjem ! verižnikom, rušenje stare oblaj^ njeno prevzemanje ali nepokorš™ do meščanskih oblasti. Spontano revolucionarno ki* čko gibanje je valovilo po vsej niji, zlasti pa je bilo razširjen®Z Dolenjskem. Akcije so se po na vij91 zdaj tu, zdaj tam. #tji| TRG V VINICI - Na tem mestu so uporni kmetje 21. 4- ^ prevzeli občinsko oblast. DOLENJSKI LIST kultura in izobra- ževanje Tudi natakar je človek Premisijanje o natakarskem poklicu ob branju zapisa v Dolenjskem listu — Kulturni in nekulturni gostje ^ prebiranju zapisa ,.Rcs. nobc-!!c P^ze več", ki je bil objavljen v oicnjskem listu na strani Pisma in odmevi, je lahko marsikdo dobil “al>o sliko o gostinskih delavcih. ,an' serr> natakar, zato sem prepri-an, da se takšni nesporazumi, kot Jc Zapisani, odvijajo drugače. Ne bom zagovarjal natakarja iz ovomeške pizzerije, ampak naš po-v Podpisane Novomcščanke so c naš poklic. Ali so sploh kdaj izmišljale o poklicu gostinskega elavca? Ali vedo, da nismo prosti sobotah in nedeljah in praznikih, eprav nam ustava zagotavlja dolo- Skrbi jih odkup Pojasnilo k članku , tremi tedni jc bil v Dolenj listu objavljen moj članek z ™slovom „Skrbi jih odkup", tokrat P Pojasnjujem, da pisanje ni bilo ^aperjeno proti metliški Vinski klc-, je sodelovanje med tem ozdom ter vinogradniki in dru-°m belokranjskih vinogradnikov c o vzorno. Čedalje več vinogradni-^namreč proda grozdje v Metliki, doki razstave belokranjskih vin so DrirM^C’ ®c'°kranjci sicer znajo P el ati dobro grozdje, veliko vina Pa spridijo s slabim kletarjenjem. , neurejenost razmer na trgu »netijskUi pridelkov (pri tem je y | a Posebej omeniti padec cen 0 ov jn prašičcV, vinogradniki pa sc °J>Jo, kaj bo s ccnami zaradi velike Ponudbe grozdja iz drugih republik) n* kriva metliška Vinska klet, j6 nji pa tudi ni moč naprtiti kriv-e Za žalostno dejstvo, da ljudje ^očarani bežijo s kmetij. FRANC DF.RGANC SODELOVANJE Z modro lasto ki l!*^enci artiške osnovne šole, že h r “?° srbskohrvatskega jezika, lasto* iCasa s°dclujcmo z Modro Obiiin- adinsko revijo iz Zagreba, ob 2s-l so.nam že več prispevkov, nas izhajanja revije pa so "rL?nVabm proslavo. Ob tej z. nat°cčaiS0 ?°dulUi ‘Ud! nagradc mni," S J -Lepa si, domovina (nrf ■ i Vajenci so sc udeležili i izleta v Kumrovec, Stubico, na aijemc in v zagrebški živalski vrt. , KATJA HALER in VIDA PETE L INC čen delovni čas’ Tudi zaradi takih, kot so sestavljalke objavljenega pisma, ki se ne zavedajo, tla ima tudi gostinski delavec pravico do počitka. ne moremo uveljaviti svojih pravic. Pravijo, da ima gost vedno prav. Vendar pa mislim, da ni naša dolžnost uslišati prav vsako željico in da ni kulturno od gosta, če natakarja pošilja po vsako malenkost posebej. Nismo služabniki, saj tudi družba, v kateri živimo, tega ne dovoljuje. Smo delavci. Zakaj sc v drugih potrošniških ustanovah obnašate drugače? Ponižno čakate v vrstah in ne zahtevate pritožne knjige, denimo v bolnišnici, trgovini ali na uradu, ko vam povedo, Ja zahtevanega ne morete dobiti, ter vas odslove s ..Pridite jutri!"? Upam, da se Novomeščanke v bodoče ne bodo obnašale tako, kot so se. In šc nekaj: kritika brez podpisa kaže, da jc sestavljalke pisma strah pred resnico. DARKO ŽIBERT Otočec KONEC ROPARICE - Iz Dob-ličice je prejšnji teden potegnil na dan 110 cm dolgo ščuko upokojenec Drago Bedič iz Črnomlja. Na tehtnici se je izkazalo, da ima lepo težo — 83 kg. Takšnih vodnih mrcin v vse bolj onesnaženji bdokranjskli vodah gotovo ni več veliko. (Foto: B. Grabrijan) 22 . scniiškem pokopališču smo se • junija za vedno poslovili od ana Kralja, po domače Nampljeve-S® ‘Vana. Sedemnajstleten se je 1939 že So.r!j, zagovarjati pred metliškim o °btožen jc bil po zakonu ■ Živ ./e dr^aVe’ češ da jc kričal: p0 e. Stalin, živela Rusija!" V za-isteI,,JC|mora' odsedeti deset dni, še ciona , pa je raznašal revolu-1940 je bil Dodnjc ^KOJ, marljivo jc zbiral jateljevC S7Ustanovitev Društva priklice Je Prepovedane ie hn naPadu Nemčije na SZ pa pridruži1«61 v 19^2 sc je žil St °*cranjski četi, se udele-ofentiv b°Jcv in med roško zaporih° Padel V roke ltalijanom- Po mesecih i!, 8a mučili ter po nekaJ nato na v ,.1? najprcj na Rabu’ razsul., ■ ov'’ odkoder sc je po domov ■ 'tallJanslcc vojske vrnil so „a ln sPct postal partizan. 1944 osvnK a ov' gori ujeli Nemci in je Po °v l eV.d0Čuka, v Avstriji, v KNmni.tV.‘,iZ “jetništva je deloval so m,, V*czke vojne preizkušnje pa ^koina,eleZdraV^ ^luseje človek 0 J0 bil plemenit Spomir.jalZiat° kot ** T*™ tovariš požrtvovalnega PRIJATELJI Razočaran lastnik zastave 4ni^ ,^raBujevcu so najbrž prepri-bile T* delai° brezhibne avtomo-misT ° SOd'm po tem’ ^er sploh ne if. , .10 rezervne dele. Imam leta !! ' 750’ Zastava", in kar tri p0 >m zanjo iskal nek rezervni del. Ra tY,a,SVctu ^ se napotil v Trst in n\e . ' c*°l,‘l- Po pravici povedano, J.e *° nialo zabolelo. Ali ne bi reji1 v -Zastavi" končno narediti JANKO POTOKAR. Črnomelj ŠOJE STRELJAJO Ni ga najbrž med nami, ki si ne bi rad privoščil kdaj kaj posebno slastnega. V Soteški gori nad gradom Sotesko pa živi mlad mož, ki je ves nor na šoje. Hodi po vinogradih in jih strelja. Sojina obara mu namreč odlično tekne. Prosim bralce Dolenjskega lista, naj mi povedo, ali je šoje dovoljeno streljati. Upam, da ne. Ves svet se zgraža nad Italijani, ki imajo na svojem jedilnem listu tako radi naše lastovke, od katerih se s poletov na jug mnoge nikoli več ne vrnejo v svoja stara gnezda. Kakor sem slišala od domačinov, je tudi šoj v tem koncu doline ob Krki vse manj. .. S. ROZMAN LJUBLJANA pisma in odmevi Srečanje na tujem Pismo iz Malmoeja Junija, ko so dnevi na jugu Švedske že čisto poletni, smo člani SKD „Planika“ iz Malmoeja spet pripravili srečanje v naravi. Tokrat, žc četrtič po vrsti, smo se sešli v Eggclstadu. Najprej smo si ogledali I t.i. park dinozavrov, nato pa nas jc gostoljubno sprejela na svoji kmetiji družina Prvulovič. Za plesno glasbo je poskrbel Marzin Pečovnik, ob jedači in pijači pa srno sc prijatelji in znanci zapletali v pogovore in beseda jc pogosto tekla o domovini. Srečanja sc jc udeležil tudi Jože Babuš, naš konzul iz Malmoeja, ki jc bil navdušen nad tem, da v daljni deželi ne pozabljamo slovenskega porekla. Srečanje nam bo ostalo šc dolgo v lepem spominu, zahvaljujemo pa se upravnemu odboru društva in vsem, ki so poskrbeli za to, da smo zdomci in izscljcnci v tej deželi z medsebojnim spoznavanjem spet lahko dokazali svojo pripadnost matični domovini. Razšli smo se s prijetnimi občutki in življenje na tujem nam bo za kanček lažje. IVAN PUCKO V NEDELJO PRAPOR Ribniški upokojenci bodo imeli večjo svečanost 8. julija ob 9. uri v telovadnici v Ribnici. Ob tej priložnosti bodo razvili prapor Društva upokojencev Ribni- ___________________J V VORANCEVIH KRAJIH Ob koncu tekmovanja za Levstikovo bralno značko smo imeli izlet na Koroško. Obiskali smo Ravne na Koroškem in si ogledali študijsko knjižnico, kjer nam je lepo predstavil pisatelja Voranca tamkajšnji Prežihov rojak in prijatelj dr. Franc Sušnik. Obiskali smo tudi pisateljev grob in hišo, v kateri jc Prežihov Voranc živel po vojni. J. AUPlC T. KOLAR OŠ KOCEV JE DVAKRAT TREŠČILO V' četrtek zvečer je med nevihto udarila strela v gospodarsko poslopje Franca Dimca v Dol. Dolah pri Šentjerneju. Ogenj je poslopje uničil do tal, škode je za 200-000 din. V soboto popoldne jc treščilo v gospodarsko poslopje Ivana Kelharja v Stari vasi pri Bizeljskem. Zublji so poslopje uničili, poleg pa šc 40 ton sena in kmetijske stroje. Škode je za 600.000 din. VINSKA CESTA TUDI NA GORJANCIH Občinska Turistična zveza v Brežicah je sklenila začeti akcijo za gradnjo vinske ceste na Gorjancih. Prizadevala si bo za čimprejšnje naročilo idejnega projekta. Gre namreč za to, da povežemo vinorodno gorjansko območje s turističnimi načrti celotnega spominskega območja Zumbcrak - Gorjanci. Gorjansko sleme za sedaj slabo združuje kraje in ljudi na slovenski in hrvaški strani Sele dobre ccstc bodo ustvarile tem krajem možnost za hitrejši razvoj. ca. vl Peskolom uničuje spomenik Miniranje v novem peskolomu grozi cerkvi pri Novi Štifti — Težave okoliških prebivalcev — Ni odgovora Zaradi miniranja v nuvoodprtem peskokopu v Ribniški dolini so ogroženi kulturni spomenik - cerkev v Novi Štifti in stanovanjske hiše. Po zidovju cerkvene ladje in zvonika so se pojavile razpoke. Se huje pa jc družini Fajdiga, ki živi nedaleč od ccrkvc. Eksplozije so povzročile razpoke v jami za vodo in tako jim je vsa pitna voda odtekla. V bližini ni studencev, zato je nesreča še večja- Nič lažje ni drugim prcbivalccm. Voda, ki sc jim steka v vodnjake s streh, jc neužitna zaradi obilico prahu, ki vstaja izpod koles težkih tovornjakov. Starejše hiše v Ravnem dolu in Lipovšici bodo gotovo kmalu pokazale znamenja načetosti zaradi miniranja v bližnjem peskokopu. Vaščani obeli vasi, samostan in Gluhi za predlog? Ključ -za Center usmerjenega izobraževanja v Šmihelu je podpisan sporazum o združitvi presežkov SIS Novomeške SIS s področja družbenih dejavnosti so v soglasju z občinsko skupščino, občinskima konferencama SZDL in ZKS ter občinskim sindikalnim svetom že na začetku aprila predlagale organizacijam združenega dda, naj bi 19,5 milijona dinaijev presežkov SIS iz leta 1978 združili za zgraditev centra usmerjenega izobraževanja v Šmihelu. NA PETEM SALONU ŠEST NAGRAJENIH Na 5. salonu likovnih samorastnikov Jugoslavije, ki ga bodo odprli v soboto, 7. julija, v trebanjski galeriji, bo razstavljenih 95 slik in kipov 40 ustvarjalcev, med njimi tudi avtorji, ki so prejeli nagradc in priznanja. Veliko častno nagrado 5- salona so dobili: Jože Horvat - Jaki (za sliko Razpet), Dušan Jcvtovič (za Veliki dan na vasi), Viktor Magyar (za Plavi razgovor), Greta Pečnik (za sliko Velika mati) in Ivan Rabuzin (za Gozdove). Častno priznanje p.a je umetniški svet podelil kiparju Miroslavu Župančiču za delo Človek, ki počiva. Izvršni svet novomeške občinske skupščine jc ob koncu maja ugotovil, da podpisovanje posebnega samoupravnega sporazuma o združevanju teh presežkov nc poteka zadovoljivo, saj se je za tak način porabe denarja odločila v dveh mesecih komaj tretjina delavccv vseh organizacij združenega dela. S podpisovanjem pa se mudi, saj so presežke vgradili v vsoto, potrebno za novi center usmerjenega izobraževanja, ki naj bi ga začeli graditi že to jesen. Občinski izvršni svet pričakuje, da bodo njegov poziv za podpis samoupravnega sporazuma v združenem delu razumeli in s tem pomagali razrešiti enega temeljnih problemov že začete preobrazbe vzgoje in izobraževanja. Zaradi občutnega pomanjkanja prostora v novomeških srednjih šolah so tudi letos velike težave pri vpisu novincev. Veliko število kandidatov za prve letnike v novem šolskem letu so zavoljo prostorske stiske zavrnili- Zato je vsem dejavnikom v novomeški občini veliko do tega, da čimprej zgradijo v Šmihelu začrtani center usmerjenega izobraževanja. Kadar se mudi, je škoda zaradi izgubljenih dni še bolj občutna- IZ. i V SLIKARSKI DELAVNICI - Od minulega petka, ko so udeleženci XII. tabora prvič prijeli za čopiče, je bil takle pogled v njihove delavnice (v trebanjskem izobraževalnem centru) nekaj vsakdanjega- Novi taborski dnevi Otvoritev XII. tabora likovnih samorastnikov s koncertom prejšnji četrtek na Mimi — ob navadnih svečah Fajdigovi so se pritožili načelniku za gospodarstvo, vendar jc žc mesec mimo, odgovora pa nobenega. Vsi, ki smo zaradi miniranja in prevozov s težkimi tovornjaki prizadeti, upamo, da bodo odgovorni upoštevali naše pritožbe in ravnali tako, da bosta zasebna imovina in pomemben slovenski kulturni spomenik zaščitena. Vprašajmo sc, zakaj je potrebno odpirati peskolom na tako neprimernem kraju in če sala nji peskolomi Rigler in Goršič nc zadoščajo več. Vaščani Lipovšice in Ravnega dola, pa tudi vsi prebivalci Ribniške doline, ki so prispevali za obnovo cerkve pri Novi Štifti, upamo, da bo to pereče vprašanje rešeno v vsestransko korist. • IVAN LUSIN Vinice XII. tabor likovnih samorastnikov v Trebnjem se izteka. Udeleženci bodo ustvarjali še danes in jutri, dda pa bodo oddali v soboto pred slavnostno sejo skupščine tabora in častnega odbora ter otvoritvijo petega salona v trebanjski galeriji, na kateri bo imel slavnostni govor predsednik SAZU prof. dr. Janez Milčinski, predsednik častnega odbora letošnje taborske prireditve. Na taboru (v prostorih trebanjskega izobraževalnega centra) ustvarja 40 samorastnikov: 27 slikarjev in 6 kiparjev. Med njimi jih je šest iz drugih držav: dva iz Brazilije, po eden pa iz Belgije, Francije, Italije in Tunizije. Novincev je tokrat malo, mnogi so že večkrat delali na teh tradicionalnih taborskih srečanjih. Letos ni Ljubljančana Aniona Plemlja, tako da je zdaj za njim Trebnjemu najdlje zvesta Greta Pečnik, slikarka iz Pirana. (Slavnostno otvoritev so v četrtek, 28. junija zvečer, opravili v prenovljenem domu TVD Partizan na Mirni. Spored jc minil brez tradicionalne predstavitve udeležencev XII. tabora^ kei je zaradi prekinitve elektrike niso mogli opraviti. Dvorano so razsvetlili s svečami. Medla svetloba je komaj omogočila predsedniku izvršnega sveta trebanjske občinske skupščine Avgustu Gregorčiču, da je prebral svoj poetični govor. Manj pa jc slabo osvetljena dvorana motila Koroški akademski oktet, ki je otvoritveni del popestril s koncertom slovenski!' ljudskih in umetnih pesmi ter s pesmimi drugih jugoslo- vanskih narodov. Oktet je posebej navdušil z interpretacijo pesmi, ki jih pojo Slovenci onstran Karavank. Načrtovanje kulture v tozdih in krajevnih skupnostih še nima take domovinske pravice kot druge dejavnosti Skrb za to je naložena večinoma organizatorjem kulturnega življenja, da se znajdejo, kakor vedo in znajo. Včasih se poslužijo pogovorov z delavci in občani, tu in tam anket, redko sestankov. Nastane nekakšen spisek potreb in želja, pravi načrt pa kajpak to še ni. Naposled se v delovni organizaciji ali krajevni skupnosti zvrsti nekaj proslav. V tozdih jih plača sindikat iz dotirane vsote, izjemoma posežejo za take zadeve v sklad skupne porabe. Vse prej kot konjičkarsvo Ob takem ,.načrtovanju“ se kulturi v temeljnih samoupravnih in življenjskih sredinah ne godi kaj prida. Na vsejugoslovanskem posvetu organizatorjev kulturnega življenja maja v Mariboru so menili, da je rešitev iz tega, za kulturo ponižujočega stanja v drugačnem odnosu do načrtovanja. Slednje bi morali zastaviti tako v delovnih organizacijah kot v krajevnih skupnostih, nato pa načrte soočiti Pri tem naj bi posvetili posebno pozornost kulturnemu življenju v krajevnih skupnostih, kjer preživijo delavci večino prostega časa. Vse to so znane zahteve, le uresničuje jih malokdo, pa čeprav ga k temu silijo resolucije, sklepi, stališča in ne nazadnje tudi zakoni, še posebno ,:mala ustava“. Kultura namreč ni nikakršna zasebna zabava zanesenjakov, marveč, poudarimo ponovno, samoupravni človekov delovni in ustvarjalni vsakdan. IZ. Glasovanje po pošti V novomeški kulturni skupnosti spet razsaja bolezen, ki seji pravi nesklepčnost — Res ni zdravila za ta pojav? Skupščina novomeške kulturne skupnosti je mogla do zdaj le malo sej opraviti nemoteno. Motnjam je ime nesklepčnost. Nekajkrat so morali sklic na sejo z istim dnevnim redom ponoviti. Nesklepčnost je kronična bolezen, ki je tudi delegatski (v samoupravnih interesnih skupnostih dvodomni) sistem ni odpravil. Prej bi reldi, da je ta pojav v času delegatskih odnosov še teže izkoreninljiv, saj velja za zakonito le štetje delegatov po zborih. To pomeni, da lahko skupščina zakonito deluje in sklepa, če je navzoča več kot polovica delegatov v zboru izvajalcev in več kot polovica delegatov v zboru uporabnikov. Za neuspešen sklic skupščine kulturne skupnosti moramo vsekakor šteti sklic 27. junija, ko je bil nesklepčen zbor izvajalcev. Predsedstvo sc jc znašlo v veliki zadregi, kaj storiti, saj sta bili na dnevnem redu kar dve neodložljivi točki dnevnega reda: analiza uresničevanja srednjeročnega načrta 1976 - 1980 za leto 1979 ter sprejem sklepa o pripravah za sprejem razvojnega načrta novomeške kulturne skupnosti za novo srednjeročno obdobje 1981 -1985. Delegati so. se sporazumeli, da sklepčni zbor uporabnikov odloča veljavno, prav tako navzoči delegati 'zbora izvajalcev, medtem ko sc bodo morali manjkajoči delegati nesklepčnega zbora izvajalcev o svoji odločitvi v zvezi z obravnavanima točkama izrpči na način, ki ga bo določil izvršni odbor skupščine, najverjetneje pa po. pošti, kot so to nekoč že storili. Ob vsem tem je zaskrbljivo, da so z omenjene seje izostali izvajalci kot najbolj zainteresirani za načrtovanje kulture jutrišnjega in kasnejših dni, ne nazadnje tudi zategadelj, ker je od skupnega jezika z uporabniki odvisno, koliko denarja bo odmerjenega za posamezno zvrst kulturne dejavnosti. IZ. nm ik” V NOVEM MESTU V Dolenjski galeriji so od sobote, 30- junija, na ogled slikarska dela članov likovne skupine „Dolik” iz Jesenic. Pri otvoritvi je imel mladi novomeški pianist Aleš Vesel krajši koncert. Razstavo sta pripravili novomeška likovna skupina Vladi-mira Lamuta in ZKO in bo odprta do 10. julija. Pred jesenjo bodo imeli novomeški likovniki razstavo svojih del na Jesenicah. ncKc ODdC KONSIGNACIJSKA PRODAJA PRODAJA IN INFORMACIJE: LJUBLJANA, Titova 36/40, telefon: 317-044 MARIBOR, Ljubljanska 9, telefon: 27-835 VELENJE, Celjska 5 a, telefon: 851-000 ORGANIZIRANA SERVISNA MREŽA Ljubljana, Maribor, Velenje, Beograd, Novi Sad, Priština, Rijeka, Sarajevo, Skopje, Split, Titograd, Zagreb. GENERALNI ZASTOPNIK ZA SFRJ avtotehna zastopanje, trgovina, izvoz—uvoz, servisi n. sol. o. LJUBLJANA korting St. 21 «1b60) 5. julija KOMUNALNO STAVBENO PODJETJE „KOSTAK" Krško komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge za 1. DVA GRADBENA TEHNIKA - za nedoločen čas 2. PET ZIDARJEV — za nedoločen čas 3. ENEGA TESARJA — za nedoločen čas 4. DVA VODOVODNA INŠTALATERJA - za nedoločen čas 5. ENEGA PK STAVBENEGA KLEPARJA - za nedoločen čas 6. DESET GRADBENIH DELAVCEV - za nedoločen čas 7. ENO ČISTILKO PISARNIŠKIH IN DRUGIH PROSTOROV NA GRADBIŠČU „NE" KRŠKO -za določen čas Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod 1. srednješolska izobrazba, zaželena praksa in pooblastilo za izvajanje gradbenih del, pod 2., 3. in 4.: ustrezna poklicna šola, zaželena praksa pod 5. priučen klepar pod 6.: PK in NK gradbeni delavci pod 7.: NK delavka Za vsa dela je predvideno 3-mesečno poskusno delo. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po tej objavi na naslov: Komunalno stavbeno podjetje „KOSTAK" Krško <211 O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po poteku roka za prijavo. obiščite szs. DOLENJKO SGP ,J*IONIR" Novo mesto, TOZD Strojno prometni obrat, razpisuje naslednja prosta dela in opravila za delavce z naslednjimi poklici: 1. KLJUČAVNIČARJA 2. ELEKTRIČARJA 3. AVTOMEHANIKA P ogoji: končana poklicna šola ustrezne smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj. Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom za nedoločen čas s pogojem 3-mesečnega poskusnega dela. POSAVSKI MUZEJ BRE2ICE razpisuje na podlagi določil statuta in samoupravnega sporazuma o delovnih razmerjih proste delovne naloge oziroma opravita INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (RAVNATELJA) Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri s področja dejavnosti muzeja (družboslovna usmeritev) in najmanj 5 let delovnih izkušenj v muzejski ali podobni stroki; - moralno-politične vrline in organizacijske sposobnosti za vodenje delovne organizacije. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: Posavski muzej Brežice, Brežice, Cesta prvih borcev 1, za razpisno komisijo. Komisija za delovna razmerja trgovskega podjetja ..KURIVOPRODAJA' Ljubljana, Čopova 14 objavlja prosta dela in naloge dveh skladiščnih delavcev za poslovalnico v Novem mestu Pogoji: NK delavec s končano osemletko. Prosta dela in naloge bodo zasedene za nedoločen čas in je zanje predvideno 60-dnevno poskusno delo. Osebni dohodek je določen po SS o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. ml?6?! !!°9e Z ‘?okazili ° izPolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni po dnevu objave na naslov: Trgovsko podjetje ..Kunvoprodaja , Ljubljana, Čopova 14. Kandidate bomo o izidu objave obvestili v 30 dneh do sklepu pristojnega organa. ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV Bršljin 63. NOVO MESTO OBJAVLJA: prosta dela in naloge: — konstruktor III izobrazba: strojni tehnik — konstruktor orodij izobrazba: strojni tehnik — administrator izobrazba: 2-letna administrativna šola - predkalkulant izobrazba: strojni ali elektrotehnik Delo je za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Rok za vložitev prijav je 15 dni. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh sprejemu sklepa. Poseben pogoj je poskusno delo. SGP ..PIONIR" Novo mesto, TOZD gradbeni sektor Krško, razpisuje naslednja prosta dela in opravila za delavce z naslednjimi poklici: 1. DVA VODJA GRADBIŠČ za delo v posebni delovni enoti v Libiji 2. DVA DELOVODJA za delo v posebni delovni enoti v Libiji 3. DVA KV KUHARJA za delo na Poljskem Pogoji: pod 1: gradbena fakulteta in 2 leti delovnih izkušenj ali: srednja gradbena tehniška šola in 3 leta delovnih izkušenj ter vsaj pasivno znanje angleškega jezika; pod 2: končana delovodska šola in najmanj 2 leti delovnih izkušenj; pod 3: poklicna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP ,,Pionir" Novo mesto, kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37. Kandidate bomo o rezultatih razpisa obvestili v 15 dneh po zaključku sprejemanja prijav. S Kortingom je tudi vaš dom koncertna dvorana oDcaucn: \ oannnnoc ■Vi auuuucroc amntm anaannar □noaanuc anncnr;a: aaarraonc anaannnc aoanoncr aooaacnc □aaoanac caBaaaac aaoaaaac rrririrTrjrnrvr' ačnoaaac nacaacac NOVO na tržišču! n0{BlSKAL. TRI barake - v junij je bilo vlomljeno v lec Pionir v Krškem. Vlorni- m ^iskal tri barake. Med prcd- VJ’ J**1 jc videl, mu je bil najbolj . zepni računalnik. Zadevico, ki ori„Pr\ nas vredna 2.000 din, jc Diesel s seboj. iunh*- MOTOR ~ V noči na 26. čevj!*e izginilo z dvorišča Mihelči-Vroa V Pe8erči vasi motorno kolo. redno je 8.000 din. čerTRESClL° JE - 26. junija zve-Dn_,:e udarila strela v gospodarsko 0 P*e Molotovih v Škocjanu. Pahal J?Un'^d ostrešje, 14 voz sena, neka' u s*amorcznico, poginilo je or(vl* ,r’ zgorelo drobno kmečko ; 0rodje- Škode je za 150.000 din. “dSla10-,?00 SKODE “ Strelaje . z6. junija zvečer tudi v I nii^ ° poslopje Franca Klad- junija uarsKo nUsa na yrhku pri Sevnici. Zgorelo I soH?Stre^e’ j >5 tona sena, orodje, ! din 'n deske' Skode je za 100 °00 zeoM ^^^TTA - V tem času je £an,C |° tUc*i ostrešje zidanice Sevni-30 nno°Pol»- proti 7 vetja- i cijai Prehiteval ^rebu- Pri Čatežu je tov°rnjakom mu *e nasProt; ' Vac Stipan Ra h^enju hi,!i ič ie bil v silovit mrtva.0 ranjen’ Stožirieva j vac fa£“Jin Pripeljal Stipan Rado-^enju hud« aVič- *e v s**ovitem o —- • pa &REZ DOVOLJENJA junjja 24°ma*iskem Beltu se je 27. Črnomlju' k**ros*av Dimitrijevič delovni **,• .dovoljenja vsedel na Zaradi nK A 1 A K g- A K O AJ O L A R. 35 7 D A AJJ A T O 1 Ks A tr K: CS L L A ;i T ; '.J: K ti R \ I N A !'ffr T 1 ! G rJ 1 S? N 1 T 1 54 1 v l s L A i A M s.. A N r A p. Voja'0^ ^ °s *n puščica raz- t P. T.CHARDIN Vey. ^ varnosti ni; že samo ži-L Je strašansko nevarno, prav-DTa'r smrtno nevarno, kot se ^ na koncu. 7 . R A. HEINLEIN ^tev je lahka, ali nevarna palica 2 zelezno ostjo mesto vzni cum tempore kozokrilec stremuska duhovitost vecie skladbe naročje obdonavi slovansko m. ime nem. pesnik in slikar lerčej vrsta peciva premaz za les, kovine g ostnica poudarek nekinarod napirenej skemool otoku papeževa krona vrtna cvetica izmišljena povest inpodobno rim državnik nekdrus vladar J. TRDINA Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne u§i 1 s PIDIH m I Prekolesaril morski preliv Američana osvojila tudi drugo Kremerjevo nagrado — V posebnem letalu je Bryan Allen preletel Rokavski preliv le z močjo svojih mišic . Na letošnji veliki pariški razsta-Vl letal in zračnih plovil je med ®8antskimi potniškimi letali, aluminijastimi velikani, vrednimi več ^“ijonov dolarjev, razstavljeno tu-1 nenavadno, krliko zračno plovi-°’ ki ne po ceni ne po videzu in "e P« grandioznosti ni primerljivo najsodobnejšimi dosežki letalske n°l°gije. Vendar pa je prozor-n° Plovilo vredno vse pozornosti, je z njim pred kratkim prvi *°vek zgolj z močjo svojih mišic Preletel Rokavski preliv. kjemni dosežek, katerega novi-i J> svetovnega tiska primerjajo s ovitim poletom Charlesa Lind-erRa Preko Atlantika pred dobri-Petdesetimi leti, se je posrečil Pilotu Bryanu Allenu in konstruktorju Paulu McCreadyu. Uspešni polet jima je prinesel poleg slave, rekorda in zadovoljstva tudi bogato nagrado; prislužila sta si 100 tisoč angleških funtov. Toliko je britanski industrijski mogotec Henry Kremer ponudil tistemu, ki bo prvi preletel Rokavski preliv le 1 močjo svojih mišic. Kremer si Pač ni mislil, da bo tudi to njego-*° nagrado pobral isti konstruk-'0r> kot je osvojil prvo. Nekaj ,esct let so namreč mnogi poskusi osvojiti prvo Kremerjevo na-Stado, za katero je bilo potrebno rivi'0101' določeno razdaljo in na-Pentljo v plovilu, katerega je ela poganjati le moč človeških mišic. McCreadyju je uspelo konstruirati plovilo, sposobno opraviti tako zahtevno nalogo. RAČUNALNIK POMAGA Ko se je McCready odločil osvojiti tudi drugo Kremerjevo nagrado, je vedel, da z njegovim Condorjem, ki je osvojil prvo, nihče ne bi zmogel preleteti morskega preliva med Anglijo in Francijo, zato je s pomočjo računalnika začel preurejati zaslužnega Condorja, da bi bil kos novi, mnogo napornejši in zahtevnejši nalogi. Skrajšal mu je velika krila, - prej so bila tako velika, kot jih ima letalo DC -9 - zamenjal je nekatere dele še z lažjimi in odpornejšimi in tako celotno letalo olajšal za dragocenih šest kilogramov. Vse ostalo je načrtal tako kot v Condorju: tesno, prozorno kabino za pilota — poganjalca, veliki plastični propeler v ozadju in manjše krilce v ospredju. Tudi pogonske naprave, še najl>olj podobne navadnemu kolesu, ni spremenil. Kljub zmanjšani teži letala pa za njegovega pilota ne bi bO primeren vsakdo. McCready je izbral 26 let starega Bryana Allena, rojaka iz Kalifornije. Allen je žilav kolesar, baje prej suh kot ne. Kasneje je s samim poletom do- kazal, da je tudi izredno vztrajen in trdoživ. Že nekaj let navdušeno kolesari in ne mine dan, da ne bi vsaj za tri ure sedel na kolo. Spi osem ur, poje pa presenetljive količine hrane, ne da bi sc zredil. OVIRA - TANKER Veliki podvig so pripravili brez velikega pompa. Za izletišče so izbrali visoko obalo pri Folkesto-nu. Pripravili so posebno leseno zaletišče, da bi Allen čim- lažje vzplul, nato pa so počakali na nevetroven dan. Ko so dočakali mimo ozračje, je Allen startal, vendar nesrečno. Polomilo se je eno od kolesc, zato je moral start ponoviti. V drugo je šlo bolje. Dvignil se je na višino treh metrov nad morsko gladino in s počasno hitrostjo poletel proti oddaljeni francoski obali. Po morju so hrabrega pilota spremljali reševalni čolni ter nekaj čolnov s predstavniki sedme sile, med katerimi je večina pričakovala'klavrn konec podviga. Do polovice poti je šlo vse po sreči, v drugem delu poleta pa so se začele težave. Najprej je priplul mimo super tanker. Allen se mu je moral v širokem loku izogniti, saj ga preleteti ne bi mogel, a nepričakovani ovinek mu je vzel nekaj dragocenih moči. Kot nalašč se je kmalu zaton dvignil še veter in nevarno upočasnil Albatrossa. Najhujše trenutke je preživljal pilot. Naporno „kolesarjenje“ ga je pošteno izčrpalo, popil je vse zaloge vode, žeja pa je bila vse hujša. Čeprav je pred pričetkom poleta pojedel precejšen kos posebno kaloričnega kitajskega sira in kup sadja, o katerem Bryan meni, da je najboljše gorivo na svetu, so ga začele moči zapuščati. Vse je že bilo pripravljeno, da bo klonil in pristal, prav v najbolj kritičnem trenutku pa se je veter polegel in Albatross se je ponovno dvignil više ter poletel hitreje proti cilju. Morda je pilotu prilila s novih moči tudi zlovešča senca = velikega morskega psa, ki se je H pojavil pod plovilom. S skrajnimi napori in povsem na || koncu moči je Bryan prigonil plo- g vilo do peščene plaže na rtu Gris = Nez. Kot je povedal kasneje, bi ne §§ mogel narediti niti deset metrov s poti več. Zmagovalno plovilo nad mor- M jem. lllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllNIIIIIIIIIIII flF 1 M 9 M fr in se 'Mila®* sv,tu je V-ncev. ki so ta: ln ki en hili ki SO bili 'ImJ **.a 80 čisto teDeC hladno-Se,Podrem,« n Pa bo mir 104. Vzel je drugo puško, ki jo je imel že pripravljeno, in spet pomeril. Tudi ta strel je opravil svoje. Na tretji zadetek pa rdečkarji niso več čakali, temveč so naglo pobrali svoja šila in kopita iz nevarne bližine trdnjave. »Mojster Kap,« je tedaj zaklical Stezosledec, »predrzneže sem za zdaj ukrotil. Do jutra se ne prikažejo več. In zdaj lahko izlijete vodo!« * * * S S S i 105. Kap je nagnil sod in ga izpraznil tako spretno, da je pogasil vse plamene. Tako je bil tudi ta napad odbit in ostanek noči so obleganci prebili v miru, vendar sta moža izmenoma bedela na straži. Ko pa se je začelo daniti, sta odšla na streho. Odtod sta nenadoma zagledala v daljavi ladjo, ki se je bližala s polnimi jadri. Kmalu sta jo prepoznala: bila je Jasperova. i ■ Materine besede so hčerko sicer presenetile, obenem pa je ^ bila Bogu hvaležna, da je prišla ljubezenska zadeva rodi- ^ teljem brez posebnih težkoč do ušes. Vinko je bil koj podučen o položaju. Zamislil se je ter ^ nato zapustil Katičev dom z zatrdilom Veroniki, da bo J poprej posestnik, nego bo zamenjal z umirajočim očetom na Sromljah luč s ključem do rojstnega doma. Tedaj je bila med Bizeljskim in Staro vasjo naprodaj Lipšinetova domačija. Prav čedna hiša z gospodarskimi pritiklinami, posestvom in vinogradom. Kar celega doma preudaren človek ne kupi, kakoi bi se useknil. Treba je prej imetje pregledati in preračunati, če ustreza ceni in ako jo kupec zmore v primernem času. Tudi Vinko ni kupil Lipšinetovega doma, kakor bi pihnil. Rabil je za premislek par dni. Pred starega Katiča je hotel stopiti kot gruntar in izpolniti do pičice njegove pogoje za sklenitev zakona z Veroniko. Med pogajanji se je stalno mudil na Bizeljskem in se mu niti sanjalo ni, da se mu kdo hoče vsiliti v vrt sreče. V Vinkovi odsotnosti se je pripeljal h Katiču imovit živinski prekupec in krčmar Grga Pasarič iz Stenjevca blizu Zagreba. S Karičem sta bila dobra znanca, da, prijatelja jj zaradi skupnih trgovskih poslov. Katič se je na povratku iz -Zagreba vedno oglasil v gostilni pri Pasariču, katerega so nazivali vsi Stenjevčani „naš kum“. Grga je bil že večkrat Katičev gost, saj je kupoval z njegovim posredovanjem štajerska vina, ki so prijala zagorskim grlom bolj nego hrvaška vinska plehkoba. Pasarič mož štiridesetih let, postaven, mustačast, bahavega • ja in kričavega glasu. Gledal je neodkrito in težko je L. _ niti, ali se šali ali so njegove besede resne. Užival je splošen ugled, bil je na glasu bogataša in ti so bili po zagorskih selih tudi v starejših časih bdj redke prikazni. Poznali so ga štajerski in hrvaški živinorejci s sejmov, kjer je 5 kupoval na veliko, in tudi pri likofih ni bil umazanec. Poleg J - - rio c ^ Tudi Lapuhov Vinko je živel po načinu tovarišev. Sam si je kuhal, pač pa je imel streho ter ležišče in praznično zabavo pri eni hiši. V vasi Kraljevec na hrvaški strani je v dobi naše povesti točil „neograničeno vino in rakijo“ že starejši gospodar Šandor Katič. Žena mu je bila iz Gregorevc na Bizeljskem in mu je podarila sina Miška, ki je bil od padca iz zibelke pohabljen ter slaboumen, ter hčerko Veroniko. Krčmar Katič je bil premožen, trgoval je z živino in tudi njegova gostilna je bila dobro obiskana, ker je točil boljša štajerska vina. Pri Karičevih je bil Lapuhov Vinko v vsakem oziru dobrodošel. Kar je potrošil, je pošteno plačal in povrh prijel v prostem času za vsako delo in pomagal, kakor bi spadal k družini. Da uslužnega korenjaka nikdo ni gonil na zimo izpod krova, je umljivo samo ob sebi. Pri gospodarstvu, kakor je bilo Karičevo, je tudi pozimi dovolj posla. Vinko je bil preskrbljen ter zaposlen skozi celo leto in to ga je odlikovalo pred vsemi ostalimi rakarji. Da je bil zastavni Štajerec Karičevim veliko več nego navaden prihajač, je bila vzrok Hrvatova edinka Veronika. Je že tako na tem božjem in ljubem svetu, da fantje preveč zapeljivo zasledujejo dekleta s pogledi in da se medsebojna srečanja vnamejo v mladostno ljubezen. Vinko in Veronika sta se spočetka samo rada videla in sta le malo govorila. Samo po sebi je prišlo, da se je rakar večkrat vračal z lova, kot je bilo potrebno, in Veroniki je srčece plesalo, če je zagledala na dvorišču fanta, ki ga je vzljubila, da sama ni vedela kdaj. Vinko ni razodeval Veroniki ljubezni z besedami in prisegami, obdelovale in zasajale so vrt njune mladostne ljubezni oči, ki tolikokrat dopovejo več kot vsi romani. Vinko in Veronika sta bila že po prvi presoji nepristranskega opazovaca par, kakor ga je dobiti le po gredah podeželske telesne lepote in srčne nepokvaijenosti. Ni imel samo Vinko čedne postave, zapeljivega pogleda in „krav-žastih” las, tudi Veronika je bila žametno mehkega pogleda in po vzorcu vseh Gregorevčank vitka-visoka, da je Vinko ni nadkriljeval niti za pol palca. Kaj bi kramal na dolgo ter široko z bogzna kolikokrat do * zadnjega kotička popisano in naslikano prvo ljubeznijo, kije J najlepša, dokler je znana le dvema! Daljše prikrivanje prve < ljubezni je nekaj nemogočega in tako je bilo tudi pri Vinku in Veroniki. Mati Katička so koj uganili, da je na Veroniki opaziti po Vinkovem prihodu nekaj, kar ji je bilo poprej tuje. In te tuje pojave na hčerki je o priliki zaupala bolj strogemu očetu. „Bi ne bilo naopak. Fant je priden, delaven, pošten, varčen in enkrat bo najbrž očetov grunt njegov. Dokler je pa samo . rakar in ne posestnik, ne dovolim poroke in ne trpim £ ljubimkanja za vogli. Tako bo, če bosta pametna, sicer J poženem Štajerca od hiše in deklini bom že posvetil, kaj in ■ koliko velja očetova volja!“ je dejal. Po teh očetovih besedah je mati vedela, koliko je ura in da mož ne pozna šale. Sklenila je, da ob prvi priložnosti spregovori z Veroniko, in ona naj nagovori Vinka, da bosta v bodoče previdna, da se velmožni gazda ne bo razsrdil do skrajnosti. živine je barantal z vinom in zalagal zagorske krčmarje s štajersko kapljo. Nikomur ni bil dolžan, plačeval je kupljeno blago sproti in takemu stricu nikdo ne hodi s po{j. Tokrat je bil Pasarič posebno Židane volje. Za gospodinjo je imel cele koše najglasnejšega priznanja ter pohvale, Veroniki seje nasmihal, jo razigrano pogledoval, in če je bilo le mogoče, se je je dotaknil in menil na glas, kolika sreča zanj, da mu streže devojka vseh devojk, kakor ji ni para po celem Zagonu. Pasariču se ni prav nič mudilo domov. Povabilu na prenočitev se je rad odzval. Nekaj ur čez polnoč sta kramljala z gospodarjem in mati Katička si ni obetala od teh pomenkov ničesar dobrega. * * * S i * * PETICA ZA SEVNIŠKO VAJO O nevarnosti hudih naravnih nesreč ali celo vojni nevarnosti ne govorimo radi. Ko do kakšne nesreče pride, pa je zlo neprimerno manjše, če se z njim spoprimemo organizirano. Razdeja njem po vrsti rušilnih potresov smo bili ob razvitem sistemu solidarnosti v naši deželi bolj kos kot marsikje v svetu. V vrtnicu sodobnega življenja človek ni v nevarnosti le zaradi tako hudih ujm, kot so potresi, povodnji in druge nesreče, usodno je lahko že nestrokovno brkljanje po električni napeljavi. Lepa stanovanja so šla že po zlu, ker je uhajal plin iz preperele gumijaste priključne cevi, čeprav bi nova stale le nekaj desetakov. Vžigalice v otroških rokah še vedno upepeljujejo gospodarska poslopja in domačije. Ugotavljanje vzroka velikih požarov v industriji na kraju nemalokrat odkrije prav presenetljivo drobno malomarnost. Pravočasna budnost lahko prihrani mnogo skrbi, trpljenja in celo življe nja. V začetku leta je svet za ljudsko obrambo in družbeno smozaščito pri predsedstvu republiške konference SZDL dal pobudo za izvedbo vsesplošne družbene akcije pod geslom ,, Nič nas ne sme presenetiti." To ni nekakšna vojaška vaja, zgolj zapleteni manevri. Organiziramo množičen preizkus obrambne in družbene samozaščitne pripravljenosti delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in vseh kolektivih. pobudniki akcije predvidevajo za 29. in 30. september nekakšen zaključni preizkus vsega opravljenega dela. Ne glede na ta datum potekajo manjše ali večje vaje, kar najbolj podobne pravim dogodkom, domala brez prestanka. Tako kot pač v posameznih sredinah ocenijo za najbolj primerno. V Sevnici so pripravili veliko vajo 10. junija. Sovpadala je s stoletnico sevniškega gasilskega društva, ki je s tem svojemu jubileju dalo tudi delovno vzdušje. Zamišljen je bil zračni napad na blokovsko Naselje heroja Maroka v Sevnici. Tuleče sirene so predhodno opozorile na nevarnost. Vlogo ,,sovražnih" letal sta odpravili dve s prečenskega letališča. Z nove stolpnice št. 24 v pritličju se je jel valiti velik dim. Že štiri minute po koncu alarma so prihitela vozila sevniških gasilcev. Brez mrzličnosti so se lotila dela enote civilne zaščite. Ker se je valil dim iz pritličnih prostorov, je bilo treba poskrbeti za reševanje iz gornjih nadstropij. Do n|ih so se gasilci lahko nemoteno povzepeli po mehaničnih lestvah. Stare preizkušene kljukaste lestve so se izkazale primerne za plezanje z balkona na balkon. Ljudje so lahko varno skakali iz šestega nadstropja po drsalnem prtu. V okviru civilne zaščite je bila na delu tudi zdravstvena služba. Za hitro prevažanje ponesrečencev je na ulici pred stolpnico stal helikopter republiškega sekretariata za notranje zadeve. Časomerilci so na krajtl izmerili, da je bilo potrebnih za ves potek reševanja le pičlih dvajset minut. Uspeh vaje so javno razčlenili pred vsemi udeleženci vaje. Čestitkam za ušpešno izvedeno vajo se je pridužila tudi pohvala z republiškega sekretariata za notranje zadeve. Sodelovali so pač ljudje, vešči takega dela. Zanj se usposabljajo v prostovoljnih organizacijah in društvih: pri gasilcih. Rdečem križu, organizaci jah za tehnično kulturo. Nekaterim, npr. mili čnikom, strokovnjakom v gradbeništvu ali komunali, so to vsakodnevna opravila in naloge. V sevniški krajevni skupnosti so pred nedavnim iz volili med drugim nove organe za ljudsko obrambo in samozaščito. V njih so izkušeni borci in mladi. Nadaljnje akcije potekajo usklajeno preko občinske konference SZDL. Do jeseni bodo na kak način preverili svojo budnost in znanje v vseh sredinah. ŽELEZNIK PRILOGA ■ mSii v. S* -• : KJER OSTRIJO »JEŽEVE BODICE” sko obrambo in družbeno samozaščito organiziral obisk centra obrambne vzgoje za Primorsko. Komandant teritorialne obrambe Slovenije general podpolkovnik Branko Jerkič je v uvodnem razgovoru posebej poudaril bistvene spremembe, do katerih je prišlo po Vlil. kongresu ZKS in po XI. kongresu ZKJ. Teritorialna obramba je postala najštevilnejši del oboroženih sil in mora biti sleherni trenutek sposobna izvajati vse naloge, ki stoje pred njo. Zlasti pomembno pa je, da njen razvoj in njena uspešnost v resnici postaneta skrb nas vseh. Doslej je bila ta povezava z bazo dokaj šibka in neučinkovita, s spremembami, ki jih doživlja po kongresih, pa je njena dejavnost vse bolj podružbljena, vezi med enotami teritorialne obrambe in krajevnimi skupnostmi, občinami in delovnimi orgnizacijami so vse trdnejše. * A V skladu s tem se krepi tudi vloga in pomen Zveze komunistov v teritorialni obrambi. Za ta namen bodo ustanovljeni komiteji za SLO, katerih naloga bo, da bodo stalno ocenjevali situacijo na terenu, hkrati pa bodo lahko uvedli tudi preventivne ukrepe, če bi grozila kakršna kolil nevarnost. Pri tem gre za neke vrste poenostav- ljanje in poenotenje dosedanjih formacij v konceptu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Bodoči naziv obeh delov ljudskega odpora bo poslej narodna zaščita, v kateri bodo lahko sodelovali delovni ljudje, težišče pa oo prav gotovo na združenem delu, ki je za to tudi najbolj pripravljeno. V resnici se sistem SLO in narodne zaščite ne moreta ločiti, saj ni nikoli povsem jasno, kdaj se začenja obrambna faza in kje se neha zaščitna. Komandant teritorialne obrambe Ignac Stib-ilj in komandant enote Radovan Milatovič sta izrekla o tej enoti same pohvalne besede; enota je bila doslej ena izmed najboljših. Treba pa je povedati, da je bila tudi enota Pinka Tomažiča najboljša enota teritorialne obrambe leta 1976 ■n ^977. Najboljši je bil tudi pokrajinski štab teritorialne obrambe za Primorsko. Teritorialna obramba Primorske je posebnpst tudi po tem, da ima v svojem sestavu tudi mor-nariški odred in enoto potapljačev, česar drugi štabi nimajo. V tem času obiska so v centru pripravili partizanski miting. Udeležila se ga je vrsta domačinov iz Kostanjevice, blizu katere je center, pa tudi okoličani iz drugih vasi. V resnici je bil pogled na mlade mamice in njihove otroke, ki so prišli na obisk k očku v center, najboljše in najprepričljivejše potrdilo o tesni zvezi, ki druži enote ljudskega odpora s prebivalstvom. „Za-to," je rekel načelnik političnega sektorja republiškega štaba teritorialne obrambe Slovenije Tone Kraševec, „taka srečanja ne bodo izjema, marveč pravilo, ki naj vedno znova potrjuje zvezo oboroženih sil z vsemi delovnimi ljudmi in občani-" J. SIMČIČ V desetih letih, odkar pri nas uresničujemo koncept splošnega ljudskega odpora, se je ta že tako uveljavil v našem vsakdanjem življenju, da ga lahko po pravici štejemo za del naše družbene in politične prakse. V desetih letih je postal resnična last vseh delovnih ljudi, uresničevanje tega koncepta pa je postalo pravica in dolžnost vseh. Kar uresničujemo pri nas, je v resnici pod-ružbljena ljudska obramba. Prav na tem področju so bili doseženi veliki uspehi, s katerimi še nismo v celoti zadovoljni. Zato si vsi odgovorni dejavniki prizadevajo, da bi ljudska obramba t-udi s pomočjo javnih občil postala resnična skrb nas vseh. Pred nedavnim je zato republiški štab za teritorialno obrambo v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije, sekcijo za Ijud- Center obrambne vzgoje za Primorsko je eden izmed najbolje urejenih centrov v naši republiki. Na kakšnih 400 hektarih kraške zemlje imajo zdaj vrsto objektov in terenov, na katerih se enote teritorialne obrambe lahko urijo. Tiste dni je bila na isedemdnevnem urjenju enota, ki nosi ime po narodnem heroju Janku Premrlu —i Vojku. Na poligonih za taktično urjenje, za protioklepni boj, na strelišču in v učilnicah prebijejo vsak dan do 11 ur. Toda kljub naporom, ki jih zahteva urjenje, še vedno najdejo čas, da gredo tudi na svoje športne terene ali pa da prisluhnejo kulturnemu programu, ki ga pripravi njihova kulturniška skupina. Mož, ki se je z veliko posluha lotil izboljšav, jih leta 1860 patentiral in s tem rešil New Ha-ven Arm Commpany bankrota, je bil puškar B. Tyler Henry. Henry se je problema lotil s pravega konca, pri strelivu. V nekaj mesecih je razvil kovinski naboj z robnim vžigom kalibra 11,2 mm. Izboljšal je tudi puško in jo priredil novemu strelivu. Posebnost je dvojna udarna igla, ki z dveh strani hkrati udari po robu naboja. S tem zmanjša možnost, da bi naboj odpovedal. Puška, imenovana henry, se je pojavila na tržišču v drugem letu državljanske vojne med Severom in Jugom. Henryjeva repetirka je zaradi 15-strelnega magazina in hitrega repetiranja z značilnim zan-kastim vzvodom streljala zalo hitro. V vladnih testih so povprečni strelci dosegli hitrost enega strela vsake 2.9 sekunde, z relativno zamudnim polnjenjem vred. Iz že napolnjene puške je izurjen strelec lahkoizstrelil vseh 18 nabojev v manj kot osmih sekundah. V času pušk sprednjač je bila to nezaslišana hitrost, pa tudi še danes se ji lahko ponekod odkrijejo. VVinchester je novo puško takoj ponudil vojski, vendar je imel bolj malo uspeha, ker je bil vojni general Ripley zagrizen pristaš sprednjač. Razvoja pač ni mogoče zavreti, za puško so se ogrele vlade posameznih zveznih držav, ki so same oborožavale svoje polke. Nekateri častniki in vojaki pa so Henryjeve repetirke kupovali iz svojega žepa. Henryjevka je osvojila tudi nemirni Zahod. Poleg iskalcev zlata, kavbojev, varuhov zakona in razbojnikov so jih imeli nekaj tudi Indijanci. Med njimi Mali sedeči bik, ki mu je Henryjevo repetirko podaril predsednik Grant. To je bilo leta 1875. V tem obdobju pa je bilaHenryjeva puška že v zatonu. Leta 1866 se je News Haven Arms Company reorganizirala v tovarno VVinchester.' Naslednjega leta so poslali na tržišču puško vvinchester 1866, v bistvu precej izpopolnjeno henryjevko. Kmalu so ji sledili novi, še boljši modeli. Toda vseh teh brez moža z imenom B. Tyler Henry in njegove repetirke ne bi bilo. J. HARTMAN PRVA BRZOSTRELKA JE BILA DVOCEVNA Nemci so prve brzostrelke izdelali tako, da s a pištolam mauser in luger podaljšali cev, jih opremili s kopiti in dodali okvire za 32 nobojev. Te naboje je bilo mogoče izstreliti v 43 sekundah, za izstrelitev vsakega naboja je bilo namreč treba posebej pritisniti na petelina. Ko pa so Nemci v bitki pri Kobaridu zaplenili večje število italijanskih brzostrelk, je Hugo Schmeisser na tej podlagi konstruiral zelo preprosto brzostrelko bergman—muškete MP-18. Američani so začeli svoje brzostrelke pištol cal. 30 M—1918 izdelovati tik pred koncem vojne. Izdelali so jih več kot 800.000, v Evropo jih niso poslali, ker se je vojna poprej končala. Med obema vojnama so seveda brzostrelke izpopolnjevali in izdelovali nove tipe. V Franciji i n Veliki Britaniji jim niso preveč zaupali, v Nemčiji pa je nastalo več brzostrelk Schmeisser. V Italiji so leta 1918 konstruirali eno najboljših brzostrelk tistega časa. To je bila beretta .kal* 9mm, ki je imela dva petelina; za posamično streljanje in rafale. Nemci so italijansko beretto izpopolnili in konstruirali MP 38/42 s skrajšano cevjo. Angleži so leta 1942 izdelali brzostrelko Stenmark I, ki so jo kasneje izpopolnili.Med najučinkovitejše brzostrelke druge svetovne vojne sodi nedvomno ameriška brzostrelka M-3, iz katere pa je bilo mogoče streljati le v rafalih. Brzostrelka je lahko avtomatsko orožje, iz katerega je moč streljati posamič ali z rafali. Ogenj je najučinkovitejši na radzdaljah do 300 metrov. Brzostrelkin kaliber je različen (od 7—12 mm), orožje je lahko (2,7-4,5 kg). Brzostrelka se je razvila iz avtomatske pištole, namenjena pa je predvsem za boj iz bližine. Orožje ima sorazmerno kratko zgodovino. Prva brzostrelka s pištolskimi naboji je bila sestavljena leta 1914 v Italiji. Rekli so ji Villar Pernosa in je bila sprva namenjena samo za oborožitev letal. Brzostrelka je imela dve med seboj povezani cevi, vsaka od teh pa svoj prožilni mehanizem in okvir za 25 do 30 nabojev. Orožje je bilo težko 6,5 kg. Iz vsake cevi je bilo teoretično možno na minuto izstreliti po 1500 nabojev kalibra 9 mm. Ko so ugotovili, da je taka brzostrelka za letala neprimerna, sojo leta 1915 nekoliko spremenili in kot Fiat M-1915 uvedli v oborožitev italijanske pehote. VOJAŠKI KOTIČEK OROŽJE ISKALCEV ZLATA Oliver VVinchester je leta 1857 organiziral New Haven Arms Company in tako postal predsednik tovarne orožja, katere proizvodi pa niso šli v denar. Repetirka na vzvod vrste vocanic je bila mehanično kar solidna, naboji zanjo pa so bili nedognani in tako orožje ni moglo biti uspešno. VVinchester je bil sicer dober poslovni mož, kar pa mu ni veliko pomagalo. Puško je bilo treba izboljšati ali pa pustiti, da gre podjetje rakom žvižgat. BOLENJSKI LIST v družbi puške NARAVE P|arln®nov tabornega ognja, ki ga je pri-(^s, flado dekle v sivozeleni uniformi pripadnic teri-r«ine obrambe, to se nemirno in neumorno objemati. padali in se ponovno vzdigovali ter sipali iskre visoko pod nebo nad hostami Kočevskega Roga. In center za obrambno' vzgojo dolenjske pokrajine se je začel poslavljati od skupine gostov, predstavnikov novomeške občine, ki so kake tri ure preid mrakom obiskali enote teritorialne obrambe iz novomeške občine. Vendar so civilisti, med njimi predstavniki občine, družbenopolitičnih organizacij in podjetij, neradi krenili; ne samo zaradi naporne več kot dveurne voinje, pač pa zavoljo prijetnega večera, ki se je začel takoj po uspelem mitingu. Pripravili sp ga gostitelji, teritorialci iz novomeške občine, skupina osnovnošolcev z Otočca, mladi iz Novega mesta, pozdravni govor pa je imel predsednik občinske skupščine Marjan Simič. Mogočni gozdovi okoli učnega centra so nenavadno zaživeli že v začetku junija, ko so v zgledno pripravljen tabor prišli teritorialci iz petih občin. Marsikdo, ki je moral obleči vojaško suknjo, se je bal partizanskih preizkušenj v gozdu in mrzlih noči pod šotori ali na straži. In čeravno so vojaki na nočnih vajah videli bolj malo zvezd, kajti domala ves junij ni bil radodaren s soncem, so ble začetne skrbi hitro pozabljene. Tako vsaj trdi teritorialec Boris: „Res, sonca smo imeli le malo, vendar to naših teritorialcev ni hudo motilo. Vstajali smo malone v mraku in vse naloge dobro opravili. Že pred peto uro to bile kolone ali na strelišču, na poligonih za taktično urjenje in protioklepni boj, v učilnicah itd." Isto je zatrdla tudi osemnajstletna delavka, teritorialka Branka, ki se je prostovoljno odločila za vajo v uniformi. ..Razen mene je tu še precej mladink prostovoljk. Kako me je bilo strah pred streljanjem s pravim strelivoml Tovariši so me dražili; a potem sem ugotovila, da sem mnoge ugnala Za podobno vojaško urjenje v naravi se bom odločila takoj, ko ga bodo pripravili." Pnzen tega da so pripadniki enot obnovili vojaško znanje, so se naučili tudi marsikaj novega. Vendar so se malone vsi najbolj veselili prostih ur, ker so si lahko do mile volje privoščili dela, za katera doma vedno zmanjka časa. Tako so enote pripravile pravo nogometno prvenstvo, ki ga je z igrišča po vsem taboru prenašal teritorialec-napovedovalec po radiu „Krka", bolj močni so se redno preizkušali in hujšali ob vlečenju vrvi, šah isti so igrali šah, marsikdo se je zamotil s pisanjem člankov in pripravljanjem stenskih časopisov, izdali so tri številke ..Partizanskega Roga", glasila pripadnikov teritorialne obrambe, itd. Ob večerih pa so se vojaki lahko zbirali tudi ob televizorju. Teritorialci Janko, Bojan, Martin in Janez, ki so ob t&ornem ognju obujali spomine na minule nočne vaje in sgšili premočene čevlje, so bili dobre volje. Najprej so mladim Otočanom pokazali šotor, orožje, povedali, kako delujeta puška, puškomitraljez, itd. Nato pa so starejšim gostom povedali o življenju v taboru marsikaj zanimivega. Tudi o drobnih pripetljajih. Tako so med drugim zaupali,da so dobili liter, samo liter pijače, ob čemer se pravemu Dolenjcu zasmeji srce. Še kako prav je prišla žlahtna kapljica po naporni nočni vaji. Ko so hoteli količine podeseteriti, je zadevo nehote ati učinkovito preprečil nerodni stražar: Cviček se je izgubil v že tako premočeni zemlji Kočevskega Roga. In nato so pohvalili kuhinjo. „Res je dobra. Z nami so namreč tudi vsi glavni kuharji najbolj znanih dolenjskih hotelov. Po vsakem obroku se nam zdi, da je nedelja." Iz kmetov, učiteljev, delavcev, profesorjev, inženirjev in trgovcev sestavljena vojska se je, po besedah orgnanizatorjev, dobro izkazala V šali trdijo, da tudi zato, ker so poskrbeli za kulturne sekcije, še najlažje pa so ustanovili pevske zbore. Kajti ni Dolenjca, ki ne bi tudi po napornem delu rad z^tel. Da pa ne b> človek v učnem centru, kjer je bilo vsega (razen cvičkri dovolj, pel, ni bilo vzroka In tudi zato so dnevi obrambne vzgoje za marsikoga prehitro minili. JANEZ PEZELJ '-eta 1905 je bila v Ljubljani ustanovljena ..Slovenska , kolika zveza" za območje takratne Kranjske, *l«rske. Koroške ift Primorske. Takoj nato so začeli . ®navljati telovadna društva Že 8. decembra 1906 je ustanovljen kot 25. v Sloveniji ..Ribniški Sokol", ''toniki beremo, da so bili pobudniki njegove t®l)0Vitve dr. Anton Šifrer, gostilničar Andrej Pocboj, tajnik posojilnice Ivan Arko, graščinski uslužbenec Bonr. • 9?mil Fišer, brivski mojster Avgust Juvane, "J^iiškoknjižni oficial Anton Špende in drugi, c,:. .se|t' pa vsi člani kluba ..Slovenskih biciklistov K|oniške doline". *ven trga Ribnice so bili sotrudniki za ustanovitev lv0vadnega društva še takratni župan v Loškem potoku S" Rus, dolenjevaški župan in ustanovitelj slovenskega 8® stva Nace Merhar iz Prigorice ter Ivan Rus iz Brež. odraijce so sodelovali Josip Oberstar, Evgen Ivanc pran Fajdiga st., Nande Marolt, takratni visokošolec in o,n*Ver*i v Brnu, Matija Gruden iz Vinic pri Sodražici “lai Petrič. vsa ustanovitev Sokola v Ribnici se je navdušila skoro okolica. Gospodarska, kulturna in napredna Politična dejavnost je povezovala doberšen del življa Ribniške doline. To se je najbolj opazilo na vseh okenskih kulturnih prireditvah. Ob takih priložnostih se je sešel ves napredni svet od kočevske nemške narodnostne meje na Jasnici do Rakeka na Notranjskem. Napredna misel je v takratnem avstrijakantsko—klerikalnem okolju 16 polagoma rastla. Zavedna in delavna uprava društva pod vodstvom staroste dr. A. Šifrerja je bila nalogam kos. Zato so se ribniški telovadci hitro povzpeli v sam vrh slovenske telovadbe. Niso manjkali niti na enem telovadnem nasto-Pu ali tekmovanju. Poglejmo v kroniko sodraškega Sokola. Pokojni Jože druT *° ’® vodi* skrbno in pošteno: „Moč ribniškega izvn*''8 i® raP'rino rastla. Sokolska ideja se je trosila tudi da|.n Ribnice, tako v Sodražici, Velikih Laščah in še ci|*p *akD vel 'častni šobili prvi nastopi Sokola v Ribni-0sebno je bil za to navdušen mladi svet, ki je zelo p •n? ubiskoval vse prireditve, član«! Soto'u v Ribnici pa je bilo včlanjenih tudi nekaj ipj.. v.'2 Sodražice — med temi Nande Marolt, sodraški sta n''hi Gruden 12 Vinic pri Sodražici. Ta dva s°riražfc3li 28,1 uina 28 ustanovitev podružnic Sokola v |0g 9°sfilnici pn Martinu Kržetu v Sodražici se jezbra-ianj. ° *°bra 1909 nad 40 zavednih in naprednih Sodra-staro« • *° ustanovili odsek Sokola v Sodražici. Prvi Pačeln i,19 ®*8* ki je kasneje odšel v Ameriko, bornjL Franc Gregorič, blagajnik Jakob Perdan, od-% u pa Fran Fajdiga, pran Mikulič in Miha Verbič. ter 20anovitv' i® bilo 32 članov, od tega 15 telovadcev irpelo 20 e**1*93 SolshB9a naraščaja. Slavnostne kroje je k**"° druStvo v R'bnici je imelo sedaj tudi skrb za redno in vadbo še za sodraški odsek, ki so ga t(’krst °Vali C,ani Pribora, predvsem pa vaditelji. Po Sodro*.08 t8ri®n se je vozil vaditelj Viljem Pisansky v usno-J®8 Vac*it telovadbo, dokler se sami Sodražani niso ^obtli za vaditeljsko delo. višjo šiv PrvBm ,etu delovanja samostojnega odsexa je njevgi , °biast prepovedala naraščaju, da bi se včla-U ln delal v vrstah Sokola. Zato so naraščaj razpusti- ga SolI? i® bil v Sodražici skupni nastop ribniške-izletom 2 Priseki Sodražica in Velike Lašče, združen z skego _,Sokolstt® župe Ljubljana. ,Z ustanovitvijo sokol-našj n **'a v Sodražici," pravi kronika, „so ustanovili niztoTr-ri sw°i° telovadno organizacijo Orel." Orga-Zoto j Z®1 i® hotela onemogočiti orvi nastop bokola, okrgjj® Pripravila hkrati tudi nastop orlovstva. Takratni s°*®lsk ie prepovedal oba javna nastopa. Odbor Poln r_.e®a Pdseka pa je jamčil, da bo na prireditvi po-Vsalm 10 r®d' 2at0 ■? bila dovoljena, varaj p |let0 i® bil° izpolnjeno z izleti, nastopi, pripra-kuitUr 69 t8,«snovzgojne dejavnosti so organizirali tudi °® 2vrsti, tako dramatiko, tamburaštvo, petje itd. P*0,®0* u®*!® priprave na VI. češki vsesokolski zlet v ,Qva 1912, ki je bil hkrati tudi I. vsesokolski zlet »tra*. s ®9® sokolstva. Že program zleta je zahteval dosti t«kra Po?°*e 28 uvrstitev na tekmovanje. Med 2246 ,obr* 'Čehi, Poljaki, Rusi, Srbi, Hrvati, Slovenci) Oraj ' *udi trije člani ribniškega Sokola, in sicer: Vilko rrta,,.,'. *e dosegel 53. mesto, Viljem Pisansky (55. •a u A.!” ,van Kramar (87. mesto). Poleg teh tekmovanj zahtevJ Graiem udeležil tudi posebnih tekem, ki so •j, še več vzdržljivosti in znanja, tn* . 08 R®lkanu so postajala vse bolj vroča. Nemški I® hotel zatreti širjenje slovanskega duha. Iskal je ? Člani Sokola Sodražica ob proslavljanju 20-letnice svojega organiziranega delovanja Viljem Pisansky Jože Oberstar OD SOKOLA DO PARTIZANA samo priložnost, da napade malo in izmučeno Srbijo. To je bil tudi povod, da je več delovnih članov našega telovadnega odseka odšlo čez „lužo„. Mračne napovedi so se uresničile v noči med 25. in 26. julijem 1914. Prav za nedeljo, 26. julija 1914, je bil napovedan v Sodražici javni nastop odseka Sokola, vendar ga je splošna mobilizacija preprečila. O tem dogodku piše v svojem dnevniku Jože Ivanc: „lsto nedeljo bi moral imeti svoj javni nastop telovadni odsek Sodražica, na katerega se je prav skrbno pripravljal. Posebno je bila živahna zadnja noč na Fajdigovem dvorišču, kjer naj bi se vršil nastop. Sodražica je bila vsa v zastavah in mlajih. Bratje so končavali zadnja dela s pripravami, ko je prišla vest o mobilizaciji in vojni napovedi proti Srbiji..." Naslednji dan je bilo videti na veseličnem prostoru žalostne Sokole, ki so razdirali in pospravili tisto, kar je bilo pripravljeno za veselico. Tudi številne narodne zastave so bile odstranjene. Mnogi člani Sokofa so že v jutranjih urah odhajali na mobilizacijska mesta. Odhajali to žalostnih obrazov, zavedajoč se dejstva, da je Avstrija napovedala vojno bratski slovanski Srbiji, oziroma da jih žene usoda v Galicijo, kjer so stražili svoje meje naši vzhodni bratje Rusi. Mlajši člani, ki še niso bili vojni obvezniki, so se tudi med vojno večkrat sešli. Novembra 1918, pravi naš kronist, je priSel zaželeni dan, ko se je zaključila svetovna človeška morija, dan združitve južnih Slovanov, dan nastanka Jugoslavije. Tedaj je sokolski odsek v Sodražici zopet oživel, na dan so prišli vsi sokolski kroji in orodje. Na seji 22. novembra 1918 je zopet začel delati odbor Sokola, vendar ni bil popoln, ker so nekateri člani med vojno padli. Novi odbor je bil sestavljen tako: starosta Jože Oberstar, načelnik Evgen Ivanc, tajnik Jože Gregorič, Karol Štrbenk, Franc Mikolič, Ivan Kovačič in Vence Drobnič. Naj bo mimogrede omenjeno tudi veliko delo, ki so ga člani Sokola v Sodražici izvršili v dnevih podpisovanja Majniške deklaracije. Želja po združitvi vseh južnih Slovanov se jim je tokrat uresničila. Člani sokolskega odseka so prevzeli ob razsulu Avstrije nalogo narodnih straž. Mladi in neustrašni častnik nove jugoslovanske armade Franc Pirc iz Žimaric je pripeljal v Sodražico poln kamion orožja. Sicer pa je narodna straža v Sodražici tudi sama razorožila številne vojaške enote, ki so se vračale s soške fronte skozi našo Sodražico. Leta 1919 sta se včlanila v Sokola novodošla učitelja Viktor Kpvač, ki je prevzel moški in mešani pevski zbor. ter Tone Faganeli, ki je prevzel načelstvo telovadnega odseka. Sodražani so bili telovadnemu odseku zelo naklonjeni, zato je bilo podpornike (mecene) lehko najti. S prihodom svobode se je članstvo telovadnega odseka ribniškega Sokola v Sodražici pričelo prizadevati za osamosvojitev in za gradnjo doma. Kaj kmalu so se oglasili celo naši rojaki iz Amerike in ponudili odboru pomoč. Sklep o osamosvojitvi so sprejeli na občnem zboru 8. januarja 1920. Tako je odsek v Sodražici s tem dnem postal samostojna telovadna organizacija pod imenom Sokol Sodražica. OD OSAMOSVOJITVE DO RAZPUSTA Razdobje, ki smo ga opisovali doslej, je imelo pred seboj za tedanje čase nedosegljiv cilj: otresti se nemškega gospodstva. Ta cilj je bil z združitvijo južnih Slovanov izpolnjen. V takratni državi SHS je.bilo torej potrebno najti nove idejno—politične dlje. Članstvo sokolske družine v Sodražici se je z osamosvojitvijo podvojilo in celo potrojilo. Nadaljevala so se prizadevanja za gradnjo sokolskega doma. Društvo je prirejalo vedno več izletov, na katerih je članstvo pokazalo veliko disciplino tako, da se je ves čas vzdržalo kajenja in pitja opojnih pijač. V letu 1924 je Sokol Sodražica obhajal 15—letnico organiziranega delovanja. Takrat so na svečan način razvili društveni prapor, domače delo članic pod nadzorstvom Janka Trošta, ravnatelja meščanske šole v Ribnici, ter vodstvom načelnice Pavle Ivančeve. Ob tej priložnosti je bil 20. julija 1924 okrožni zlet ribniškega sokolskega okrožja. Veličasten je bil mimohod sokolstva po trgu. 4. avgusta 1929 je društvo praznovalo 20-tetnico. Na predvečer je bila pri Starcu v dvorani slavnostna seja, na kateri je zastopnik Jugoslovanske sokolske zveze Stane Vidmar izročil starosti Oberstarju posebno častno diplomo za skoraj 20-letno starostovanje. Zadnjo akademijo je društvo priredilo 1. decembra 1929, nato pa 9. januarja sklenilo, da se razide in se vse članstvo vključi v novo Zvezo Sokola kraljevine Jugoslavije. OD RAZPUSTITVE DO OSVOBODITVE 13. februarja 1930 je bil sklican sestanek vseh pripadnikov bivše sokolske organizacije v Sodražici. Na njem je bil pojasnjen novi položaj telovadne oiganizacije in da je Sokol postal državna ustanova. Nato so prebrali od sokolske župe Ljubljana imenovani odbor, v katerega so bili določeni: starosta Jože Oberstar, namestnik staroste Franc Mikolič, načelnik Fran Fajdiga ml., načelnica Milka Ivanc in prosvetar Jože Ivanc. Začelo se je ne ravno prostovoljno delo. V zraku, pri delu in srečanjih se je občutil pritisk prisile, saj se je začela šestojanuarska diktatura, 5. novembra 1929, ko je bil razpuščen tudi sodraški Sokol. I. decembra 1930 je umrl član nadzornega odbora Alojz Gnidca, ki mu je r '»Iško društvo v Sodražici v osmrtnici dalo vzdevek ..Narodni mučenik", dolgoletni podstarosta društva. Gnidca, rojen v Podstenah v siromašni družini, je že v rani mladosti okusil siromaštvo, ko je že kot otrok moral za pastirja na Hudi konec, potem pa je postal obodar pri Rusovih v Ribnici, kjer je v zadnjem gospodarju tega imena našel svojega drugega očeta. Med prvo svetovno vojno je bil preganjan zaradi veleizdajstva in malo je manjkalo, da ni ostal na ..bajerju" v Ljubljani brez glave, i»t nam poroča kronist. Na 9. glavni letni skupščini, ki je bila 23. oktobra 1938 in se je nadaljevala 26. oktobra, je bila s težavo grejeta nepreklicna ostavka staroste Jožeta Oberstarja, potem ko je 29 let vodil sokolsko društva Za starosto je bil izvoljen Fran Fajdiga ml. Ta kadrovska sprememba ni na delovanje društva posebno vplivala, saj je bila pred vrati druga svetovna vojna in še posebno uničenje čeho-slovaške države, česar večina sokolstva ni mogla preboleti. II. glavna skuščina in hkrati zadnja pred II. svetovno vojno je bila dne 26. januarja 1941, zadnja seja uprave pa 21. februarja 1941. Čeprav je z zadnjo sejo prenehalo dalo odbora in društva, so posamezni člani le nadaljevali delo v narodnoobrambnem smislu. Tako je starosta Fran Fajdiga ml. kot župni funkcionar dobil nalogo, da zbira pristopnice vseh društev na področju župe za kolektiven pristop v OF. Po zmagi nad okupatorjem se je tudi na teles no vzgojnem polju začela obnova. Že septembra 1945 so vadili oddelki po razrušenih dvoriščih. Pod vodstvom nekdanjega staroste, sedaj pa predsednika telovadnega društva Sodražica Frana Fajdiga so začeli tudi redno vaditi. Leta 1952 se je telovadno društvo Sodražica preimenovalo v Partizana Sodražica, društvo za telesno vzgojo in rekreacijo. Pod tem imenom dela še danes. FRANC LEVSTEK 11 št- 27 (1560) 5. iuliia 1979 DOLENJSKI LIST wm$® mmm obravi JAMf ’ 943 Malce razvlečene priprave za novo muzejsko zbirko v lani zgrajenem, a še vedno ne za svoje namene usposobljenem objektu oddelka NOB Dolenjskega muzeja imajo vsaj to dobro plat, da ..zamuda" zagotavlja višjo raven nove postavitve. Velja ponovno naglasiti, da je to le nei-zogben davek vse od ustanovitve muzeja neurejenemu kadrovskemu stanju v oddelku, ki še danes ni zadovoljivo. To je potrebno povedati zato, ker delovna ekipa v mnogočem opravlja naloge, kot je npr. zbiranje in dokumentiranje gradiva, kar bi moralo biti v glavnem že zdavnaj opravljeno. Tako je šele pred kratkim prišel v a rti iv oddelka NOB eden redkih ohranjenih uradnih dokumentov, ki so ga izdali kandijski revolucionarji za časa . tridnevne delavsko-kmečke oblasti: gre za ..Delavske bukvice", ki so bile izdane 29. decembra 1918 krojaškemu pomočniku Ivanu Krajcu s podpisom začasnega župana občine Šmihel — Stopiče Alojza Vovka. Z razumevanjem jih je za eksponat v novem oddelku NOB podaril njihov lastnik, ki danes uživa zaslužen pokoj v Žlebiču pri Ribnici. Ob iskanju razstavnega gradiva je ..prišlo na dan" med drugim tudi glasilo Zveze delovne mladine za novomeško okrožje ..Mladi tovariš", ki je bil poleg glasila ..Našim ženam" edina okrožna publikacija v letu 1942. Kljub prizadevanjem pa se nova stalna zbirka popolnosti lahko le približa. Zamuda na področju preučevanja novejše zbodovine je le prehuda in ne da nadoknaditi v nekaj letih. Žal tudi izgledi za prihodnje niso obetavni, čeprav bi lahko danes ugotavljali, ob večji meri razumevanja in tudi strpnosti, da bomo vendarle nehali capljati za ostalimi predeli Slovenije. MLADINA VSE BOLJ ORGANIZIRANO Po partijskem posvetovanju na Cinku v Kočevskem Rogu v začetku julija 1942 je bil še istega meseca na Jlr6ri(s6ui9 j? lavuke bqkyice c/^w/e< /,fQ00* zb (KUlial^fuiriub« .uub politijdKr Vejili;: I A6ffuvunska ohUnt (ia politični okni 1)^4, Bor* uut> Imr in priimek: Ortarttort: / llajstvtnl kraj: ) •rturtijaljr: j Mojatvuio Irlo: t 6tuui> .ol* Itbig oter Drtliruritft). i Slon (neotenjrn ali ■: 1 Srliijiou: 1 Vera: ) Opravilo. 1 6tatur: I Poaiava Obrni Kuan: l Wunb PRVA HARMONIKA DOLENJSKE Na nedavnem srečanju dolenjskih harmonikarjev, ki je imelo naslov „Prva harmonika Dolenjske 79", se je zbrala pisana skupina igralcev tega inštrumenta. Med njimi so bil i taki, ki so igrali že na več sto ohcetih; to so biii predvsem starejši in‘pri njih je še bilo zaslediti tiste nekdanje godčevske navade, ko godec ni bil le muzikant, ampak hkrati tudi šaljivec. Drugo skupino, številčno močnejšo, so sestavljali mlajši harmonikarji, pri katerih se je najbolj poznal vpliv poslušanja najpopularnejših harmonikarjev in komponistov tako imenovane narodnozabavne glasbe. Prav vsi se z igranjem harmonike ukvarjajo amatersko, priložnostno, zato je bilo dokaj dobro igranje nekaterih prav razveseljivo. Seveda vsi niso mogli dobiti prve nagrade. Žirija, ki so jo sestavljali zvečine profesorji glasbe — glasovali pa so tudi sami harmonikarji med seboj — se je enotno odločila za JOŽETA AVBARJA, ki je bil s sedemnajstimi leti tudi najmlajši med nastopajočimi. Jože je doma nedaleč od Trebnjega, v Dolenjih Ponikvah. Strojno tehniško šolo obiskuje v Novem mestu, kamor se vsak dan vozi z vlakom. ..Ker mi šola ne dela nobenih težav, imam precej časa za igranje harmonike. Glasbeno šolo sem obiskoval le nekaj mesecev, to pa zaradi popoldanskega pouka; k teoretičnemu pouku pa sem hodil eno leto. Seveda se mi to pozna predvsem pri igranju klavirske harmonike, ki je neprimerno zahtevnejša od frajtonarice. Zato veliko časa preživim ob teoretičnem izpopolnjevanju, kajti igrati hočem čisto in tehnično brezhibno glasbo, drugače nič ne velja," pove odločno. Kje in kako si se učil igranja harmonike, tega našega najpopularnejšega inštrumenta? ..Seveda je frajtonarica dosti bolj razširjena po veselicah in ohcetih kot pa klavirska harmonika, zato sem se je najprej naučil igrati. Učil sem se veliko od drugih harmonikarjev, ki sem jih gledal igrati, največ pa sem se naučil ob poslušanju radia. Največ poslušam Franca Miheliča, ker se mi zdi njegovo igranje najbolj dognano in tehnično izpiljeno," zatrdi Jože, ki mu je na tej stopnji igranja in pri njegovih letih še najvažnejša tehnična plat in ji zaenkrat daje prednost pred sporočilom, ki ga glasba vsebuje. Ob kakšnih priložnostih pa se predstaviš ljudem? „ Ig ram sam zase in se učim prav vsak dan. Najprej sem začel nastopati na proslavah, v zadnjem času pa vse več igram tudi po ohcetih. Niso redki dnevi, ko me ob pomembnejših praznikih vaški gostilničar povabi, naj , pridem igrat k njemu. Na veselicah pa še ne igram, kajti tam igrajo danes le še narodnozabavni ansambli, samih harmonikarjev prireditelji ne vabijo. Bom pa nastopal nekega dne tudi tam, saj imam v mislih ustanovitev svojega ansambla. Moram pa prej najti primerne glasbenike, tudi denarja za glasbeno oprem0 ozvočenje zaenkrat še ni,-" . j Jože še pravi: „Res je, da so nekdanji obič®)1 ^ redkejši, a vendar, vsaj na tistih ohcetih, na kateri!1 ^ jaz igral, sem jih še videl. Recimo: heci s klobukom/ er jih imenujemo Skupina ljudi sede v krog. Vzamej0^ klobuk manj, kot je ljudi, postavijo jih na glave. začne harmonikar igrati, začnejo klobuki krožiti <*> ( ' glave do druge. Ritem postaja vse hitrejši, klobuki vse večja, in ko se melodija nenadoma us ^ lahko vidiš tudi po pet klobukov na eni glavi. Ali P8^/ okrog stolov. En stol manjka, in ko se v določ®^, trenutku ples ustavi, se mora vsak usesti na en p Tedaj vedno pride do gneče, ki jo spremljata zabava Je pa še ena navada po naših vaseh, ko ob pridejo fantje iz vasi voglarit, to je peti ženinu in n® m pod okna Ob tej priložnosti pojo posebne pesmi. Jaz ne znam nobene. Pevce zatem pogoste jim dajo pijačo in jedačo s seboj. Vendar se ta bolj opušča. Povštertanc in beksel pa sta ob vsaki <*’ še v navadi." ^ Je še kakšen običaj, vezan na koledarske prazni**' tudi raztegneš svoj meh? „Je, je, ko gremo ob godovih slavljencem fra®.n0if9 (Drugod po Dolenjskem pravijo temu običaju vec< ^ romplanje). Vzamem harmoniko, sosed bariton' ^ ^ drug dve pokrovki,'tretji dve palici ali karkoli. s ^ic5 ropotal Nekateri z rokami tolčejo po vratih ali s po lesenem stolu. Vendar frag hodimo delat tja, praznujejo godove." ,n\l^ DRAG0 v OD ITALIJANSKE OFENZIVE DO »MLADEGA TOVARIŠA” OCENA RATA DUGONJlCA Ugodnejše je bilo mnenje organizacijskega sekretarja CK SKOJ Rata Dugonjiča, ki je CK SKOJ 16. februarja 1943 poročal: ..Okrožni komite, ki ga tvorijo trije člani, kaže veliko iniciativo. Izdaja tudi svoj list Mladi tovariš. Ta list sestoji iz nekaj splošnih člankov, toda za začetek je za vsako pohvalo." Danes je ohranjenih morda le par izvodov: dobro očuvanega imajo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, enega v razpadajočem stanju pa v arhivu CK ZKS, tretjega je vse do pred kratkim, ko ga je podaril našemu oddelku, hranil Rade Kordič iz Črnomlja. Prva in edina številka ..Mladega tovariša", ki ni ilustrirana, je v dobršni meri posvečena 7. novembru — 25-letnici oktobrske socialistične revolucije v Sovjetski zvezi, predvsem pa je njena vsebina mobilizatorska. Poziva mlade, naj se strnejo v silno vojsko mladine vsega LASTNO GLASILO ,.MLADI TOVARIŠ" Okrožni komite SKOJ je posvetil posebno pozornost informiranju in vzgoji tako ZKM kot mladine v celoti. Osrednje glasilo Mladinske OF ,.Mlada Slovenija" ni najbolje odgovarjalo potrebam pretežno kmečke mladine. Zato je okrožni komite sklenil izdajati lastno glasilo; nosilo je ime ..Mladi tovariš" s podnaslovom ..Glasilo Zveze delovne mladine za novomeško orožje". Tedanja sekretarka okrožnega komiteja SKOJ Novo mesto Vilma Bebler — Špelca, ki je imela glasilo po dobrih 35 letih ponovno v rokah, je o njem zapisala: „Za njegovo izdajanje smo se odločili ob koncu leta 1942, verjetno decembra 1942, in smo ga takoj začeli pripravljati. Pobudnik in urednik sem bila jaz, tudi večina člankov je mojih, moj sodelavec pri urejanju in pisanju pa je bil takratni član OK SKOJ za novomeško okrožje Jože Tejkal, ki je decembra 1943 padel na Primorskem. Drugih sodelavcev se ne spornim in sem skoro prepričana, da jih ni bilo. Takrat namreč nismo dobivali posebne mladinske literature iz centrale, ker pa je bila naša mladina v okrožju politično zelo razgibana, smo menili, da bi ji tak lasten časopis, ki bi bil vezan na dolenjsko problematiko, zelo koristil. Seveda smo imeli namen izdati več številk, toda z reorganizacijo OK SKOJ ob koncu januarja 1943 in mojim odhodom v HPK SKOJ ter nato v bolnišnico je to delo zastalo in tako je ostalo samo pri tej prvi številki. Na bazi OK KPS in OK SKOJ Novo mesto v Novi gori pri Hmeljniku je bila tudi okrožna novomeška ciklostilna tehnika in tako nam je bilo tudi s te tehnične strani možno izdati svoj mladinski časopis... Ker sva bila na OK SKOJ dva pismena človeka (Tejkal in jaz), tudi s te strani ni bilo težko sestaviti časopis." Čeprav je na naslovni strani kot čas izida naveden januar 1943, je iz poročila novomeške okrožne tehnike razvidno, da je v času od 17. do 31. decembra 1942 poleg ostale literature izdelala tudi 300 izvodov ..Mladega tovariša". Ko je Vilma Bebler poslala PK SKOJ za Slovenijo 6. januarja 1943 poročilo o delu mladine v okrožju, je priložila tudi izvod ..Mladega tovariša" z željo, da povedo svojo kritiko. Njihovo mnenje ni znano, vemo pa, da je sekretar poverjeništva CK KPS za Dolenjsko Dušan Jereb 11. februarja 1943 v poročilu CK KPS zapisal: „List Našim ženam bo novomeško okrožje še nadalje izdajalo. Nasprotno pa je tov. Silvo (Viktor Stopar, op. A. Š.) menja, da se ustavi list Mladi tovariš." sveta, ki ji je cilj uničenja fašizma, boj za svobod0 lepše življenje. Ost je vperjena tudi proti belogardis*0|T ki so se prodali sovražniku in mu pomagajo pri unii*^ slovenskega naroda. Posebej se obrača na pionW katerim naj bi bila v vsaki številki namenjena naju’1': ena stran. Zanimivo je, da sta med NOB izhajali Se glasili pod istim naslovom: enega je izdajala v letu 19*. (3 številke) mladina Gubčeve brigade, drugega ' Pokrajinski odbor ZSM za Štajersko v leth tŠM1 1945 (skupno 6 številk). Vendar „Mladi tovariš" ni bil edino okrožno gl35®* Že na pragu svobode, sredi marca 1945, je izšla prv*1 edina ilustrirana številka žepnega časopisa mladine t teritorialno mnogo večjega novomeškega okr<$ ,,Mlada moč". Ne da bi bilo o tem kaj napisanega, ^ iz primerjave vsebine obeh glasil ugotovimo , kako vd1 rezultate je teku dveh let dosegel narodnoosvobod*p boj. Medtem ko je ..Mladi tovariš" pozival v boji ..Mlade moči" že veje bogato življenje osvobojenega* polosvobojenega ozemlja. Pionirji, ki so že v ..Mlad*1 tovarišu" imeli obljubljeno stran, so tu imeli & ..kotiček". Bližnji konec vojne je bil gotovo gl^ razlog, da je tudi to glasilo ostalo le pri prvi številki Zmagovita partizanska protiofenziva je pogoje za ponovno intenzivnejše politično delo. temu je do začetka januarja 1943 uspelo vzpostaviti 17 aktivov z 68 člani ZKM. Delo z mladino se odvijalo predvsem na sestankih — to je Rato Dugonjič — na katerih so vojnopolitični položaj v svetu in doma, recitirali a partizanske pesmi. Organizacijsko je bilo v Novo mesto, kjer so delali na tem, da povežejo vrste in formirajo skojevski mestni odbor, ki organiziral aktive. Šele potem bi sledilo delo med mladino. Ob koncu januarja so imeli v bližini Hmeljni!* delovni sestanek mladinski aktivisti iz novomeškega belokranjskega okrožja. Za poglobljeno delo tako SKOJ kot v mladinski organizaciji, ki se je od januar) 1943 imenovala Zveza slovenske mladine (ZS^ pomeni preokretnico obisk sekretarja CK SKOJ ^ Ribarja—Lole in organizacijskega sekretarja CK SK^ Rata Dugonjiča na Dolenjskem konec januarja J februarja 1943. V stikih s posameznimi funkcionafl| zlasti pa na posvetovanju SKOJ za Dolenjsko ' Ravnacah okoli 10. februarja, sta dala vrsto napotil^ nadaljnje delo v obeh organizacijah in uspehi izostali. Skojevska organizacija, ki je ob pomoči okrožn^ komiteja KPS dejansko organizirala in vodila d* mladine, je že do marca 1943 vzpostavila okrf' iniciativni odbor ZSM za Novo mesto, obstajali P8 , tudi podokrožni iniciativni odbori v vseh 5«*1,, podokrožjih novomeškega okrožja. Tedaj je ZSM S* 580 članov in članic. Pomemben mejnik v rasti ZSM, ki jo zaključuje nK prvi kongres oktobra 1943 v Kočevski Reki, preds«^ ustanovitev glavnega iniciativnega odbora ZSM ^ njegovega tajništva 17. maja 1943 na P od stenic a*1 Kočevskem Rogu. Viri: 3 Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, knjig8 ^ dokumenti št. 74, 158 in 186; knjiga 4: dokument* j. 74 in 217; knjiga 5: dokumenti št. 30, 142 in ^ j, Zbornik dokumenta i podataka..., Tom II, knj‘0y dokument št. 36;Arhiv CK ZKS; pismena izjava Vj, Pirkovič z dne 27. marca 1979;glasili ..Mladi tovari* ..Mlada moč". S ANTON ŠTAMPOH'* novo imenovan okrožni komite SKOJ za Novo mesto; njegova sekretarka je bila absolventka agronomije Vilma Bebler — Špelca,ta je obenem v okrožnem komiteju KPS Novo mesto, kamor je bila kooptirana, odgovarjala za mladino, člana pa študent Jože Tajkal in delavec Ivan Gorjup. Glavna naloga komiteja je bila načrtno vzpostavljanje aktivov SKOJ (= Zveza komunističke mladine — ZKM) in organizacije Zveze delovne mladine (ZDM), obenem pa je bilo potrebno usposabljati iz vrst kmečke in delovne mladine lastne aktiviste. Najuspešneje je delo potekalo v osvobojenem rajonu Šmarjeta, kjer je delova- lo okrožno vodstvo. Tu je bilo v ZDM včlanjenih 750 mladincev in mladink, ki so poleg politične vzgoje pričeli organizirati kulturno življenje ter zbirati živila za partizansko vojsko. V 16 aktivih ZKM so delovali 104 mladinci in mladinke; vodil jih je podrajonski odbor ZKM za rajone Šmarjeta, Bela cerkev in Škocjan. Uspešno je potekalo vključevanje še v rajonu pod Gorjanci (100 mladincev in mladink v ZDM. okoli 30 v ZKM) in rajonu Trebnje (130 članov ZDM), kjer še ni divjala italijanska ofenziva, medtem ko so bile možnosti za uspešno delo v po italijanski vojski že pregaženih rajonih slabše. Da je bilo delo z mladino zastavljeno pravilno, potrjuje poročilo sekretarja pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo Viktorja Stoparja, ki je 21. oktobra poročal, da je bilo razpoloženje ravno v novomeškem okrožju najboljše. Sklepal je, da bi, kolikor začetega dela ne bi preprečila italijanska ofenziva in nastop bele garde, vključili v ZDM 80-90, v ZKM pa do 30% vse mladine. Po nepopolnih podatkih, pa tudi podokrožje Dolenjske Toplice ni upoštevano, je bilo že v oktobru v okrožju nad 160 članov ZKM in nad 1310 članov ZDM. Skoro štirimesečna italijanska ofenziva 1942 proti slovenskemu narodnoosvobodilnemu gibanju je bila huda preizkušnja za partizanske borce, aktiviste OF in civilno prebivalstvo. Terjala je mnoga človeška življenja in povzročila visoko materialno škodo. Organizacijska mreža OF je bila mnogokje razrahljana, narodnoosvobodilni odbori, organi komaj rojene ljudske oblasti, razbiti. Prizaneseno ni bilo ne skojevskim ne mladinskim vrstam. O tem govorijo redka ohranjena poročila iz tistega časa. Mnogi skojevej in mladinci so bili internirani, nekateri celo prisilno mobilizirani v belo gardo, drugi zopet so iz strahu prenehali z delom. Marskikateri aktiv je bil v celoti razbit. Najhuje so bile prizadete skojevske vrste v podokrožju Šmarjeta. S skupino aktivistov OF, ki so bili ujeti v Beceletovi jami pri Zagradu, sta bili pri Otočcu ustreljeni članici rajonskega komiteja SKOJ Otočec Meri Becele in Fani Kraševec. Tri članice ZKM so bile po ofenzivi internirane. V rajonu Bela cerkev je bila internirana sekretarka rajonskega komiteja SKOJ. Ob množičnem zapiranju prebivalstva v rajonu Šmarjeta so bili med aretiranimi tudi vsi moški člani SKOJ, ki so bili pozneje, razen enega, izpuščeni, eden pa je bil interniran. V Škocjanskem rajonu je bil en član prisilno m&iliziran v belo gardo, eden je pred tem pobegnil na nemško zasedbeno ozemlje, sekretarka pa se je umaknila v partizansko enoto. Poleg Beceletove in Kraševčeve so bili tik pred ofenzivo in med njo ustreljeni še trije člani ZKM, iz celega podokrožja pa je odšlo med ofenzivo v partizane 7 članov. Ofenziva je prizadela tudi partijske vrste, ki so v celem okrožju štele 44 članov in 35 kandidatov. V partizanske enote se je pred nevarnostjo "aretacije vključilo 14 članov in 5 kandidatov, ustreljenih ali zaprtih pa je bilo 8 članov in 244 kandidatov. ŽIVLJENJE OB TABLETKI NIVAQUINA ljudi- Navsezadnje: vsaj solidne življenjske pogoje so morali imeti.— Malo se je nasmehnil: — Ne kot prva dva, ki sta maja enainsedemdesetega leta prišla kot popolna tujca v Bayango: v sposojenem čolnu, po Sangi, dobro leto v kolibi lepo z domačini, iz blata seveda, hrana, kakršnakoli pač že. Na sumu ga imam, da je bil on eden tistih dveh. Vendar presliši vprašanje in šele kasneje kot mimogrede omeni: Da, bil sem tukaj na samem začetku, potem sem pa za nekaj let prekinil, no. Je pa bilo zanimivo takrat; težko, resda, a zelo zanimivo. PIGMEJCI, GOZDNO LJUDSTVO Pravzaprav smo imeli srečo, da smo že kar kmalu vzpostavili kontakt z Babingami, pigmejskim plemenom, ki živi po teh hostah. Neverjetni poznavalci vsake pedi pragozda so, z njimi smo tudi lahko začeli prodirati v notranjost in določati sečna mesta. V enem letu so potem začeli prihajati stroji, novi ljudje, material, skratka, odprlo se je. DVA NABOJA ZA DVE ANTILOPI Življenje v Bayangi pa teče po popolnoma svojem tiru. Čas, ki se pretaka zunaj tega sveta, kot da ne pride sem. Na vse strani se razprostira džungla, na vzhodu proti Kongu, trideset kilometrov niže leži Kamerun, ne veliko dlje Zaire. Na severu počasi preide v savano, kakih petsto kilometrov severovzhodno leži Bangui, glavno in edino v državi omembe vredno mesto. Vsak drugi dan pripelje Slovenijalesovo letalo od tam material, hrano, pivo, nove ljudi morda. Pista je zasekana globoko v gozd, nekaj metrov stran leži pigmejska vas. Mali dobrodušni Pigmejci se že davno ne zbirajo več okoli letala: leta nenehnega pristajanja in vzletanja so jim tudi to nerazumljivo čudo civilizacije naredila popolnoma vsakdanje. V Bangui se običajno vrača prazno. Fantje, njih dvanajst, ki živijo v Bayangi, nimajo časa odhajati tja, »občutit civilizacijo", kot pravijo in pogledat, kakšne so bele ženske. — Samo pogledat, pravijo, kaj drugega človek tako ali tako skorajda že pozabi pomisliti v tej divjini. Vsako jutro po zajtrku stoji na mizi škatlica s tabletkami Nivaquine proti malariji. Vedno znova preteča nevarnost, komar anofeles, ki še danes odnaša številne žrtve. Dva tedna staro Delo na mizi — zadnja pošiljka — vsakodnevno vprašanje po kosilu: Fantje, kaj naj za večerjo? Aviona že dva dni ni, jajc ni, krompirja ne, piva bo vsak hip zmanjkalo. Mesa tudi ne moremo jesti vsak dan! V popolni izolaciji, ko že slabo vreme lahko prekine edino letalsko vez s svetom, vsaj meso res ni problem. Maks, začasno šef kuhinje, se rad pohvali: Dam Pigmejcu puško in dva naboja — in mi prinese dve antilopi. Ne zgreši nikoli. Pa kako bi, saj mu še izpod kopja ali loka nič ne uide! Neskončni afriški gozdovi kot da so neusahljiv vir lesnega bogastva. Debla, včasih občutno debelejša od visoko raščenega moškega, niso nobena redkost. — Kaj dosti manjših se nam niti ne izplača sekati, pravijo, je prelepa izbira. Pogovarjam se s Stanetom Šaverjem, edinim Dolenjcem v Sloveniaboisu — kar je, mimogrede, francoski prevod Slovenijalesa — in vprašam: — Z dvajsetimi ljudmi, črnci, delaš. Kako je to videti? Malo se nasmehne, potem pa le reče: - Težko je pravzaprav, toda saj gre! Samo poglej: ogromno teh ljudi je prišlo sem kar tako, ne poznajo niti črke, o njihovem delu se jim še sanjalo ni, kakšno bi lahko bilo. Pravzaprav je bilo do prihoda Sloveniaboisa sem tisočletja skorajda isto: malo so lovili, gojili manjoko (najbolj razširjena jed, podobna morda krompirju, iz katere pa pridelujejo tudi moko), zvečer tolkli po bobnih in bili veseli življenja — in je šlo. Kakorkoli že, vsekakor pa veliko slabše kot zdaj. Moram pa včasih še vedno biti kar skorajda njihov spovednik. Pridejo k meni s svojimi problemi, boleznimi, lakoto — ena plača se pogosto razdeli na deset in več ust — in res niti ne moremo zahtevati od njih enakega delovnega učinka kakor od sebe: jem štirikrat na dan, spim na postelji, za vsakršno bolezen imam zdravnika v Banguiju in ne vrača v hosti, kot včasih še vedno oni. Nimajo ur. Ob štirih zjutraj moramo začeti kuriti kotle elektrarne, oni pa pridejo včasih že uro ali dve prej in potem zviti ob topli peči čakajo, da pridem. Cas za nje še vedno nima pravega pomena! Ne kot slovenskim fantom, ujetim v tem srcu Afrike. Meseci, dnevi, ure se jim pretakajo skozi žile skorajda. Vsak dan po večerji zažge najmlajši z nekakšno obrednostjo list na koledarju: — Eden manj, fantje! Precej jih je še. Toda kakorkoli že včasih s tesnobo preštevajo vsak do svojega' konca — tisti dan, ko boste končno rekli adijo in iz letala še zadnjič objeli nedotaknjena prostranstva divjine - fantje, res misli nekdo, da ga ne bo v tistem trenutku še zadnjič in morda najbolj stisnilo nekje v podzavesti: Afrika, dežela čudna, je pa bilo lepo, tudi lepo, res! ZVONE ŠERUGA Nekaj kilometrov od Saloja se izgubi peščena banska pot v gozdu. Mogočne krošnje visoko roano kot da so se združile z grozečimi obla-*'• Ožečimi nizko nad zemljo. Celo noč je deževalo. Mastna, težka ilovica je a razbrazdana od ozkih potočkov, ki so se izli-ali v gosto podrast tropskega pragozda. Z motor-I&H sem si utiral pot ob robu umazanih luž, sekal 9rmičevje pred sabo in se skušal izogniti hinav-k'm rjavim jezercem, ki jim nikoli nisem vedel ?°bine. Zvil sem že podvozje, prednji blatnik, v .eterega se mi je vsakih nekaj minut zabasalo ve-l**0 'n te*ka ilovica, sem končno vzel dol in ga °bKil zadaj na rezervno kanto. .Klel sem Afriko z vso doživetostjo nemočnega esa. Z vej nekaj metrov nad glavo so se mi vča-*! režale trapaste opice, s stezic, speljanih v pžunglo, so nekajkrat prišli pigmejski lovci z loki 'P Mrežami v rokah in s prostodušnim zanima-niern opazovali moje prodiranje. Ni šlo! Kolesa so se zopet zacefrala z vejami in a,T>aščeno zemljo, motor je nekaj časa še obup-j° tulil in začel nazadnje crkavati. Pogledal sem . ®Uro: tri ure sem že v gozdu. Števec na suzukiju “ kazal dvajset prevoženih kilometrov. Pozno popoldne se je pred mano odprl čudež: nekoliko širša, s peskom utrjena cesta, ki je po ^[kilometrih še vedno dajala upanje, da se bo '"držala ... Domačin z ogromno butaro drv na ranii, ki je skušal loviti korak z mojo hitrostjo, je uPehano prikimaval: Sloveniabois? Oui, oui, ^onsieur, še petnajst kilometrov, dobra pot, pol Ure biti tam. Tako sem tisti večer, od nenehnih padcev po ovnati brozgi že bolj podoben čemu drugemu °t človeku, prišel na konec sveta. “ayanga! Veliko se mi zdi pravzaprav, da je bilo napisala že o tem — nehvaležna tema, od samega ščetka torej že. Pa tudi druga stvar, veliko bolj prijetna: je Pa zanimivo tu! To življenje, odločnost slovenskih fantov, čez °c pravzaprav priseljenih v samo srce Afrike: arediti nekaj, pa naj kdorkoli še tako trdi, da .venci nismo za dlje kot za Kranjsko goro, z Zen° 'n smučmi na prtljažniku. tovarnasredi džungle f°l leta bo, kar je Bayanga, sicer še poskusno, ace*a dihati s svojo polno močjo. Četrtega de-Cernbra lani, na obletnico preimenovanja Central-n°afriške republike v cesarstvo, je Slovenijales po osmih letih poštenega garanja odprl tu novo tovarno za predelavo lesa, edinstveno v deželi. Prvi države, cesar Bokassa, ki je prisostvoval po-'Oambni otvoritvi, je ob tej priložnosti v pozdrav-nem govoru poudaril: — Slovenijales je primer poštenega sodelovanja J^ed dvema državama, primer tudi vsem ostalim, *i lahko pokaže, kako sodelovanje med razvitimi m nerazvitimi lahko poteka uspešno in v obojestransko korist. Pogovarjal sem se z našim ambasadorjem v CAC, tovarišem Tihomirjem Stojanovičem. — Jugoslavija ni ena bogatih dežel, pravi, ki bi lahko na levo in desno delila darila nerazvitim. Sploh ne! Niti Slovenijales niti Emona cafe, ki 'mata tudi tu svoje plantaže, nista postavljeni tu taki. Še manj seveda kot neka neokolo-^'alistična sila, ki je zaradi lahkega zaslužka prišla Okoriščat afriška naravna bogastva. Ne! Poštena b°9odba in pošten premislek je bil to, iz katerega pa zdaj vemo, da lahko, kot že povedano, odne-^o daljši konec eni in drugi: Jugoslavija števil-vrste plemenitega lesa, ki ga pri nas sploh ni, ®ntralno afriško cesarstvo moderno tehnologijo, °Ve strokovnjake in celoten sklop lesno predelo-rolT6 industriie, ki bo sčasoma prešel v njihove - e- Razlika med temi in neokolonialističnimi, ^'l.Profitarskimi cilji je očitna, osnv- 56 to tucli v BaVa9<> v šami vasi. Še pred *"mi leti je bila to idilična, prijetna ribiška Ve.ICa 2 dvanajstimi hišami, narejenimi iz blata in ji** 2 nekaj pirogami in nekaj primitivnega ribi-k^a pribora, nametanega vanje. Današnja podo-? *e drugačna, tako popolnoma drugačna prav-tfcrt ' Sem * nekajkrat vprašal celo: niso bile n ,e.kolibe na bregu in piroge v reki pravzaprav vas 2-e*° lePe8a? Kot nekaj (res samo nekaj) ^ lc* ki sem jih na svojem potovanju preko afri-l odkril kje zelo daleč v gozdu ali savani: čin *Z B*ata' tam-tam bobni ob vhodu, doma- moški in ženske, 5 krpo okoli pasu ... n.? komajda vedo, da je še neki svet tam daleč ^ i?< ko ob večerih čepijo ob ognju, žvečijo nl°ko in mislijo, kako popolnoma nič da jim e Manjka. Prih3 ^r'ka umira. Povratka nazaj, v dobo pred neL°^om evropskih kolonialistov, ni več. In z I k° nostalgijo sem neštetokrat začutil obarvan • ko sem se pogovarjal s starejšimi: c " Da, Afrika ... ni je več, le nekak privesek D°Pe je še ostal... Pre ayan9a krepko ubira tisto drugo, edino še ostalo pot iz zaostalosti. Neopazna vasica se je ^j-^enila že skoraj v manjše mesto, lične lesene Vrst' 0*iarvane na belo, so postavljene v ravne .. • HTIpH niimi npkai 7iHanih! žanHarmeriia ^bul; med njimi nekaj zidanih: žandarmerija, OekH a?ta< Sola. V vasi je čedalje več koles, trg Jma odo motor. Postavljeno na prostran Ža ?°ji košarkarsko igrišče s pravimi koši in mre-^ 1 oa njih, vsekano v pragozd za vasjo se pona-rg z.Zvrstno ekipo nogometno igrišče: nogo-^tu v j*1**5 0limPiia '2 Bayange je na tretjem (ja *~eta je pravzaprav delala žaga le za potrebe Oqr9e' Prav' direktor France Benkovič. s0 ?Tn? se Ja gradilo: celo vas za domačine, ki na ace'' prihajati iz vseh koncev države, potem s|<| [® 2a slovenske delavce, tovarna, delavnice, Pa š'SČa‘ pred nekai meseci, ko je bilatovar-^ v gradnji, je bilo tukaj preko trideset naših Danes je na stežaj odprto, bi lahko rekli. Cel kompleks zaposluje 540 domačinov, veliko od teh je Pigmejcev, tega gozdnega plemena, najmanjših ljudi na svetu, ki so v svojem delu še vedno nezamenljivi. Pravijo ml, kako na deset in več metrov zaznajo zeleno mambo, drobno kačo, ki te piči samo enkrat. Zdravila ni! Žaga in furnirnica, lastna elektrarna, vse je izdelano po najnovejši tehnologiji. Pritisneš na gumb, obrneš ročico: povsod elektronika, hidravlika, verige, ki grabijo včasih tudi dodveh metrov široke hlode. — Bili so sicer pomisleki, če se splača vso to najmodernejšo tehnologijo prenesti v afriško džunglo, pravi direktor Benkovič. — Že zaradi zapletenega ravnanja z njo, težkega vzdrževanja — vsak del posebej moramo naročiti iz Evrope — ne nazadnje težkih klimatskih razmer, ki gotovo sčasoma načenjajo občutljivo mehanizacijo. Po drugi strani pa prav zaradi teh klimatskih pogojev: kako naj človek v tej obupni vročini in vlagi vzdrži po osem ur in več na dan, prekladaje ves čas petdesetkilogramske deske iz enega kupa na drugi? Ne more! Ogromni kupi hlodov, tistih najboljših, že čakajo na bregu Sange. Ostali gredo v predelavo, v deske ali furnir. Ko bo v deževni dobi reka spet dobila potrebno globino, bodo splavi in globoko ugreznjene barže krenili navzdol, po Sanghi in Kongu do Brazzavilla in od tem do Pointe Noire na atlantski obali, kjer jih bodo kupci pretovorili na svoje ladje. Preko 60 odstotkov dragocenega lesa bo končalo v Jugoslaviji, največ v koprski žagi in potem v slovenskih tovarnah in domovih. Krog bo sklenjen. ZALOGAJ — Janez Papež iz Kočevja je skoraj reden gost naše rubrike, ker nas vedno znova preseneča z odličnimi naravoslovnimi fotografijami. Pretekli mesec je naredil nekaj novih posnetkov in med njimi smo izbrali fotografijo, na kateri je posnet izreden prizor, kako modras požira miš. Kdor doslej ni verjel, da se kače lotevajo zanje izjemno velikih zalogajev, naj se kar prepriča. Papež je posnetek naredil z objektivom 200 mm, v kameri pa je imel vložen visoko občutljiv film. Oboje mu je omogočilo, da je lahko iz varne razdalje in bruz težav z osvetlitvijo, oziroma prekratkimi časi ekspozicije sledil zanimivemu naravnemu pojavu. Z visoko občutljivim filmom, kot ga je uporabil Papež, je danes mogoče narediti dobre posnetke tudi v okoliščinah, v katerih je bil prej fotograf nemočen. Posebno pri delu z objektivi zelo dolgih goriščnic, ki so običajno še slabe svetlobne jakosti, pride film, kot je llfoid HP 5, zelo prav. STEVO STRACKOVSKI JUGOSLAVIJA J. SMOLINSKI ŠVICA Medtem ko sodobna stanovanjska arhitektura poveličuje naraven les in tudi tramovje v vseh bivalnih prostorih, pa se pri nas tak način urejanja stanovanj Se ni na široko udomačil. Zlasti pri preurejanju starih hiš kaže vsaj razmisliti, če niso vidni leseni tramovi lepši od raznih oblog, s katerimi jih navadno zasebniki prekrivajo in skrivajo. Letošnje poletne pričeske so zlasti za mlade malce drugačne. Dolgi lasje so na razne načine speti vrh glave. Prav ljubka pa je običajno kita, spletena iz čopa. malo kosov. bogata garderoba Pri spravljanju stvari v počitniški kovček se rado zgodi, da ga komaj zapremo, na dopustu pa ugotavljamo, da kljub obilici „cunj" ki smo jih privlekli od doma, nimamo nič pravšnjega obleči. Morda vam bo tale zamisel všeč, pa si boste omislili kaj podobnega. Špinača je zdrava, vendar je ka, malo soli, popra, 50 g su-dosti otrok ne mara in si starši rovega masla, malo naribanega na vse pretege prizadevajo, da sira in 4 paradižnike ter 450 g bi malčkom spravili po grlu sesekljane in dušene špinače, vsaj nekaj žličic te, z železom, bogate zelenjave. Poizkusite s Iz jajc in mleka ter soli stepe- špinačno omleto. Za 2 osebi mo maso in jo na vročem potrebujete 6 jajc, 4 del mle- ognju opečemo kot 2 omleti na obe strani. Še vroče nadevamo z običajno pripravljeno dušeno špinačo. Zraven lahko ponudimo nadevan paradiž' ni k. Izdolbemo ga, nadevamo z naribanim sirom in na hitro opečemo. 14 DOLENJSKI LIST St. 27(1560)5. julija 1979 G> KRAN, CHRISTIAN neza: SI SODELOVAN Prebrali smo ^moCnik poslovanja sloven-t založb se običajno meri po Pak' ^'^o knjig izdajo in, kaj-jj, ' tudi prodajo; manj je odlo-J"a kakovost knjig, kajti ta . ®anota je prepuščena okusom brn m’ kako Pa ie s tem'> do' kafcVem°" ® knjigami dvomljive ovosti skušajo držati prodaj- ■ orak tudi t.i. obrobne založil' ^ed katere sodi Pomurska. tai V®ndarle z dobro knjigo pri založbah spet ni tako hu-SDnH ’^i morali uporabiti pri-Pra cf10 0 s*eP' kuri in zrnu, v ,LP?murska založba pa se je gam pasu '2kaza,a s knji-DrJ'.ki se nikakor ne bi smele mo^n'ku" vztraja pri mj ji?1 na^inu pisanja, za zgoda-Pa sk ?®z9odam' svojih junakov nfKt- a odkriti osnovne značil-ooii • ?ru*benih azmer, ki po-u/ujejo ravnanje npr. naključja vlomilca, zaljubljenega v lfier svoje žrtve. Zgodba ni pomembna, tok jpetega dogajanja služi pisalu le za to, da glavna junaka 7 Poprečnega Američana in dinjo - pripelje do ključnega . rašanjji: ali je možno pravo rnaVe^° sožitje med človeko-jn • ki sta različne narodnosti veroizpovedi? Malamudov raa1ec’ prilagojen ameriškim variaerarP Petdesetih let, odgo-la ^'kalno, potrebna je taka-aPrii,eQ^razda: .»Nekega dne v co in 16 Fra°k °dšel v bolnišni-Se jpSe.dal obrezati. Nekaj dni 'ded n kel okrog z bolečino zi|a jr,°9arn'- Bolečina ga je ječi j„_ sPodbujala. Po veliki no-,e Postal Jud." D. R. Maja z dna Dokaj skopo odmerjeno mesto, ki ga ima Nada Kraigher v slovenski literarni zgodovini, kaže na to, da jo poznavalci še zmeraj uvrščajo zgolj med sopotnike po zadnji vojni uveljavljenih književnikov. Zato se ni moč čuditi stavku: „Smisel za literaturo ji je vcepilo dolgoletno bivanje pri stricu pisatelju Lojzu Kraigherju." Tako sta namreč Janež in Ravbar (pisateljica pa je omenjena le še v dveh dodatnih knjigah Matiči ne zgodovine slovenskega slovstva) zaključila šestnajstvrstični pregled dela Kraigherjeve; pri tem sta navedla tudi pisateljičine besede o glavnem namenu njenega pisanja: ..Ženska naj ostane ženska, hkrati pa naj postane celovita, osveščena osebnost." Četudi je Kraigherjeva s tem najbrž hotela podati bistvo vseh svojih del, v katerih imajo ženske pogosto celo odločilno vlogo, se zdi, ko da izjava v glavnem označuje roman „Ma-ja"; bolj natančnega povzetka hotenj naslovne junakinje namreč ni moč zapisati. Roman, ki je prvič izšel pred osmimi leti, je nedavno tega spet izdala Mladinska knjiga, za zbirko „Odi-sej" pa ga je z risbami opremil Matjaž Schmidt. Vihrava gimnazijka Maja je zrasla v družini, ki ji očetova pijanost ni prizanašala z gorjem. Ko da bi hotela nadoknaditi pomanjkanje ljubezni staršev, se dekle noro zaljubi v možaka srednjih let, z njim zanosi, po grenkem razočaranju pa zboli za jetiko in začne iskati tolažbe v pijači. Očetova usoda je ne spametuje, zaide celo na kazniva pota, v času pogojne kaznovanosti zaman skuša nadoknaditi zamujeno, odsedi kazen in se, še zmeraj zaznamovana kot pijanka, končno zave, da je v usodnih življenjskih stiskah človek vedno sam in da je samo od njega odvisno, ali se bo lahko pobral z umazanih tal ali pa docela propadel. Maja se torej osvesti, v romanu pa je zgolj nakazana pot, po kateri bi mogla iti, da bi postala trdna osebnost. Splošne enačbe za tako življenjsko odločilna dejanja kajpak ni in delo prepušča bralcem, da razčlenijo pehanje junakinje, uvidijo njene zmote, tudi krivdo družbenega okolja, ter ji zaželijo, da bi premagala obupno samoto. roman o Zoisu Po ..Spominu barona Valvasorja", knjigi, ki je pred šestimi leti prinesla ,.prigode žlahtno rojenega gospoda, dičnega stotnika dolenjske strani, viteza znanosti in veleumnega moža. .,. .", je Cankarjeva založba pred kratkim izdala še en zgodovinski oz. življenjepisni roman Tite Kovač. „Najbogatejši Kranjec" je naslov dela, ki govori o baronu Žigi Zoisu. O tej znameniti osebnosti, ki je proti koncu 18. in na začetku naslednjega stoletja na mecenski način odločilno vplivala na ustvarjanje slovenskih preroditeljev, premore literarna zgodovina nemalo poznavalskih razprav, ki odmerjajo Zoisu me- sto tudi kot slovstvenemu tvorcu. Pogosto pa se pozablja, da je bila dejavna moč Zoisovega prerodnega krožka v marsičem odvisna od baronovega bogastva. Industrialno in veletrgov-sko, skratka, podjetniško plat Zoisovega življenja zdaj podrobneje razčlenjuje roman Kovačeve. Ne gre za suhoparno navajanje stvarnih podatkov, knjiga je roman v pravem pomenu besede, z junaki in dogajanjem, ki označuje določeno prelomno dobo slovenstva. Zgodovinsko ozadje je znano, osebe tudi: Zois, Hacquet, Linhart, Vodnik in drugi, skozi 29 poglavij pa gledamo baronovo življenje, v osredju katerega ni bilo samo literarno mecenstvo, temveč tudi živo zanimanje za naravoslovje in izboljševanje tehničnih postopkov v železarstvu. D. R. pftmrrauuAmo vnm ku, a P°budo občinske Zveze Čet. rn'b organizacij so na za-Sev V . Prejšnjega meseca v nikoICi Ustanov,|i klub likov-1ekt.V’ ^od' 9a študent arhi-i re Zdravko Balog, ki je že dalj časa nepogrešljiv pri številnih kulturnih snovanjih v domačem kraju. Tako z velikim žarom nastopa z igralci sevniškega Odra mladih, ob gledaliških prireditvah pa obi- ^27(1560) 5. julija 1979 DOLENJSKI LIST Pred tremi leti smo začeli zvedavo segati po ..Svetovni zgodovini", poljudno pisani ter s številnimi slikami in preglednicami opremljeni knjigi, ki zgoščeno podaja vsakršne posebnosti razvoja človeštva od prazgodovinskih začetkov do atomske dobe. Ob izdaji slovenske priredbe nemškega izvirnika je Cankarjeva založba napovedala, da pripravlja tudi podobno zasnovano knjigo o zgodovini Slovencev. Taka knjiga z malo manj ko tisoč stranmi je zdaj pred nami. ..Zgodovina Slovencev". Pisalo jo je petnajst zgodovinarjev ob pomoči sedmih strokovni sodelavcev, večino besedila pa so prispevali P. Petru (obdelal je arheološka obdobja), B. Grafenauer (ta največji poznavalec slovenske preteklosti je napisal poglavja od prihoda Slovanov do začetkov slovenskega na- rodnega gibanja v 19. stol.). F. Gestrin in V. Melik (opisala sta razmere na Slovenskem v prejšnjem stoletju in prikazala razvoj slovenskega naroda do vključno prve svetovne vojne), predstavitev medvojnega dogajanja in narodnoosvobodilnega boja pa je v glavnem delo M. Mikuža. Velike pozornosti so deležni tudi Slovenci v zamejstvu, prikaz povojne slo-venjke socialistične in samoupravne stvarnosti pa je delo osmih zgodovinarjev. ..Zgodovina Slovencev" je delo, ki na temelju sodobnih znanstvenih metod na poljuden, a hkrati dovolj strokoven način podaja vse, kar se je pred desetletji in (tudi daljnimi) stoletji dogajalo na slovenskih tleh. Besedilo dopolnjuje 55 preglednic, 66 barvnih in črno-belih zemljevidov, veliko diagramov in shem ter 630 slik. Dodan je tudi izčrpen seznam virov pa imensko in stvarno kazalo. V_______________ NEZAŽELENI Svet pozna doktorja Christiana Barnarda predvsem kot prvega presajalca srca, z romanom ..Nezaželeni" (v prevodu Cirile in Vilija Vuka ga je izdala založba Obzorja) pa se je pokazal tudi kot človek z literarnimi težnjami. Kajpak ostaja vprašljivo, kolikšen je njegov pisateljski delež pri delu, ki ga je v leposlovno obliko spravil južnoafriški književnik Siegfried Stan-der; znabiti je Barnardova zgolj vsebinska zamisel, kajti dogajanje se odvija v zdravniškem okolju. Gre za pripoved o dveh zdravnikih (belem in črnem), ki jima kljub neznanski rasni nestrpnosti na jugu Afrike uspe vzpostaviti prijateljski odnos. od katerega je odvisno tudi njuno poklicno udejstvovanje. Roman seveda olepšuje dejanske razmere, kaže stanje, kakršno naj bi bilo. Tako opredeljevanje do južnoafriške družbene stvarnosti, kjer se rasizem še stopnjuje, je za tamkajšnje vladajoče kroge nezaželeno, zato so Barnardu in Standerju zmetali pod noge precej polen. Kritična ost romana je namreč docela jasna, prav zato pa je delo, ki sicer v leposlovnem pomenu sploh ni kdo ve kakšen dosežek, vredno pazljivejšega branja. izbor za mlade ..Izbrana mladinska beseda". Tako je naslovljena knjižna zbirka Mladinske knjige, ki naj bi pod uredniškim vodstvom Ivana Minattija prinesla pretehtan izbor mladinske literature slovenskih pesnikov in pisateljev. Pred kratkim je izšlo prvih šest knjig in na osnovi teh je že moč z dokajšnjo gotovostjo predvideti vsebinsko podobo tistih, ki bodo šele prišle na knjižni trg. Skrben izbor besedil, izčrpne razprave o piscih in njihovih delih, opombe ter kratke preglednice z življenjepisni-mi in knjigopisnimi podatki pa kažejo, da bo zbirka vredna stalne pozornosti bralstva. Pojem mladinska literatura, ki lahko pomeni literaturo mladih ustvarjalcev, literaturo za mladino ali pa literaturo o mladem človeku, je v razpravi k izboru del Ivana Cankarja podrobneje razčlenil France Bernik, zbirka pa bo prinašala — kajpak z ozirom na posamezne pisce — besedila v vseh treh po- / menih mladinske literature. Tako je Bernik izbral cikel enajstih materinskih črtic iz Cankarjeve knjige kratke proze „Moja njiva", pisateljeve spomine „Moje življenje" in „Grešni-ka Lenarta", povest o mladostnem grehu. Izbor 214 pesmi in ugank Otona Župančiča je opravila Alenka Glazer. V knjigi najdemo ponatise iz vseh Župančičevih samostojnih pesniških zbirk za otroke pa tudi nekaj pesmi iz zapuščine in precej takih, ki jih je pesnik sicer objavil, ne pa vključil v zbirke. Glazerjeva je prispevala tudi razlago Zupančičeve otroške lirike. Objava del Frana Erjavca je zmeraj dobrodošlo dejanje. Za pričujočo zbirko je Matjaž Kmecl odbral trinajst znamenitih črtic o živalih, knjiga pa prinaša tudi povesti „Ni vse zlato, kar se sveti" in „Huzarji na Polici". Četudi je Josip Stritar napisal več mladini namenjenih knjig pesmi, se je Anton Slodnjak odločil za bornejši izbor tovrstnega Stritarjevega dela, več prostora pa je odmeril ponatisu iz spisov za odrasle, bodisi da gre za pesmi ali pripovedništvo (beremo lahko značilne odlomke iz „Zorina", „Rosa-ne" pa zbadljivo kramljanje „Sol" in pismo F. Levstiku). Slodnjakovo delo je tudi prikaz Stritarjevega življenja in ustvarjanja. Mladim bralcem najbrž ni treba posebej predstavljati Angela Cerkvenika povesti „Ovčar Runo", ki je tokrat doživela že sedmo izdajo, Stanko Kotnik je v knjigo uvrstil še povest ..Medvedek s Križeve gorice" ter prispeval še razpravo o pisatelju. Šesta knjiga predstavlja izbor iz mladinske literature Miška Kranjca. Gre za objavo več novel, črtic in povesti iz Kranjčevih del (denimo „Pomlad", „lmel sem jih rad", „Mesec je doma na Blagovici"), Franc Zadravec pa je izboru dodal svoj pogovor s pisateljem, ki med drugim pravi: otroci so „od-igrali v mojem pisanju pomembno, včasih tudi glavno vlogo. Gledal sem nanje vedno ko na odrasle ljudi..." D.R. ljubljansko srednjo šolo za oblikovanje, najbrž tudi odločil za študij arhitekture. Sodeč po likovni razgledanosti in ustvarjalnosti, kakršno z delom izkazuje Balog, ne bi mogli najti primernejše osebnosti za vodenje sevniških likovnikov. ..Zaenkrat se kluba še zmeraj izogibajo ljudje srednjih let, vemo pa, da je med njimi precej likovnikov. Zato bi bila zgrešena trditev, da se v sevniški občini s tovrstno dejavnostjo ukvarjajo samo mladi in upokojenci, ki so se že odzvali prvemu pozivu za delo v klubu," pravi Balog. V klubskem delu naj bi se odražale ustvarjalne težnje posameznih članov. ..Seveda ni namen kluba, da bi utesnjeval izpovedna hotenja, s klubdm želimo le povezati posamezne ustvarjalce,1 da bi nato lažje prišli pred občinstvo. Zato imamo v načrtu prirejanje posebnih klubskih večerov, v okviru katerih naj bi našli svoje mesto tudi igralci in recitatorji, gojili pa bomo tudi tovariško likovno kritiko, če lahko tako imenujemo izmenjavo izkušenj in mnenj likovnikov." Sevniški klub likovnikov kajpak potrebuje tudi lastne prostore, kajti le z njimi bo delo steklo v želeni smeri in skušalo vplivati tudi na delo sevniške galerije, pri kateri ni čutiti nikakršne načrtnosti. Balog si s tovariši že dalj časa ogleduje veliki prostor nad Lutrovsko kletjo. ..Postoriti bi bilo treba to in ono, nabaviti potrebne stvari za sitotisk, napak pa ne bi bilo, če bi postavili tudi statve, saj ne manjka tistih, ki jim tekstil služi za oblikovalno tvarino pri izražanju." Ljubiteljske kulturne dejavnosti, med temi pa najbolj izstopata gledališka in pevska, so si v Posavju zadnja leta zelo opomogle, z združenji pa so presegle posamezne občinske meje. Balog pravi, da se že kaže potreba po takšnem sodelovanju tudi med likovniki, zato so Sevničani pripravljeni biti gostitelji likovnikom iz drugih občin. Razstav že zdaj ni malo, združeni pa bi svojo tvornost še lažje približali ljudem. A. ŽELEZNIK čajno prav ta mladi Sevničan poskrbi tudi za sceno in plakate. Zaradi slednjih se pri njem pogosto oglašajo prireditelji različnih slovesnosti. Ob stoletnici sevniških gasilcev je Balog na likovno izredno domiseln način oblikoval plakat, značke in drugo gradivo. Deset črt je hkrati ponazarjalo plamene in gasilske cevi, taka zamisel, ki je bila tehnično uspelo dodelana, pa je po mnenju mnogih na izviren in prikupen način poveličala jubilej gasilcev. Odveč bi bilo naštevati podobne likovne storitve, ki kažejo Balo-gova izrazna hotenja. Okolje terja od njega mnogoterost v načinih izražanja, in čeprav piše tudi pesmi, že pred leti pa je skupaj s člani ouia mladih predstavil svoje aforizme, je očitno, da so mu najbližje t.i. vizualne komu ni-kacije. Zato rad ustreže prirediteljem, ki si želijo likovno izvirne in hkrati vsebinsko polne plakate. Zaradi nadarjenosti za likovno izražanje se je Balog, ki je bil najprej rezbar v Stillesu, zatem pa je končal 66 m VRELEC NEZNANIH TALENTOV Na zaključnem tekmovanju v radijski in televizijski oddaji „KAR ZNAŠ, TO VELJAŠ" v festivalni dvorani v Ljubljani se je nam predstavilo 24 amaterjev posameznikov in skupin iz raznih koncev Slovenije in potrdilo se je staro pravilo, da smo Slovenci vsestransko nadarjeni za pesmi in recitacije, za glasbo vseh mogočih oblik in struj, da smo moderni in konvencionalni, da imamo posebno sposobnost izraziti vse tisto, kar je skrito v naši notranjosti, to pa pomeni, da smo odprt in sprejemljiv narod, da se znamo veseliti življenja. Gotovo se še spominjamo oddaj, ki so odkrivale neznane talente in ki so vnesle v naše zabavnoglasbeno življenje veliko svežine in pomagale marsikakšnemu talentu, da se je lažje prebil. Danes po toliko letih so pred nami nove pobude ustvarjalnih mladih ljudi, ki jim umetniška amaterska dejavnost ni samo konjiček, ali kakor temu radi pravimo, ventil za osebno izpovedovanje, temveč tudi močna ambicija, ki pomeni življenjski optimizem. Urednik kulturnozabavnih in javnih radijskih oddaj Vili Vodopivec pravi: „Na poti po Sloveniji spoznavamo amaterje, ki nikoli niso videli glasbene šole od znotraj, in take, ki so jo videli le nekajkrat. Spoznavamo ljudi, ki si delajo glasbo po. svoje ali posnemajo druge, take, ki so srečni v ustvarjanju, čeprav komaj prestopijo prvo stopnico znanja. Srečavamo take, ki čutijo v sebi željo po ustvarjanju, ki ga n življenju niso mogli uresničiti tako močno, da na primer naredijo vse sami: glasbilo in glasbo zanj. Čudili bi se, če,bi zvedeli, koliko je v Sloveniji doma narejenih harmonik in celo kitar. Poslušanje take glasbe mogoče ni največ, kar lahko človek doživi, ampak pogovori s temi ljudmi so, ko jim malo globlje prisluhnemo, tako polni in zanimivi, da si je za to vredno vzeti čas. Finalna oddaja letošnje serije Kar znaš — to veljaš je bila napovedana kot nekakšen veliki finale in predstavitev najboljših slovenskih amaterjev. To smo storili zaradi nastopajočih in da br spodbudili vse tiste, ki se še niso prijavili. V resnici pa se zavedamo, da je to le skromen zaključek skromne prve serije oddaj, ki komaj začenjajo svojo pot. Mislim, da bomo morali močno povečati število sodelavcev in nastopajočih, če bomo hoteli uresničiti, kar obeta napis na zlati plaketi finalne oddaje. Zato naj bo naziv AMATER LETA, ki ga poklanja Nedeljski dnevnik,le spodbuda." Na zanimivem srečanju v Ljubljani so bili dostojno zastopani tudi Dolenjci. Dekliški nonet Vitra iz Ribnice pod vodstvom Bernarde Kogovšek je bil pravo odkritje. Občuteno, neamatersko petje te priljubljene dekliške skupine je velik obet in prijetna osvežitev v velikokrat zbanalizirani, za vsako ceno pristni amaterski pevski dejavnosti. Prav tako je bila prijetno presenečenje skupina iz Sodražice, ki je sicer z modernim in dokaj glasnim tonom pričarala pravo liriko in izpovedno nadarjenost mladih glasbenikov. Potem je še Darja Pečavar iz Kota pri Semiču, dijakinja srednje ekonomske šole v Novem mestu, ki je zapela znano Srečo na vrvici. „Silno rada prepevam", pravi Darja. Malo ima treme, čeprav tega ne prizna, in ko jo gledam na odru v soju reflektorjev, si ne morem kaj, da ne bi držal pesti. Koliko ur, koliko sanj in strahu je bilo vtkanih v ta nastopi Želja po petju je neizmerna. Strokovna komisija in komisija iz občinstva ji je prisodila visoko mesto med slovenskimi pevskimi amaterji. Potem je še duet: Metka Kostrevc, 14-letna pevka iz Bučne vasi, in 13-letni Tomaž Burkat, ki igra kar štiri inštrumente. Tokrat sta nastopila s Henčkovo pesmijo Mami za rojstni dan, in čeprav nista dosegla zavidljive lestvice, je bilo simpatično, ko je Tomaž, malo večji od harmonike, vlekel meh in ubrano igral. Poslušali smo slepo pesnico Sonjo Bokal in izrednega samouka na kitari iz Nove Gorice. Slišali smo veliko. Največje presenečenje pa je bil vsekakor Peter Meže, pevec iz Ljubljane, ki si je upravičeno prislužil tudi letošnji naziv Amater leta in seveda zlato plaketo Nedeljskega. Na koncu pa lahko zapišemo, da se amaterska dejavnost vse bolj prebija. Da je prav tu vrelec neznanih talentov. Vili Vodopivec dodaja: ,,v/se, ki jih veseli petje, igranje, govorjenje, pisanje, humor (tega še posebej primanjkuje), vabimo k sodelovanju v prihodnji sezoni!" STAVBA ZA VEČNOST 1 Tik nad makadamsko cesto, ki se od Mokronoga dviga proti Trebelnemu, stoji za kamnitnim obzidjem cerkvica sv. Petra. Težko jo je opaziti,še bolj neopazna pa je kapela sv. Mihaela, ki, vsa poraščena z zelenjem, čemi v strmem bregu nad cerkvijo. Le kdor zanjo ve, jo bo našel. A poiskati se jo splača, saj je kapela ena najbolj poznanih kostnic romanske arhitekture ne samo na Dolenjskem, ampak v vsej Sloveniji. Na ozemlju naše republike so ohranjeni le trije tovrstni spomeniki. Skromna kapelica v Gorenjem Mokronogu zasluži, da jo uvrstimo med tiste znamenitosti Dolenjske, ki tvorijo našo edinstveno zakladnico. Kdor je že obiskal kostnico v Gorenjem Mokronogu, ve, kako v temačnem gozdu le kriki ptic prekinjajo skrivnostno tišino. Gotovo je občutil ledeni dih bližine smrti, pred katerim so naši predniki mnogo bolj spoštljivo sklanjali glave, kot jih mi. Pogled skozi zamreženo okence naredi na vsakogar močan vtis. Nametana človeška okostja, režeče zobovje lobanj, kot čaše obrnjena temena, rebra in goleni, vse pomešano v tesnobnem smrtnem plesu. Posmrtni ostanki neznanih ljudi so dovolj prepričljivi, da se človek ob pogledu nanje domisli, kako minljiv je posameznik. Taka spoznanja pa utegnejo biti koristna. Kostnica, kakršna je pri Gorenjem Mokronogu, je značilna predstavnica malih centralnih stavb iz romanske dobe. Sploh je značilna •e za to dobo, saj so jih kasneje pričeli zanemarjati in podirati. Kot pove že ime samo — pravijo jim tudi karnerji in osuariji — gre za stavbice, namenjene posmrtnim ostankom. V kostnice so odlagali kosti, ki so prišle na dan pri prekopavanju grobov. V ta namen je romanski gradbenik prostor izkušeno uporabil. Skoraj praviloma so bile romanske kostnice zgrajene iz dveh prostorov: v spodnjem delu je bila kripta s posmrtnimi ostanki, v zgornjem pa kapela. Tudi pri posvetitvah kapel je vladalo nepisano pravilo, da morajo biti posvečene sv. Mihaelu. Zaradi lažjega odkopa kripte so kostnice gradili najraje v strmih pčbočjih. Za naše kraje so kostnice v značilni okrogli obliki, medtem ko v drugih deželah poznajo tudi kvadrataste in pravokotne. Nad krožno grajeno stavbo so običajno postavili stožčasto streho. Razumljivo je, da so bile po svojem videzu že nekaj stoletij kasneje prav skrivnostne. Okoli njih so se spletale legende med preprostim ljudstvom, nič manj pa niso bili v zadregi strokovnjaki, ki naj bi ugotovili namen stavb. Nekaj časa so celo menili, da so ostanki židovskih molilnic, poganski templji in stavbe templjarskih vitezov. Njihov pravi namen so sicer uganili že v začetku tega stoletja, vendar pa se jih umetnostni zgodovinarji še vedno radi izognejo, saj je o njih zelo malo dokumentov, dobre prave študije pa sploh še ne, kot je ugotovil dr. Marjan Zadnikar v kn-igi ..Romanska arhitektura na Slovenskem". Zgodovinarji sklepajo, da so bile kostnice nekdaj zelo številne. O tem pričajo starejši pisani viri, ki skoraj pri vsaki župnijski cerkvi omenjajo kapelo sv. Mihaela. Kot smo že omenili, so karnerje začeli zanemarjati in njih zapuščeni videz je nagnil pre-nekaterega vizitatorja v 17. stoletju, da je velel zanemarjene kapele porušiti. Ljudje so kot okrepljeni individualisti tudi na večni počitek začeli gledati bolj s stališča posameznika in počitek dragocenih individualističnih kosti v zmedi drugih skeletov pač ni bil najbolj zaželen. Tudi v spremenjenem mišljenju lahko iščemo enega od vzrokov za izginjanje zanimivih romanskih stavb. Ko so kostnice podirali, so jih začasno nadomestili s kostišči. To so bile jame v kotu pokopališča, pokrite z leseno streho. Vendar tudi tem ni bilo namenjeno dolgo obstajanje. Prekopane kosti so začeli kar zakopavati. Kostnica pri Trebelnem je ušla žalostni usodi. Ohranila se je vse do današnjih časov. Zamenjali so ji le streho, ki je zdaj sicer še vedno stožčaste oblike, vendar krita s pločevino. Zidana je iz kamenja, med katerim je zastopan tudi lehnjak. Njena značilnost je obokan strop, ki počiva na križno potekajočih rebrih. Na vzhodni strani je rotundi dodana polkrožno zaključena apsida. Pqd kapelo je kripta, vanjo pa je mogoče pogledati skozi okence na najnižjem koncu. Nič kaj vesel zaklad ni ta dolenjska kostnica, a po svoji mračni izpovedi je včasih potrebna obogatitev našega vsakdanjika, zato si jo le oglejte) M. MARKELJ TEDNI GORENJA V NOVEM MESTU OD 8.7. DO 29.7.1979 RAZSTAVA, DEMONSTRACIJA IN PRODAJA PROIZVODOV SOZD GORENJE POSEBNA PRILOŽNOST: PRODAJA KOHINJSKIH ELEMENTOV OPUŠČENEGA PROGRAMA KUHINJA PEA ..HRAST” OBIŠČITE NAS V ŠPORTNI HALI MAROF KETTEJEV DREVORED 2 VSAK DAN OD 9. D019. URE gorenje RTV SERVIS ZLATKO ŠEPETAVO C. K. 2.11-KRŠKO OBVEŠČA CENJENE STRANKE, DA PRIČNE Z DELOM V NOVIH POSLOVNIH PROSTORIH NA GORNJEM NASLOVU DNE 5. JULIJA 1979. SE PRIPOROČAM! V_________________ j ,------------------^ Vabimo vas za sodelavca naše založbe Iščemo zastopnike, ki bi slovenskim bralcem ponudili nas knjižni program. Zaposlitev je honorarna — pogodbena za določen čas. Oglasite se čimprej pri nas in se osebno pozanimajte za pogoje dela. Založba Borec, Ljubljana, Miklošičeva 28 POPRAVEK V Dolenjske n listu št. 26 z dne 28. junija 1979 je v objavi pro tih del in nalog de'ovne organizacije MERCATOR - AGROKOMBINAT Kršk 3 prišlo do napake v besediti«. V pogojih bi v prvem odstavku namesto: Delo za opravljanje objavljenih prostih del in nalog se združuje za DOLOČEN čas.?. moralo pisati: Delo za opravljanje objavljenih prostih del in nalog se združuje za NEDOLOČEN čas. . NOVOLES TOZD »SIGMAT " BRESTANICA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: - 1 REFERENTA ZA KOOPERACIJO Pogoji: srednja strokovna izobrazba strojne smeri in nad 4 leta detovnh izkušenj - izpit B kategorije - - lasten avto -ODPREMNIKA Pogoji: končano pričevanje in 1 leto delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok. ZA OBRA TPOLIESTER VELIKI PODLOG: -1 TEHNOLOGA Pogoji: visoka strokovna izobrazba kemijske smeri in nad 4 leta delovnih izkušenj - znanje nemškega ali angleškega jezika -1 KLJUČAVNIČARJA I Pogoji: poklicna šola in 3 leta delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in s kratkim opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na: NOVOLES TOZD „SIGMAT" 68280 Brestanica. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časorfi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA „BETi;;-METLIKA " Komisija za medsebojna razmerja DSSS razpisuje prosta dela in naloge 1) VODJA DRUŽBENE PRESKRBE Pogoji - višja šola — 4 leta delovnii izkušenj Razpis je v veljavi 15 dni. Delo se združuje za nedoločen čas. Prijave zbira Kadrovska služba BETI Metlika. SZDL ni odlagališče težav I ---------------- ■ 1 — Uroš Dular kot predsednik in Aleš Kulovec kot sekretar sta bila na občinski konferenc* SZDL ponovno izvoljena - Kritična ocena o delu bo pomagala naprej 26. junija je bilo delovno poročilo za štiriletno obdobje in uvodni referat predsednika občinske konference SZDL Uroša Dularja izrazito kritično zastavljeno. Usmerjeno v naloge, ki niso bie v celoti ali pa sploh ne uresničene in v analizo vzrokov za tako stanje. Ob novih in novih stalnih nalogah, ki jih dobiva SZDL v naši družbi, nastopa tudi kot organizator, pobudnik ali soustvarjalec pri mnogih enkratnih akcijah, izredno pomembnih za domače področje, zato obilica dela povzroča površnost. Prav zaradi obsega in zapletenosti nalog pa bo treba v bodoče vso skrb posvetiti metodam dela. Nikakor ni prav, da organizacije in društva prihajajo pred SZDL s kopico težav, niso pa pripravljeni sami poskrbeti za reševanje. Opaziti je zlasti to navado, ki pa ima seveda tudi častne izjeme, da se do SZDL kot frontne organizacije obnašajo takrat, ko iščejo sredstva za delovanje, ne zmenijo pa se zanjo, ko je denar zagotovljen. Dokaz za to trditev je nekajkratna namera, da bi na občinski ravni ocenili delo več deset organizacij in društev, registriranih v Š Po asfaltu na Trško goro \ Ob 35-letnici bojev na Trški gori so v soboto, 30. junija, slovesno odprli asfaltno cesto od odcepa v Bučni vasi do Kamen vrha, kjer je bilo slavje s srečanjem borcev 12. brigade. Kot je v govoru povedal domačin Jože Kastelic, so krajani zbrali 930.000 dinarjev, razen tega pa opravili 6800 prostovoljnih ur. Novi asfaltni krak, ki je za zdaj edina sodobna vez ljudi in zaselkov okrog Zdinje vasi s svetom, je bil zgrajen v nekaj mesecih ob dobrem sodelovanju s Pionirjem in Skupnostjo krajevnih skupnosti, ki je za asfalt prispevala 1,6 milijona dinarjev. Slavnostni govor je imel Vid Jerič, komandant 12. brigade, ki je obujal spomine na težke in slavne dni, ko so borci z domačini vzdolž Trške gore delili slabe in dobre čase. Za lep kulturni spored sta poskrbela pevska zbora tovarne Krka in iz Šmihela, medtem ko je domača mladina prispevala odlične recitatorje. Tovariško srečanje z veselico je na Kamen vrh privabilo veliko ljudi iz mesta in okoliških krajevnih 'sk\ipnosti, žal pa je nevihta prezgodaj skazila veselje. I novomeški občini, pa ni bilo mo^ od njih dobiti poročil o opravljene® , delu ali programov dela. Na konf«-renči so zahtevali, da se jeseni te® vprašanjem posveti problemska kofr, ferenca. Za osnovni problem SZDL <■* občinski ravni je šteti to, da so # premalo ukvarjali z lastno oigan^ ranostjo. Nujno bo v bodoče sproti . spremljati in preverjati delo v vseh krajevnih konferencah in arganiz*1*' jah SZDL. Konferenca je bila vsebins^ dobro zastavljena. Sprejela je * programsko usmeritev za novo maO" dat no dobo, razen tega so bili njej izvoljeni novi organi konfet*®' ce. r.b. NIC ČUDNEGA, CE NE PRIDEJO Čeravno mnogi očitajo 'novo-meškim interesnim skupnostim,^ pošiljajo skoro na tone „papirja“ ' raznih gradiv med delegate, se je o* nedavni občinski konferenci SZDk izkazalo, da je to še premalo. Gradr va dobivajo namreč od največ interesnih skupnosti le predsedniki de; legacij. Če pa konferenca delegacij ne dela, oziroma če predsednik koir ference ni aktiven, se torej kaj lahko zgodi, da delegati sploh niso obve; ščeni o zasedanjih. Kaj šele, da b) poznali gradivo, o katerem bi moral* glasovati! DOSLEJ 133 PRIZNANJ OF V zadnjem petletnem obdobju, odkar se podeljujejo občinska pri" znanja OF, je to odličje v novomeški občini dobilo 133 posamezni* kov in organizacij. V tem času je žirija predlagala za republiško pri■ znanje OF 7 tovarišic in tovarišeVi od teh pa sta 2 tako priznanj* dobila. Na pobudo občinske žirije so začeli v letu 1978 podeljevati tudi krajevna priznanja OF. Tako je lani 13 krajevnih organizacij SZDL v občini podelilo 63 priznanj, v letošnjem letu pa 12 krajevnih konferenc SZDL 53 krajevnih priznanj OF. h ■ ********************************m Prava slika bo ob polletju V zdravstvu več izdatkov kot dohodkov - Omejitve pri pošiljanju v zdravilišča — Jože Blažič je sekretar 28. junija sta oba zbora ob-činske zdravstvene skupnosti v Novem mestu obravnavala poslovno poročilo za prvo četrtletje in še vrsto pomembni zadev. Kot se je izkazalo, so bili v prvih štirih mesecih letošnjega leta dohodki zdravstvene skupnosti za 3,6 milijona dinarjev pod pričakovanji, izdatkov pa je bilo več, kot so računali. Ob tem za zdaj ne gre biti plat zvona, ker se bo finančno stanje po oceni izvršilnega odbora do polletja bistveno popravilo, vsekakor pa ne računajo na primanjkljaj ob koncu leta. Ker pa so doslej edinole stroški za klimatsko in kopališko zdravljenje porasli več, kot je bilo dovoljeno, so sprejeli varčevalni ukrep: klimatič-no zdravljenje naj se do preklica odobri samo v zares nujnih primerih. To bo trajalo, dokler se stroški v te namene ne uskladijo s planom. Skupščina je imenovala za novega profesionalnega sekretarja Jožeta Blažiča, dosedanjega načelnika za zdravstveno varstvo pri strokovni službi regionalne zdravstvene skupnosti. Izkazalo se je, da je preveč novih in starih nalog* da bi jih lahko še naprej opravljali amatersko (z občasno nagrado), in da je potreben stalen delavec, kakor ga ima večina drugih interesnih skupnosti v občini. Zasedanje je minilo skoro brez razprav in je prineslo tudi sporazum o svobodni menjavi dela z zdraviliščema v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah. V veljavi bo začasno, dokler ne bo sprejet enoten sporazum z vsemi zdravilišči v Sloveniji. PREVELIKA ŠIROKOGRUDNOST V letošnjem prvem četrtletju je po podatkih občinske zdravstvene skupnosti zdraviliško zdravljenje občanov za 25 odstotkov preseglo sredstva, ki so šla lani v tem času za zdravljenja po zdraviliščih. Domnevajo, da je vzrok za toliko več „hudo bolnih“ v tem, ker ima občinska zdravstvena skupnost letos prvič svojo zdravniško komisijo, ki pa je bila preveč širokogrudna. Zdravljenje je bilo odobreno že preveč pacientom, zato utegnejo biti konec leta izdatki za zdraviliško zdravljenje nekajkrat večji od planiranih, če ne bodo prevelike širokogrudnosti omejili. k tl Novomeška kronika PRED KOMITEJEM TRI OCENE Danes, 5. julija, bo komite občinske konference ZK v Novem mestu obravnaval analizo uresničevanja dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje od 1976 do 1980; razpravljal bo o oceni razvoja samoupravnih in družben Ji odnosov v krajevnih skupnostih ter pretresal oceno idcjnoplitičnega usposabljanja v minulem izobraževalnem letu. 18 POČITNIŠKO VZDUŠJE -Sklepčnost je spet postala problem na več sejah in zasedanjih, tako na občinski ravni kakor tudi drugod. Začeli so se dopusti, vendar pa mnogi sploh ne smatrajo za potrebno to sporočiti. Tako je čas izbub-ljen za tiste, ki pridejo in čakajo. BREZ SPREMEMB - Urejanje in asfaltiranje Cankarjeve ulice v Koloniji se ne gane z mrtve točke. Kanalizacija je bila že lani položena na večini trase, cesta pa je ostala strahovito jamasta in razkopana. Kar naenkrat bo jesen, pa bo spet dober izgovor, da deževje preprečuje dela... Štiri deklice in en deček - Pet novih meščančkov smo dobili minuli teden v porodnišnici, kjer so rodile: Branka Malenšek z Ragovske 6 - Jano; Malči Saje iz Lobetove 4 - Tomaža; Erika Strasberger iz Kettejevega drevoreda 41 - Darjo; Zvonka Jerin z Mestnih njiv 2 -deklico in Judita Hrovat iz Ulice Mirana Jarca 10 - deklico; ime bo dobila naknadno. LEPI JURČKI IN SLANA CENA - Lepi, trdi in zdravi jurčki so se že konec prejšnjega tedna pojavili na tržnici, ampak se malo kupcev odlo- ča za nakup po 100 din Kilogram-Pač pa so borovnice malce cenejš®> saj jih je dobiti že po 30 dinarje'': > Tudi cena breskvam je ob hudi konkurenci Brkincev padla od 40 na 35 dinarjev, medtem ko so hruške po 40 din, slive po 50 din itd. DOLENJSKI LIST Ena gospa je rekla, da so & pred nedavnim nekateri iz avto* mobiov zasmehljivo pogleda vali redke someščane, ki *? kolesarili po mestu, zdaj pa oni kupujejo kolesa Nenadom® je za kolesarski šport tako zaiji' manje, da skoraj laže prideš d° avtomobla kot do dobrega ko-lesa Št. 27(1560) 5. ju lija 19^9 PREMAGAN KLANEC n tj bi b3a letos končno SUŠA NI VZELA VSEGA — Škoda, ki jo je suša povzročila v letošnjem maju, je ogromna, vendar je dež le rešil nekaj pridelka na Krškem polju pa tudi na Gorjancih, od koder je tale posnetek-(Foto: Jožica Teppey) Minuli petek so na sevniškem gradu odpili večnamenski galerijski prostor za občasne likovne in druge razstave. Čez poletje bo tu razstava stinega pohištva sevniškega Stilesa. Pridobili so 200 kvadratnih metrov okusno urejenega prostora. Delo lahko služi za primer, kako naj bi sc lotili nadaljnjega urejanja gradu, v marsičem pa tudi starega mestnega jedra. Po zamislih arhitekta, domačina Milana Gabriča, delujočega v Ljubljani, z ureditvijo prostora v ničemer ni okrnjena zgodovinska vrednost nekdanje arhitekture. Akcijo je vodila občinska kulturna skupnost, ki bo imela poslej skrb Sevniški paberki REDNEjSl PRI POBIRANJU -Delegati občinske skupščine so se na predzadnjem zasedanju potožili zaradi nerednega pobiranja tokovi-ne. Elektro ponekod tudi po pol leta ni obračunal porabljene elektrike. Na zadnjem zasedanju je težave pojasnil direktor krškega Elektra. Prizadevajo si, da bi bilo pobiranje tokovine vsaj dvomesečno. Razmišljajo tudi o drugačnem načinu plačevanja vsaj v večjih krajih. Ni namreč enostavno obhoditi vseh 30.000 odjemalcev. Po vsej verjetnosti bodo ponekod prešli na sistem letnega inkasa. Denimo po šestinah naj bi potrošniki plačevali porabljeno energijo, enkrat na leto pa nr j bi poračunali dejansko stanje. BIL BI ŽE ČAS - Ivnikovi v Florjanski 51/ a i i stanovalci okoliških hiš ne vedo, kaj so se zamudi sevniški Komunali. Lani so tod c koli spravljali Florjanski potok v cevi. Cevi so v gornjem delu naselja in tudi niže. Samo tod potok, pravzaprav kanalizacija, teoe na prostem. V toplin dneh jc zaradi tega smnd neznosen. KOT BI ODREZAL - Kmetovalci Razborja, Brega in Loke so podrezali svoje delegate, naj že v skupščini zastavijo kako besedo za umetnu osemenjevanje. Tisti, ki so prignali krave 1. junija, so se lahko le čudili, zakaj osemenjevalcev ni bilo tedaj niti kasneje. Podobne ne. i težave so imeli že pred leti. Tedaj so ” sodelovanje laške krajani službe. do bo poprijel sedaj? za celoten grad. S kolektivoma Lisce in St&lesa so podpisali poseben samoupravni sporazum. Pri obnovi je Lisca prispevala 150 tisočakov, delež Stillesa se nanaša predvsem na izborno notranjo opremo. Sevniški tozd Betona in nekateri obrtniki so z zmernimi cenami ravno tako pripomogli k uspehu. Na zadnjem skupnem zasedanju zbora združenega dela in krajevnih skupnosti občinske skupščine iz vrst sevniške delegacije ni manjkalo pripomb na račun bolj ali manj zavoženega mestnega urbanizma. Arhitekt Gabrič je že v svojem diplomskem delu obdelal urbanistično skico mesta. Napake zadnjih desetletij je težko popravljati, prizadevati bi se bilo treba, da ne bi delali novih. V prvi vrsti bi se lahko naslonili na lastne strokovnjake, ki čutijo s krajem. ALFRED ŽELEZNIK OVIR JE VEČ Samoupravne delavke kontrole se še niso uveljavile, 1 ot bi bilo zaželeno. Zato menijo v Sevnici, da je niihova uspeš aost odvisna predvsem od tega. koga volijo v te organe. Pomanjkljiva usposobljenost za to delo ni e diru ovira. Najpogostejši vzrok je \ tem, da ni prave pripravljenosti in zagretost:, ponekod pa hromi odo teh organov tudi odpor, na katerega naletijo znotraj svojih ddovnih organizacij. ŽENSKE DOBRO ZASTOPANE V organih osnovnih organizacij Zveze sindikatov v sevniški občini dda 50 odst. žensk. Z njihovim vključevanjem v sindikalno delo so zadovoljni, ker ta odstotek ustreza številu zaposlenih žensk. Tudi zastopanost mladine v sindikatu se je zadnje dve leti izboljšala in se povzpela na 30 odst. Merilo je delo in ne papir 9n{j . ^pravah o delitvi po delu še preveč pozornosti obrobnim, nebistvenim vprašanjem )žn» ne® infr te® ko® n» o se nizr iroti . gseh -gotsko fc la® O re® .»■ četrtem _ , - za to, da JUJrVajiju po delu referendumu je sindikat v brežiški občini " je temeljiteje loti uresničevanja stališč o ftfc.Li—t"* 'ra“- i*1 taro je sicer na papiiju vse v redu, ‘^odarjenje pa dokazuje nasprotno. T»kc *Ko smo na primer na nedavni J1 °bčinskega sveta Zveze sindika-Mokricah slišali, da so bila do ustreznejšega nagrajevanj v nekaterih delavnih organizaciji'v*eb insko sicer dobro prikazana, “ptem ko razprava ni krenila v L*® smer ali pa je sploh ni bilo. sni delovne skupine, ki akcjjo ^nnljajo, so naleteli celo na ne-* Ivanja, ko so zahtevali, da bi osredotočili na bistvo, ne na r°bna vprašanja. Svet je soglašal s Novo v Brežicah “PtVavRNEjSA KRtŽ.lSCA - Samo-HUni “iteresna skupnost za ko-itairt *n cestno dejavnost ima v teist .Za letos ureditev najpromet-stntS brežiških krišišč. viseče semafore nameravajo posta- na DL idr it® di aril o® iko i v® bj rali iiiču'ri Bud*u na Čatežu, 113 k1*” d, , z dobovsko cesto in na Trgu nsuft i* Ribarja. Skupnost računa tov?i . JH°> za kar je zaprosila Zava- '«mico. >i Kaj pa Sk kot IZLOŽBE? - Če se „turist“ sprehodi po predlogom, da, povsod še pred dopusti sprejmejo program uresničevanja teh tako pomembnih stališč. Glede periodičnih obračunov v obdobju januar-marec je svet menil, da jim niso posvečali toliko pozornosti kot zaključnim računom, zato je zahteval, da jih toliko bolj temeljito obravnavajo ob polletju. TRETJINA BREZ NAPAK V soboto so na Prevoz v Brežicah pripeljali vozniki na brezplačni pregled 60 avtomobilov. Tretjina vozil je bila brezhibnih, na drugih pa so odkrili največ napak na zavorah in na svetlobnih telesih. Na petih avtomobilih so ugotovili okvare krmilnega mehanizma. Precej vozil je imelo slabe gume, zato so njihove lastnike na to opozorili. Odziv na akcijo »Brezhibno vozilo je varno vozilo" je bil kar dober, čeprav bi v Prevozovih delavnicah lahko pregledali še več avtomobilov. Enake zahteve je postavila tudi občinska konferenca ZK do vseh komunistov. Ponekod je še vodno prva in edina razprava na zboru delavcev. Bolje je v tistih tozdih, v katerih so ob zaključnem računu sprejeli tudi program ukrepov za izboljšanje gospodarjenja. J.T. K LJUBLJANČANOM V GOSTE šolarji in predšolski otroci iz brežiške občine nimajo več lastne strehe ob morju. Že lani so jim odstopili prostor Ljubljančani v počitniškem domu Ljubljane -Center v Savudriji. Tam bodo letovali tudi letos. V času od 27. julija do 10. avgusta so odstopili Brežičanom 120 postelj. Za M-dnevno letovanje bo veljala oskrba 1.860 dinarjev. Toliko bodo zahtevali od staršev, medtem ko bosta prevozne stroške in izdatke za vodiče poravnali izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva. Zdravstvena skupnost bo prispevala delež za letovanje zdravstveno ogroženih otrok, za otroke iz revnejših družin in za rejence pa bodo prispevali potreben denar društva in skupnost socialnega skrbstva. Ing! tzlrrJi?aEl’ 8a marsikje zbodejo v oči MČ.v Niso tako vablJ' Vjarih>VaB sredi turistične sezone. tako vabljive, kot bi 3NriK uvajanjem mehanizacije in tipskih elementov lahko pospešijo in pocenijo graditev. Hitrejši napredek vidF jo komunisti tudi v tem, da bi še bolj prevladovala družbena gradnja in da bi se razmerje v njeno korist povečalo na 80 odst. Seveda pa je na drugi strani nujno skrajšati administrativne postopke pri izdajanju dovoljenj zasebnikom. Glede prehoda na ekonomske stanarine so komunisti podprli varianto do leta 1985, meneč, da jo bodo laže dosledno izpeljali na dajjši rok. Konferenca je ocenila, da je gradivo stanovanjske skupnosti za javno razpravo dovolj obrazloženo in da ta lahko nemoteno steče. Rok je kratek, zato je tem večja odgovornost obeh sklicateljev razprav, sindikata v tozdih in Socialistične zveze v krajevnih skupnostih. Prehod na ekonomsko stanarino prec -ideva za vsako leto enak povprečen od.totek povečanja, merila za doplačilo stanarine družinam z nizkimi osebnimi SPET PODVAJANJE? Krška tovarna Kovinarska uspešno osvaja program izdelovanja asfaltnih baz. Prav zdaj pa se čuti ogroženo, ker se pojavljajo še drugi interesenti za to proizvodnjo. Zaradi tega opozarja na posledice dvojnih kapacitet, česar jugoslovansko tržišče ne prenese. Razen tega se Kovinarska naslanja pretežno na domači reprodukcijski material, s čimer prihrani veliko deviz. Bo njen glas kaj zalegel, da vsaj v Slovenjji ne bi imeli dveh ali celo treh proizvajalcev, od katerih vsak uvaja tehnologijo druge tuje tvrdke? DVOJE TEKMOVANJ V krški Kovinarski se bodo v soboto varilci pomerili na prvem občinskon tekmovanju. Istočasno bodo v športni dvorani v Leskovcu preizkušale znanje v nudenju prve pomoči ekipe civilne zaščite iz krajevnih skupnosti. Z ll560) 5. ju|jja 1979 Med gasilci ni mladine V okviru praznovanja 95-letnice društva bodo v Trebnjem gasilci prikazali gašenje stavbe občinske skupščine Trebanjsko gaslsko društvo praznuje 95-letnico. Častitljive starosti pa so tudi njegovi člani, saj je od 65 kar 10 starih preko 70 let. To pa je zdaj tudi najbolj pereče vprašanje, s katerim se društvo kljub prazniku nadvse resno ubada. Predsednik gasilskega društva Davorin Novak, ki je bil prej dolga leta blagajnik, je povedal, da je društvo sicer solidno opremljeno z najbolj spdobnimi tehničnimi gasilskimi sredstvi. Zdaj premorejo tri motorne brizgalne, drsalni prt, raztegljive lestve, cevi, čakajo pa tudi na nov orodni voz, za katerega prav zdaj zbirajo sredstva. Toda težave imajo pri vključevanju mlajših članov v vrste gasilcev. Večina članov je sta- JUGOSLAVIJA V PESMI EM PLESU Med prireditvami, ki se bodo zvrstile v okviru XII. tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem, bo posebne pozornosti deležno tudi gostovanje folklornega ansambla iz pobratene občine Ilijaš, ki bo v soboto, 7. julija, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine izvedel program Jugoslavija v pesmi in plesu. Ker bodo na prireditvi sodelovali plesalci iz pobratene občine, bo gledalcev vejjetno še več kot sicer. STRELA V SKLADIŠČE Sumijo, da je strela povzročila požar na gospodarskem poslopju Dragice Bohorč v Krškem. V stavbi je b3o skladišče trgovine Železnina. Zgorelo je več štedilnikov, hladilnikov, peči, zmrzovalnih skrinj itd. Po prvih ocenah je škode za 300.000 din. ^ rih okoli 50 let, medtem ko mladincev in pionirjev skoraj ni. Novak je zatrdil, da bi se odnos do gasilskega društva lahko bistveno spremenii, če bi se zanj bolj kot doslej zavzele družbenopolitične organizacije, krajevna skupnost, delovne organizacije in šole. Kljub težavam pa nekatera vprašanja vendarle niso nerešljiva. Povsem nov veter je zapihal, odkar je začelo gasilsko društvo tesneje sodelovati z občinskim štabom civilne zaščite. Še posebej močno si obetajo okrepiti svoje vrste, ker bodo lahko v gasilskih enotah civilne zaščite sodelovali tudi mladinci. Ker pa gasilci nameravajo tudi sami pritegniti v svoje vrste več mladincev in pionirjev, bodo v okviru proslav, s katerimi bodo počastili jubilej društva, razvili prapor pionirske desetine. V okviru programa proslav bodo trebanjski gasilci pripravili v četrtek, 5. juljja, ob 19. uri meddruštvene vaje, pri katerih bodo sodelovale tudi enote civilne zaščite. Skupaj bodo prikazali gašenje stavbe občinske skupščine in reševanje iz nje. V soboto bo v domu kulture slavnostna akademija, na kateri bodo najbolj zaslužnim članom podelili priznanja in odlikovanja. Naslednji dan bo v Trebnjem parada gasilskih enot. J. S. PRED NOVO ŠTEVILKO „MI MLADI“ Urednica glasila trebanjske mladine »Mi mladi" Vanja Gole te dni pripravlja novo številko. V Ujej bo kar precejšnje število literarnih pridevkov, najboljše seminarske naloge s politične šole, več prispevkov o delu osnovnih oiganizacij in o mladinski delovni akciji v Dobrniču. V tej številki bodo Objavili tudi nagrajene spise z natečaja qb dnevu mladosti, ki ga je pripravila občinska konferenca ZSMS. RAZSTAVA POHIŠTVA V TREBNJEM V Osnovni šdi Trebnje bo od 30. junija do 10. julija odprta razstava pohištva, ki jo skupaj z Lesnino prireja Mercator. Na razstavi je mogoče pohištvo tu- » di kupiti, dostava na dom do 20 kflometrov pa je brezplačna. „DRŽAVNI LOPOV“ NA MIRNI Odkar so na Mimi odprli prenovljeni dom Partizana, se v njem kulturne prireditve kar vrstijo. Tako je v nedeljo, 1. juljja, na Mimi gostovalo Šentjakobsko gledališče z Državnim lopovom. Predstava je med krajani naletela na ugoden sprejem. TREBANJSKE IVERI ŽENSKE IMAJO PREDNOST -Čeprav se ženske pogosto pritožujejo, da so zapostavjjene, tega vsekakor ne bi smele trditi v primeru trebanjskega frizerja Novaka. Ko je svojo frizerijo posodabljal in preurejal, je to najprej naredil za ženske. Moški pa bodo morali na tako modernizacijo še počakati TEMA PO DEŽJU - Najprej je bila sušA, potem je bilo veliko deževje, potem je bila še tema. Namreč zaradi njega je odpovedala elektrika. Ni je bilo tudi na uvodni proslavi 12. tabora likovnih samorastnikov na Mimi. Toda nihče med nastopajočimi niti med gledalci zaradi tega ni bfl kaj preveč jezen. Zaradi slabotne svečave, ki je dajala v dvorani luč, je bila za mnoge proslava še bojj prijazna, še bojj intimna. ALI JE VZROK MALICA? -Neki neuradni, toda na moč zlobni vir te informacjje je povedal, da je neučinkovitost komunalnih in grad-benih delavcev prav mogoče posledF ca nekoliko manjših količin malice, Id jo dobe v trebanjskem obratu družbene prehrane. Seveda pa učinkovitost delavcev občinske uprave in okoliških SIS-ov v tem pogledu sploh ni vprašljiva. TREBANJSKE NOVICE DOLENJSKI UST Manj utesnjeni Krajani okrog Sv. Ane v Šmarju urejujejo cesto Staro oživiti za novo Zgledna preureditev levega krila pritličja sevniškega gradu - Mesto brez arhitektonskega lica? Slavko Štrukelj: »Pri betoniranju dda tudi po 30 ljudi." \____________________________ J Že nekaj let vznikajo po Sevnici nadvse prizadevni gradbeni odbori, ki s sodelovanjem krajanov urejujejo to in ono. Trenutno je najbolj zagrizen ulični odbor okrog Sv. Ane. S spodnje strani je naselje povezovala s Šmarjem mnogo preozka pot. Blagajnik, trgovski podovodja Janez Nepužlan, je že pred leti zbiral denar za to akcijo. Letos so se dela lotili z vso resnostjo. Odbor vodi Slavko Štrukelj, donedavni predsednik občinske konference SZDL. »Najzahtevnejše delo so oporni zidovi, doslej jih je postavljenih že za okrog 200 kvadratnih metrov," je dejal v začetku minulega tedna Janez Nepužlan. Tačas so opažili najzahtevnejšega pod naseljem. Višina je dosegala tudi po štiri metre. Ponosno so zatrjevali, da takšnega zidu ni blizu ne daleč. Lastni prispevki krajanov znašajo okrog 130 tisočakov, opravili so že nad 3.00G delovnih ur. Blagajnik Nepužlan je posebej pohvalil upokojenca ivana Gorenca. Ko bodo do kraja uredili cestišče, ga želijo še asfaltirati A. Ž. SKRB ZA OSTARELE Iz črnomaljske občine je sedaj v okviru družbene skrbi za sfarejše ljudi v zavodih 53 oskrbovancev, do prihodnjega leta pa računajo, da se bo to število povzpelo na 69. Že sedaj je iz občine deset nerešenih prošenj, te občane pa bodo sprejeli v metliški dom počitka, brž ko bo vseljiv novi prizidek. Za oskrbnine je občinska skupnost socialnega skrbstva za letošnje leto načrtovala 1,5 milijona dinarjev. tT S;' Fp j y •i! M < w »iv .i 'i ' 05«»- 4 'FJgRl.' ik 'JR ' $ ML .***-• ČRNOMALJSKI DROBIR CAS DOPUSTOV - Čeprav še ni napočil čas kolektivnih dopustov, je že čutiti dopustniško razpoloženje. Najbolj veseli so dočakali počitnice šolarji, pa tudi sicer se ljudje že odpravljajo na morje, saj so si morah posteljo zagotoviti že več mesecev prej. ra kljub temu ne more nihče NIČ VEČ LUKENJ — Prebivalci Grajske in drugii cest in ulic, ki so prejšnji teden dobile asfaltno prevleko, se ne bodo več pritoževali, kot so se do sedaj upravičeno, da je njihova cesta ena najbolj zanemarjeni) v Črnomlju. biti povsem gotov, da ga ne bodo „prebukirali”. Črnomelj je asfaltiran PREDOLGA SOLIDARNOST -V Črnomlju so zadnja leta zgradili precej solidarnostnih stanovanj: za V«> Irt j.vn: S posodobi* vi jo sedmih cestnih ulic je večji del mesta asfaltiran - Velik prispevek krajanov - Za letos konec stanovanjsko vprašanje. Vendar sov teh letih na to očitno pozabile ah pa so pri podpisu mislili' da je s tem" ko so dobili solidarnostno stanova- nje, res tudi že za vse čase vse urejeno. KOVINAR ZA SPOMENIK -Spomenik viniški republiki, ki ga bodo odkrili na proslavi v Vinici 21. julija, bo delal črnomaljski rojak, akademski kipar Jože Vrščaj. Ker Z asfaltiranjem Grajske ulioe so prejšnji teden zaključili dela pri posodobitvi več cest in ulic na območju čmomaljskii krajevnih skupnosti. Dela je vodi svet krajevnih deupnosti v sodelovanju s krajani. Od ponedeljka, 18. junija, do četrtka, 28. junija, so delavci novomeškega cestnega podjetja asfaltirali Cesto padlih borcev, Pod gozdom, Na bregu, Vodnikovo ulico, Nazorjevo uk, Pri stadionu ter Grajsko, bo pri ustvarjanju spomenika po-' " i ko' ' ZA DVE OSEMLETKI V ČRNOMLJU trebna strokovna kovinska obdelava, so v črnomaljskem Kovinarju sklenili, da bodokiparju dali na voljo svoje prostore in orodje, poleg tega pa mu bosta pri delu pomagala dva najboljša delavca. Lep zgled, kako delovna organizacija lahko prispeva dva h kulturnemu in umetniškemu snovanju. Na preobremenjenost in težave črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca opozarjajo učitelji pa tudi starši in drugi občani že precej časa. O teh problemih so večkrat razpravljali tudi na sestankih družbenopolitičnih organizacij, nazadnje in najbolj obširno na eni od sej občinske konference Zveze komunistov. Eden od ukrepov za izboljšanje stanja je tudi delitev sedanje šole na dve samostojni šoli. O tem je tekla beseda prejšnji četrtek na sestanku posebne komisije. skupaj okoli 10.000 kvadratnih metrov. Poleg tega da so ljudje iz teh sosesk pomagali pri pripravi spodnjega ustroja, so za posodobitev prispevali tudi v denarju, od 3.500 do 5.000 dinarjev vsako gospodinjstvo. Samo asfaltiranje, se pravi tisti del, ki ga je opravilo Cestno podjetje, bo veljalo kakih 900 tisočakov, medtem ko vrednost vseh del ocenjujejo na okoli 1,80 milijona dinarjev. ■ Na skupnosti krajevnih skupnosti pravijo, da tudi pri teh delih ni šlo povsem brez nepotrebnih težav, vendar so sedaj, ko je veliko delo opravljeno, že pozabljene. Vendar s tem ni vse končano, kajti sedaj je položena šele groba asfaltna plast, medtem ko za zgornji zaporni sloj ni denarja. To imajo sicer v načrtu, a tudi pri tem ne bo šlo brez prispevka občanov. Tako so sedaj v Črnomlju asfaltirane vse večje ceste in ulice ter stari del mesta, na asfaltno prevleko čaka le še nekaj krajših odsekov. S tem pa so za letos tudi zaključene večje akcije skupnosti črnomaljskih krajevnih skupnosti, kajti blagajna je prazna. A. B. Mladinci odšli, prišli pionirji Mladina in pionirji za Kostelsko, ki je med vojno veliko žrtvovalo 23. junija so končali delo brigadirji, ki so bili tri tedne na lokalni delovni akciji »Kostel 79 . V tem času so izkopali jarek za vodovod od vasi Delač do Trga in bližnjih zaselkov. Zbranim brigadirjem je na zaključni slovesnosti spregovoril predsednik OK SZDL Nace Karničnik. žila mladinske delovne akcije, kajti veliko smo naredili, še več pa smo se naučili." Pohvalil je brigadirje za prizadevnost in voljo in med drugim še posebej poudaril, da so tukajšnji ljudje tudi v najtežjih časih, med vojno, vedeli, kje je njihovo mesto. Sedaj se jim je treba oddolžiti, čeprav mnogo prepozno. Veliko brigadirjev je prejelo udarniške značke. Udarnik Ferdo Lovšin je povedal: „Mcnim, da smo brigadirji opravili nalogo, zaradi katere smo prišli v Kostel. Značka mi veliko pomeni, še več pa dejstvo, da te domačini sprejmejo za svojega, ker si naredil zanje nekaj velikega." Podobnih misli je bila tudi udarnica Romana Murn, ki je dodala: „Ce bi bilo potrebno, bi se ponovno udele- Brigadirji so odšli na svoje domove, za njimi pa je prišla pionirska brigada, ki je nadaljevala z deli pri gradnji vodovoda. Pionirji so delali teden d ni. FRANC CJMPRIC občan vprašuje Pomoč ranjencu Zmaga »Melamina' - Česa ti, medved, spld1 razumeš? - Tega, da imamo lep*.? jasne resolucije o stabli^' imamo pa veliko inflacijo;' SPOMINSKA PLOŠČA ZA DAN VSTAJE 22. julija ob 14. uri bodo v Predgradu v kočevski občini odkrili spominsko ploščo, posvečeno padlim borcem. Za postavitev te plošče so se domačini, predvsem pa borci, zavzemali že vse povojno obdobje. Ob tej priložnosti bodo Poljanci proslavili tudi letošnji dan vstaje. Občinski štab civilne zaščite in občinski odbor Rdečega križa sta pred kratkim organizirala tekmovanje ekip prve medicinske pomoči iz vse občine Kočevje. Tekmovanja se je udeležilo 10 ekip krajevnih skupnosti, OZD in občinskega štaba. Boj za prvo mesto je bil oster, saj je bila med prvimi tremi ekipami razlika le točka. Zmagala je ekipa kemične tovarne ,.Melamin" Kočevje, 2. KS „Ivan Omerza", 3. KS Kočevje-mesto itd. Prve tri ekipe so dobile za nagrado torbice prve pomoči, vsaka članica teh ekip pa serijo značk RK. To je bilo prvo tako tekmovanje za člane oz. starejše, medtem ko so doslej podobna tekmovanja prirejali le za mladinske ekipe po šolah. Tekmovanje sodi v sklop dela civilne zaščite in akcije „Nič nas ne sme presenetiti." J.P. časopisi, radio in TV poročfl* r *-.J i C Ogli l*i iter, 18.1 kako je vedno vse v redu. kljub vsemu cen ne ukroti^ da ugotavljamo, da nekaj,' nekdo razvoj zavira, a na p°* žajh nikoli nikogar ne zame®* mo. DROBNE IZ KOČEVJA PRED USTANOVITVIJO bar za ustanovitev društva sli no bolnih (diabetikov) se je pretekli torek. Pokrenil bo v* ustanovitev tega društva v Koč'*" To je zelo pomembno za bolK saj lahko vsak dan berete o njih0'' težavah, posebno še zdaj, k0,/. nriroln nrimanilrnvoti imenitna. ' pričelo primanjkovati insulina-te zadeve se bodo dale ui 41 pomočjo društva. Delegata rcpu“J skega odbora Društva diabetikov,'! povedala, da je iz območja ob°' na ljubljanski kliniki ima regist^ nih preko 2000 bolnikov. »HLEVČKI ZA SREDNJEŠOLCE — V Kočevju te dni dogreduje-jo Center usmeijenega izobraževanja, v katerem bo pouk še to jerera Domačini, ki dajo vsaki novi gradnji kakšno posebno, zafrkljivo ime, so tudi novi center, ki bo zgrajen tudi s samoprispevkom vseh občanov, imenovali kar ,Jilevčki“, ker jih menda nekoliko spominja na hleve na Mlaki. (Foto: Primc) PROMETNI ZNAKI - KočeV*| ceste in ulice so te dni dobile n<>* prometne oznake na cestišču, ral' tega pa so na nevarnih mestih p0*1 vili še nove prometne znake. Tab bo promet po mestu bolj varen. KOČEVSKE NOVB! Huda kri z veliko zamudo Gradnja novega bloka buri strasti, ko je bil čas za pripombe, pa se ni nihče oglasil SPREHOD PO METLIKI Reševanje iz ogrožene stavbe Vaja, razstava in parada ob dnevu civilne zaščite Neverjetno, koliko hude krvi je vzbudil začetek del za novi stanovanjski blok v novem metliškem naselju. Ljudje iz Ulice 1. maja so dvigovali glasove zoper zidavo do zadnje možne jakosti, a so kljub temu padale lipe, rastoče na kraju, kjer bo stala stavba s krvavo potrebnimi stanovanji. Nasprotovanje je šlo tako daleč, da so nekateri stanovalci posegli po kamenju in ga lučali v kamione, vozeče zemljo z mesta gradnje. Posredovati so morali miličniki, predstavniki izvajalca del pa so morali izven svojega delovnega časa miriti razjarjene krajane. Nehote se človek vpraša, čemu takšno ogorčenje, vendar dobi že v isti sapi odgovor. Novo blokovsko naselje je prenatrpano z betonom, in četudi je Metlika podeželje, pogrešajo ljudje zelenilo, manjkajo jim igrišča za mladež, ki bi se rada igrala, ki bi rada brcala žogo, ni parkirnih prostorov, stanovalci pa si že zdaj iz bloka v blok gledajo na mize, kaj ima katera družina za kosilo, malico ali za večerjo. Načrtovalci gradnje, pa imajo v rokah drugačna dokazila, argumente, ki so podkrepljeni z upravičenostjo takšnega utesnjevanja. In največji je denar in spet denar. Tisti dinarček, ki bi narasel, bi se zredil, ako bi buldožerji rili drugje, pač tam, kjer je dovolj prostora, zraka in sonca. Ni pa komunalne urejenosti, oziroma ta bi zelo podražila nove gradnje in stanovanjski dinar bi že spet izgubil vrednost Pri vsej zadevi je najbrž dobro to, da so se ljudje vznemirili, da so povzdignili glas in da so dali vedeti vsem, ki bi radi tudi v bodočnosti delali le po svoji glavi, da to ne bo več mogoče. Vendar zdi se mi, da je prišla razburjenost le malce prepozno. Pest bi morala, udariti po mizi že tedaj, ko so bili pred nas razgrnjeni načrti za razvoj mesta. To pa je bilo že pred leti. TONI GASPERIC TE DNI JE NA PRIMOSTKU tabor slovenskih pionirjev-ribičev. Mladi uživajo v naravi, v topli Kolpi, pridobivajo pa si tudi znanje, se pogovarjajo z borci, gledajo filme, pripravljajo taborne ognje in so sploh delavni. Ogledali si bodo tudi mesto Metliko, delovno organizacijo Beti, ribogojnico v Draganiču in tako naprej. GOBARJI SO PRIŠLI letos dodobra na svoj račun, saj gob ni manjkalo. Gozdovi okoli mesta so bili polni strastnih nabiralcev tako, da so bili drug drugemu v napoto, redki pa so med njimi, ki poznajo kaj več od jurčka, ajdovčka in lisičke. Da ima belokranjski živelj rad gobe, priča tudi dejstvo, da jih nihče ne prodaja ob cesti, kot to počnejo otroci a tudi starejši na oni strani Gorjancev. MATURANTKE POKLICNE ŠOLE P*”TT so bile na enodnevnem izletu > 'venici. Sprehodile so se po mestu, največ časa pa so prebile na plaži. Plavalke so veselo čofotale po vodi, neplavalkam pa je bilo žal, da se niso doslej naučile plavati. Zanimivo je, koliko mladih ljudi ne zna plavati, četudi imajo Kolpo pred nosom. PROGRAMSKE USMERITVE SZDL Na seji občinske konference SZDL Metlika - bila je 26. junija - so sprejeli pravila in programske usmeritve Socialistične zveze v metliški občini za naslednje obdobje. Na dnevnem redu so bile med drugim tudi volitve organov občinske konference SZDL, ki ima 40 delegatov. Za predsednika so izvolili Milana Vajdo, ki je to funkcijo opravljal že do sedaj, vil -članskem predsedstvu pa so poleg Vajde še sekretarka Marija Jakljevič, Jože Mozetič, Vinko Kepic, Tine Molek, Jože Gerk-šič, Maks Koležnik, Milan Trav-nikar, Franc Vrviščar, Anton Pezdirc in Ivica Radovič. CESTA NAJKASNEJE DO PRAZNIKA Kdaj se bodo začela dela pri asfaltiranju odseka ceste od Radovičev do Božakovcga, je odvisno le od izvajalca, kajti denar za to je že dalj časa zagotovljen. Vsekakor bo cesta asfaltirana do 15. julija, ko krajevna skupnost Božakovo proslavlja svoj praznik. Tako bo končno tudi Božakovo povezano z občinskim sred F ščem s sodobno cesto. VEC NE PRETIRANO MLADIH fantov se odpravlja s čolni po reki Kolpi. Veslali bodo s tokom, ker je tako veliko lažje, prenočevali pa bodo pod šotori v spalnih vrečah. Namen njihovega čolnarjenja je zgolj rekreativen, fantje pa bi si radi tudi malce odpočili, zato bodo, tako so sklenili, pustili boljše polovice doma. Žene pa v jok m na prvo brezo. Osrednjo proslavo dneva civilne zaščite 20. junija so v ribniški občini organizirali 23. junija v Sodražici. Začela se je s svečano sejo štaba civilne zaščite občine Ribnica. Govornik je bil načelnik štaba civilne zaščite občine Ribnica France De, Id je orisal delo civilne zaščite, predvsem pa njeno vlogo v mira’ in vojni. Po -seji so v prostorih osnovne šole v Sodražici odprli zanimivo razstavo praktičnih predmetov za delovanje civilne zaščite. Ogledalo si jo je veliko obiskovalcev. Znaki sicer so oznanili pričetek praktične vaje. Prikazali so reševanje ljudi iz ogrožene stavbe, pri čemer so bile zelo uspešne posebne enote CZ. V akciji so sodelovali tudi gasilci in druge reševalne enote. Po vaji je bil svečan mimohod vseli sodelujočih v vaji z ribniško g odbo na čelu. Na trgu pred gostilno Mikulič je bilo slavnostno zborovanje sodelujočih in občanov, na katerem sta govorila poveljnik civilne zaščite KS Sodražica Rudi Lovšin in predsednik občinske konference SZDL inž. Lojze Marolt. Naj- uspešnejšim posameznikom pa so podelili priznanja za delo v CZ. Vaja je potekala v sklopu vaje „Nič nas ne sme presenetiti" in je lepo uspela. Za njen uspešni potek velja pohvaliti tudi štab CZ in krajevno skupnost Sodražico. K.O. NAGRADE JUBILANTOM IN NOVATORJEM Delovna organizacija Inles Ribnica je na svečanosti v domu JLA v Ribnici, kije bila 23. junija, podelila nagrade jubilantom, ki že 10, 20 ali 30 let delajo pri Inlesu. Nagradili so tudi 4 novatorje in udeležence INUV. v kulturnem programu so* sodelovali Ribniški oktet in učenci ribniške osnovne šole, ki so izvedli recital. -- Zakaj ste že zdaj i odbor za pripravo proslav 900-letnici Ribnice, ki bo ^ čez 3 leta? J - Zato, da ga bomo l^f , dovolj zgodaj preimenoval; odbor za 1.000-letnico Ribn1^ če bo tako počasi delal, k«1* začel. I Ortneški poročeva \ef n* nn jjLi * 9.4 10. P OBVESTILO DOPISNIKOM Dopisniki našega lista z območja občin Kočevje in Ribnica naj od danes pa do 5. avgusta pošiljajo svoje pismene prispevke (članke itd.) ter fotografije na naslov »Dolenjski Iist“, uredništvo, p.p. 33, 68001 Novo mesto. AVTOBUSNA POSTAJA bo odprta nova cesta od avtob*^ postaje v Ortneku do Velikih si bomo morali krajani uredit1 Lj novo postajo in jo tudi osvefjj Sedanje je dotrajala, a nek&°M> skrbi za red in čistočo okoh s Tudi košarica za smeti je tam, i; je smeti več okoli nje kot v njej- metliški tednik TZE Naklo Vzrejal išče Podbrezje razprodaja 10 tednov stare jarkice, rjave hysex, dobre nesnice. Razprodaja je vsaktlan v vzrejal išču Podbrezje. TZE Naklo ^ : s PRED STAVBO OBČINSKE SKUPŠČINE so posode z rožami, ki naj bi omehčale resnost in ki naj bi bile v okras. Vendar se je urinil med cvetje plevel in ker je trdovratnejši od rožic, jih je prerasel in skoraj zadušil. Zdaj sc bo našla roka s pipcem in rože bodo cvetele, plevel ->a sc bo posušil v posodi za smeti-Tpati je le, da je kje v bližini C PREJ NE BO MIRU, dokler ne bo počilo pred bifejem, kjer je improvizirana avtobusna postaja. Domala ob vsakem času je na tem delu ceste gneča, da se avtobusi, avtomobili, motoristi, kolesarji in pešci mukoma vlečejo drug mimo drugega. Ce se jim pridržijo še traktoristi, volovske in konjske vprege, je zmeda popolna. ORTNEŠKI SEJEM - Tak« v rekel marsikdo, ki ni vajen na^jp trgovini. Ob sobotah so celoted* # nakupi za vsa gospodinjstva krajevne skupnosti. Vmes so redni kupci od blizu in daleč, ® £j res kot tržni dan. Kako bi bilo. Jj. bila trgovina še enkrat večja, nnJsi mo potrošniki. Kaj pa mishta ^ trgovki, vodstvo podjetja in I potrošniški svet? I POTOČEK OČISTITI - V lM njavnem vrtu bivše ortneške & ne si je postavil prijeten dorne* ^ domačin zdravnik Andoljšek, *Vl3v-v bodoče skrbel tudi za naše i je, saj je splošni zdravnik v škem zdravstvenem domu. P®: mU ki brzi mimo njegove domačij0’ $ ob povodnjih grozi z vlago, ky bj)o oo puvuanjm grozi z viag«, Z; je on ne boji. Kljub temu D.objti> treba strugo očistiti im P°S kat ne bi bilo v korist ampak tudi logom, ki smo sih rekli livade, danes pa PoS »polivade' VAJA IN PARADA - Ob dnevu civilne zaščite so v Sodražici izvedli taktično vajo in parado enot CZ, teritorialcev, mladine in pionirjev. (Foto: M.Glavonjič) REŠET0 i > II 20 DOLENJSKI LIST Št. 27(1560)5. julija197 Li (televizijski spored VII. ^GOBANKA im? F,nALE TENIŠKEGA tek-Wi„,V^NJA ZA Zenske, prenos iz I7u °na •55 POROČILA ,«•00 DEČEK SKOK q(5 M.000 MILJ PO MORJEM L, .t°c‘ si bodo najbrž z veseljem ^ ali drugi del risanega filma, ki ncnia,stal P° istonaslovnem literaren Verna. 1° obzornik Ret* ANSaMBEL FRANCA FLE-A •N DOBREPOLJSKI FANT- 1E jo^iuhitelji narodnozabavnfli viž že lA .(tf t,j^vtasa niso imeli priložnosti, da % ma^’ zaslonili spremljali igrana nsan,bla, ki je že trikrat zmagal (jg p “jskem festivalu tovrstne glas-’ P°snel pa je tudi vrcto radijskili I in televizijskih oddaj. Ansambel l;ranca Floreta igra že petnajst let, tudi tokrat pa bodo z njim peli Dobrepoljski fantje. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 SPLIT 79: VEČER DALMATINSKIH PESMI 21.05 DEL VECCHIO 21.55 TV DNEVNIK 22.10 NOČNI KINO: KLAVNICA ST. 5 Billy Pilgrim je ameriški vojak, ki mora med zadnjo vojno odkopavati trupla izpod ruševin zbombardiranega Dresdcna. To je le ena od številnih grozljivosti, ki so na rahločutnem vojaku pustile čudne posledice. Nenadoma si Billy začne domišljati, da laliko živi v različnih časih, zato novinarjem sporoči, da so ga ugrabi- li prebivalci z neznanega planeta. Vojak se kmalu znajde doma, kjer komaj preživi letalsko nesrečo. Med zdravljenjem v bolnišnici mu umre žena, v domišljiji pa sc kar sam odpravi na planet Tralfamoror, kjer ga razstavijo kot deveto čudo. Film s tako nenavadno vsebino je pred osmimi leti posnel George R. Ilill, scenarij pa je po romanu Kurta Vonneguta napisal Stcphcrn Geller. Osnovna sporočilna plat filma je obsojanje vojnih grozot in sploh vsakršnega nasilja, fantastični vložki pa kažejo na dejstvo, da so ljudje kot posamezniki največkrat povsem nemočni pred pošastnim političnim in še kakšnim strojeni, ki sproža vojno gorje, zato iščejo izhod v domišljijskem svetu. Glavne vloge igrajo Michael Saks, Ron Lcibman, Eugene Roche, Valerie Pcrrinc in Robert Blossoin. 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gost urednik: Ivo Vejvoda (prenos iz Dubrovnika) - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Spomini - 22.00 Zabavnoglasbena oddaja - 22.55 M. Musoig-ski: Slike z rastavc s°Bota, 7. VII. Jugobanka stih ter od samoprispevkov in prizadevanj krajanov. 18.50 MUPPET SHOW (gostuje Rudolf Nurejev) m ko t A ;0vs& > K K bet** is# j I ut;00 FINALE TENIŠKEGA TEK-to^ANJA ZA MOŠKE, prenos iz ftbledona -i'25 poročila ',7 GOSJI PASTIR MATIJA, ^ roški film mi ,|ISan* so zvečine posneti za je e gledalce in s takim namenom tudi madžarski film z gor-™ naslovom. Režiser Attila Dar-1^ Je na filmski trak prenesel risbe, »em a?° staK) bajko 0 siromašil? a bistrem fantiču, gosjem pa-nih ’ ***se znajde v še tako zaplete-i» 'JJ Zahtevnih položajih. NaS KRAJ: stari vod' jK^daja bo predstavila krajevno t, Pnost Stari Vodmati iz ljubljan- I e °*>Čine Center. Ena od značilno-te krajevne skupnosti je ta, da - Cas> izgublja industrijske obrate, Se selijo na rob Ljubljane. To eda zmanjšuje družbeni proizvod, ■to je razvoj krajevne skupnosti ’ Ije bolj odvisen od svobodne knjave dela v interesnih skupno- jjpT** zaprt zaradi požiga, na prostosti spozna dekle in se ji predstavi kot agent CIA. Namišljeni agent dekletu ug;ya, toda ne zaradi junaštev, ki si jih izmišlja. Prebrisanemu dekletu pride možakova zmedenost prav za to, ker ga zlahka pridobi za sodelovanje pri umoru svoje matere. S tem se film, ki je prvenec ameriškega režiserja Noela Blacka, kajpak še ne ^"Sm 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 HIŠICA V NAJEM Za poletne sobotne večere ljubljanski televizijci niso pripravili nadaljevanke, ampak nanizanko šestih zgodb, ki se odvijajo v hišici nedaleč od morja. Dve spalnici, dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico vzamejo v najem različni ljudje, zato so tudi zgodbe na moč pestre. Zrežiralo jih je šest filmarjev, videli pa bomo med drugim tudi humoresko, romanco, igro naključij in celo tragedijo. Vrstili se bodo veseli in žalostni, navadni, nenavadni in razburljivi dogodki, nenehno pa človečnost zmaguje nad nasiljem. Med številnimi igralci naj omenimo le Keitha Barro-na, Ann Bell, Lynn Farlejgh, Williama Gaunta, Megs Jenkins in Penelope Keith. 21.00 LEPI STRUP, film Duševno bolan možak, ki je bil lamn* konča, glavni vlogi pa igrata Anthony Perkins in Tuesday Weld. 22.25 TV DNEVNIK 22.40 625 14.00 Finale teniškega tekmovanja za moške (prenos iz Winibledona) - 16.30 Prenos z državnega atletskega prvenstva - 18.40 Risanka — 18.55 Poročila - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20-00 175 let prve srbske vstaje - 21.35 Včeraj, danes, jutri 1 ^Del JA, 8. VII. ,l«c J. P o«»j etl>* i vr, žal P 1'J GOBAN KA OClLA ZA NEDELJSKO DOBRO ANSAMBEL FRANCA P^TjeA 1N dobrepoljsk1 1°BkVEC K0T 1gra Uh .** ponovitev, še zlasti ob sobo- lijl “'Nedeljah, na ljubljanski televi- V|l0vif ne ®re‘ Tokrat bodo začeli daljey Predvajati beograjsko na- I« ima devet delov in itbjjj 0 življenju v zakotnem mestecu- V desetletju pred iinj j? v°jno so se v izmišljeni Gra- številne reči, tudi hu- ^W e> zato Je nadaljevanka 1 komedija, farsa, družbeno- psihološka kronika in še kaj. Po scenariju Slobodana Stojanoviča jo je zrežiral Zdravko Štora, v glavnih vlogah pa nastopajo Petar Božovič, Ljiljana Dragutinovič, Nikola Simič, Pavle Vujisič, Zoran Radmilovič in številni drugi. 11.00 TOM SAWYER, risani film 11.30 KMETIJSKA ODDAJA 12.30 POROČILA DOBRO JUTRO,DAR VESELI TOBOGAN: VINICA SPLIT 79, posnetek s festivala zabavnih melodij POROČILA HVAR Športna poročila 17.20 OTALLA IZ BAHIE, film Priložnosti, da bi se na Slovenskem srečali z brazilskim filmom, je zelo malo, zato bo zanimivo ogledati si Otalio iz fiahie, delo, ki govori o lepem dekletu. Naslovna junakinja pride s podeželja v revno predmestje Ria, da bi tamkaj služila kruh v javni hiši. Precej melodramski film ni docela brazilski, saj ga je posnel DELJEK, 9. VII. ^Go BANKA ki ^ c* šl p°RoCila S f vS ob$* rVrvf*30 j° Jc prestavila Nevenka Mpcj z glasbo pa opremil JKruno 50»**. '■'‘"JL.iLA rij”? ^GLASBENA PRAVLJICA: °*Ž 'C^VA ŽELVA '■’st 0 o želvi, ki je bila zelo i bil® X v^3’ je napisala Polonca Ko- * . lik llSnn im 2« ^ - A. taj»j° &OŽI i 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20,00 J. Mortimer: DVE ZVEZDICI ZA UGODJE Gledali bomo televizijsko dramo, za katero je scenarij po lastnem gledališkem delu napisal znani angleški dramatik John Mortimer (njegovo delo je tudi scenarij za nadaljevanko o W. Shakespearu). Na kratko o vsebini drame: Sam Turner, lastnik stare krčme, je možak v najboljših letih. Poleti v njegovem kraju izbirajo t.i. kraljico regate in Sam vselej skuša osvojiti najprikupnejšo kandidatko. Tedaj njegove žene se- * «>dyo med tiste živalske Wje jun čedalje bolj grozi iz-P na" jill0Ve nenavadne življenj-Sjn„Vac*e v arktičnem morju ter toefar aPake, ki jih delajo ljudje z i%,ianjem mrožev, bo prikazal L 'i dokumentarni fihn. r?W 111 e> 0 0 ® < 0-| TOREK, 10. VII. JUGOBANKA 18.05 KJROClLA 18.10 liiSTIVAL MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV CELJE 77 S prezadnjega (zadnji je bil prod dobrim mesecem) festivala mladinskih pevskih zborov v Celju so televizijci za tokrat pripravili posnetek nastopa poljskega zbora Slowiki iz Szczccina in zbora Bartok iz Szegeda na Madžarskem. 18.35 OZBORNIK 18.45 CAS, KI ŽIVI: KAKO JE S TRADICIJAMI NOB 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 TV TRIBUNA: POT DO STABILIZACIJE Marsikje že pripravljajo nov petletni načrt od 1981 do 1985, da pa bo bodoči razvoj res uspešen, bo v marsičem odvisno od tega, kako kali, zatem se bomo seznanili z nekaterimi glasbenimi prireditvami, ki bodo poleti doma in na tujem, uganka bo zastavila vprašanje o simfoničnih stvaritvah, za zaključek pa bomo opremljali odlomek iz novega bomo znali kritično pretresti slabosti srednjeročnega obdobja, ki še traja. Pred leti smo si zadali, da bomo odločanje o gospodarski politiki približali delovnim ljudem, pri tem pa spreminjali gospodarsko sestavo, zmanjšali uvozno odvisnost z večjimi vlaganji v razvoj surovin, hrane, energije ter izboljšali kakovostne dejavnike gospodaijenja. Na mnogih področjSi smo bOi dokaj uspešni, koder pa nam je spodletelo, bo treba poiskati vzroke in težiti k temu, da napak ne bi ponavljali še naprej. 20.55 A. Haley: KORENINE 21.40 GLASBENI MAGAZIN V oddaji bo govor najprej o 8. jugoslovanskem baletnem bienalu, ki je bil junija v ljubljanskih Križan- baletnega dela slovenskega skladatelja Božidarja Kantušarja. 22.25 TV DNEVNIK 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Pustolovščina - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Festival srbskih gledališč - 21.10 Poročila - 21.20 Znanost - 22.05 Zabavnoglasbena oddaja - 22.55 Posnetek atletskega mitinga S REDA, 11. VII. JUGOBANKA 18.00 POROČILA 18.05 mala Čebelica Na sporedu bo prva od trinajstih risanih zgodb, ki bodo govorile o mali Čebelici. Seveda slednja ni pridna nabiralka medu, ampak deklica, ki ima tako nenavadno ime. Nenavadno zato, ker po značaju sploh ni pridna, temveč muhava, nagajiva in trmasta. 18.20 NE PREZRITE 18.35 OBZORNIK 18.45 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: LOGATEC g,™., 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 IGRE BREZ MEJA, prenos iz Chioggie 21.35 KAJ VERJAMEMO, 1. del Parapsihološko vplivanje na fizikalna stanja materije, reinkarnacije, pojavljanje duhov, okultizem ip. Taki pojavi so že dolgo znani, znanost pa jih je šele začela proučevati. Britanski televizijci so o teh stvareh, ki burijo domišljijo ljudi, pripravili zanimivo oddajo. V prvem delu bomo spoznali nekaj parapsiholoških pojavov, v drugem delu oddaje pa bodo znanstveniki skušali te pojave raziskati in jim določiti stvarno podlago. 22.30 TV DNEVNIK 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Iz revolucionarne preteklosti - 20.45 Poročila - 20.55 Izviri francoski režiser Marcel Camus, igrajo pa Mira Fonesca, Zeni Pereira, Maria Viena in drugi. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 CARDAK NA NEBU IN NA ZEMLJI 20.40 ŽIVE NAJ VSI NARODI: SLOVENCI OD NASELITVE DO MARČNE REVOLUCIJE 1848 21.25 TV DNEVNIK 21.40 RISANKA 21.50 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 22.05 ŠPORTNI PREGLED 16.15 Test - 16.30 Prenos z državnega atletskega prvenstva - 18.30 Posnetek z motornih dirk v Prnja-vorju - 19.00 Muppet show - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Celovečerni film ČETRTEK, 12. VII. JUGOBANKA 17.40 POROČILA 17.45 ISKANJE BRITANIKA Iz vrste znamenitih dokumentarnih filmov, ki jih je francoski raziskovalec morskih globin J. Coustoau posnel v več kot četrt stoletja, si bomo danes in v prihodnjih treh četrtkih ogledali tri. Tokrat iskanje Britanika, naslednjič Iskanje dragocenosti pod Antarktiko, sledila pa bosta dva dela filma Atlantida. 18.35 OBZORNIK 18.45 RAZMlSLJENKA - IZ-MlSLJENKA 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: KRINKA Neki pisec scenarijev nagovori prijatelja, blagajnika v restavraciji, naj pod svojim imenom skuša prodati njegove scenarije. Zadeva uspe in blagajnik postane krinka tudi za druge pisce. Filmski možje seveda ne vedo za tako ozadje scenarijev, blagajnik postane slaven, vanj se zaljubi neka urednica, končno pa blagajnik postane oblastem sumljiv zaradi poznanstva s politično oporečnimi pisatelji. Pred preiskovalno komisijo se nato razkrijejo stvari, ki povzročijo pravcato revolucijo. Zgolj po taki vsebinski zasnovi bi gledalec menil, da gre za' poprečen film, prava izpovedna globina filma pa tiči v 1 dejstvu, da ta filmska stvaritev -azgalja ameriška petdeseta leta, ko so uprizarjali tako rekoč groz^ive pogrome zoper komuniste. Na črni listi so bili tudi scenarist tega dela Walter Bernstein, Martin Ritt in igralec Herchel Bernardi. Ta naravnost obtožujoč film je Ritt posnel pred tremi leti, glavne vloge pa igrajo Woody Allen, Zero Mostel, Andrea Marcovicci in Herchel Bernardi. 21.40 GLASBENA ODDAJA 22.10 TV DNEVNIK 17.40 TV dnevnik v mdžarščini — 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroška oddaja - 18.15 Kviz: Vabilo na potovanje — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Kino oko - 23.00 Poročila PRVI RADIJSKI PROGRAM veda ni doma, do jeseni se umakne svojemu ženskarju. Neko poletje pa se stvari zapletejo, kajti lepa Ann Martin ni tako lahkoživa kot njene predhodnice, je resna, nič vpadljivo oblečena, skratka - trd oreh za Sama. Bo krčamr uspel s svojim šarmom tudi pri tej hladni lepotici? Režiser Denis Vanče gledalcem postreže z dokaj nenavadnim koncem, igrajo pa Kenneth More, Judy Parfitt Sheridan Fitzgerald, John Blythc, Deborah Fallender in drugi. 21.05 OČI KRITIKE 21.50 TV DNEVNIK 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Iz pravljice v pravljico - 18.30 Miti in legende — 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.35 Aktualnosti — 21.05Poročila 21.15 Celovečerni film PETEK, 6. VII. 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (F.Miličinski - P. Sivic: Policaj in Cefizelj). 8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Janez TitovŠek: Gozdno varstvo v poletnih mesecih). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 J. Haydna šesta simfonija Jutro. 14.25 Naši poslušalci čestitajo ih pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Od melodije do melodije. 18.00 Od arije do arije. 18.30 S knjižnega trga- 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Uganite! pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Prostor za ponovitve. 0.05 - 4.30 Nočni program. SOBOTA, 7. VII. 8.08 Pionirski tednik. 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9 .05 Z radiom na poti. 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Po republikah m pokrajinah. 11.40 Domače viže. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Milena Jazbec: Kdaj in kako obiramo sadje). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Glasbena panorama 15.30 Od melodije do melodije. 17.05 Kulturna panorama. 18.00 Orkestrske miniature. 18.30 I- dela GMS. 19.45 Minute z ansambicn Jožeta Burnika. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Igramo in pojemo. 0.05 - 4.30 Nočni program. NEDELJA, 8. VII. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (A. Marodič: Medved). 8.51 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši? 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (Iz Pisem mračnjakov). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Listi iz notesa. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Pri nas doma. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Radijska igra (Pierre Roudy: Cirkuška točka). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23-05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05 - 4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 9. VII. 8.08 Glasba za dober dan. 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani. 8.40 Počitniški pozdravi. 9.05 Z radiom napoti. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Dušan Šrok: Foljame analize v sadjarstvu). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14;25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Od melodije od melodije. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Iz naše diskoteke- 21.05 Glasba velikanov. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza- TOREK, 10. VIL 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Mladi koncertant. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Zdravko Silič: Gradnja traktorskih vlek v gozdovih). 12.40 Po domače.14.0 V korak z mladimi. 15.30 Od melod :e do melodije. 18.00 Odmevi iz Span'-jc. 18.15 V plesnem ritmu. 18.35 Zborovska glasba v prostoru in času. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.45 Tipke in godala. 21-05 Radijska igra (Ernest B. Olsen: Blues). 22.20 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 S popevkami po Jugoslaviji. 0.05 — 4.30 Nočni program. SREDA, 11. VIL 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani. 8.45 Pesmice na potepu. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Veliki zabavni orkestn. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Les Milevoj: Bolezni koruze v Sloveniji). 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo! 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Škatlica z godba 18.30 Kaj radi poslušajo. 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Naš gost 20.15 Iz slovenske literature za klavir. 20.40 Iz mlajše generacije slovenskih skladateljev. 21.05 Odlomki iz P.I. Čajkovskega opere Pikova dama. 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Jazz pred polnočjo. 0.05 - 4.30 Nočni program. ČETRTEK, 12. VIL 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Mladina poje. 9-05 Z radiom na poti. 12.10 Znane melodije. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jemej Črnko: Nekatere novejše sorte jabolk). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Mehurčki. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni pogovori. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. 18.35 R. Schumanna Sonata za klavir v g-molu. 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.05 Literarni večer (Prešernova Mladi pesnici in druge). 21.45 Lepe melodije. 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 0.05 - 4.30 Nočni program. JSllM Četrtek, 5. julija - Cirila Petek 6. julija - Marija Sobota, 7. julija - Dan izgnancev Nedelja, 8. julija - Elizabeta Ponedeljek, 9. julija - Veronika Torek, 10. julija - Amalija Sreda, 11. julija - Olga Četrtek, 12. julija - Mohor LUNINE MENE 9. julija ob 20.59 uri - ščip BRESTANICA: 7. in 8. 7. ameriški barvni film Kamper John. BREŽICE: 6- in 7. 7. angleški barvni film Agent tajne službe št. 1. 8. in 9. 7. italijanski barvni film Mesto v peklu. 10. in 11. 7. jugoslovanski barvni film Tiger. KOSTANJEVICA: 7. 7. ameriški film Gospodar življenja in smrti. 8. in 7. 7. ameriški film Enooki šerif in dama. 11.7. ameriški film Spopad v jetnišnici. KRŠKO: 7- in 8. 7. jugoslovanski film Vonj poljskega cvetja. 11. 7. angleški film Mož, ki jo prišel na zemljo. 12. 7. francoski film Čipkarica. MOKRONOG: 7. in 8. 7. film Nashville. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 6. do 8. 7. italijanski barvni film Moja slabost. 9. in 10. 7. mehiško-ameriški barvni film Fantastično popotovanje v balonu. 11. in 12. 7. ameriški barvni film Uvajanje v ljubezen. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 5. do 8. 7. francoski film Bitka za Al z as in Loren. Od 9. do 11. 7. sovjetski film Pod zastavo jelena. SEVNICA: 7. in 8. 7. ameriški barvni film Želo. 11. in 12. 7. francoski barvni film Žena na oknu. SLUŽBO DOBI VAJENCA za parketa in podov iz plastičnih mas sprejme Parketarstvo, Vinko Novak, Lebano-va 37, Novo mesto. VAJENCA za soboslikarsko stroko sprejmem. Soboslikarstvo in pleskarstvo, Gvido Hren, V Brezov log 2, Novo mesto, tel. 22-437. VAJENCA za kovinsko pasarstvo sprejmem takoj. Jožko Pezdirc, Petkovškovo nabrežje 29, Ljubljana, telefon (061) 314-480. V UK SPREJMEM vajenca za izučitev slikopleskarske stroke. Brane Simončič, Pod Trško goro 16, Novo mesto, tel. 25-541. STANOVANJA V NOVEM MESTU ali bližnji okolici nujno iščem stanovanje. Plačam za eno leto vnaprej. Zagorc, PTT, telefon 22-125. TRISOBNO stanovanje (72 m2) na Kristanovi 24 prodam. Informacije na telefon: 24-786 od 15. ure dalje. Motorna vozila A MI 8 letnik 1974, registriran, prodam. Interesenti lahko pokličejo tel. št. (068) 84-161. Ogled v Žužemberku 162 B. ŠKODO 110 luxe 73 ugodno prodam. Zakot 20, Brežice, tel. 61-089. PRODAM R 4, letnik 1974. Junc, Gor. Kamence 21, Novo mesto. PRODAM pony expres letnik 1978. Cena po dogovoru. Slavko Poglavc, Dol. Straža 30. PRODAM R 10 letnik 62 po ugodni ceni Naslov: Janez Dejak, Cerklje ob Krki tel. 69-114. PRODAM Opel rekord 1700, L 1972 in 101 L 1975. Mirko Heralo-vič, Globočice 7, Kostanjevica na Krki. UGODNO prodam italijanski traktor Fiat 300. Traktor ima 300 obratovalnih ur. Stane Zdravje, Zalog 17, Novo mesto. PRODAM P 126. Ivan Rifelj, Gor. Kamence 2, 68000 Novo mesto. PRODAM osebni avto Zastava 750 de luxe, letnik 74, po ugodni ceni. Ogled vsak dan. Ivan Čutura, Zalog 21, Opekarna, Novo mesto. PRODAM zastavo 750 luxe, letnik 1975,'prevoženih 43.000 km. Stane Korošec, Muzejska 13, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1970 m frezo Hondo. Tomaž Potočar, Trška gora 75, Otočec. PRODAM osebni avto Z 101. Jože Starič, Maistrova J 2, Novo mesto. PRODAM traktor Same 32 km. Jože Šircelj, Rihpovec 8, Trebnje. UGODNO prodam zastavo 750 v zelo dobrem stanju, november 76, prevoženih 30.000 km. Z. F., Mirana Jarca 1, Novo mesto. PRODAM karambolirano zastavo 750. Marija Olovec, Ošterc 19, Kostanjevica. PRODAM generalno obnovljen IMV 1 600 SB Turist. Telefon: 85-430 popoldan. PRODAM kadeta, letnik 71. C. 4. julija 89, Krško. PRODAM avto Vartburg karavan, letnik 1975. Franc Pflcge, Cerklje 44, Cerklje ob Krki, telefon: 69-101. PRODAM renault 4, letnik 1978, registracija do maja 1980 (8.000 km). Naslov v upravi lista (2665/79). PRODAM - odstopim vrstni red za osebni avto VW Golf L. Rok dobave v septembru ali oktobru. Naslov v upravi lista (2666/79). PRODAM tovornjak Mercedes kiper, letnik 1961, v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (2667/79) ali telefon: (068) 81 -356. UGODNO PRODAM AUDI 100 letnik 1970, registriran do aprila 1980. Pahljina Peter Smolenja vas 68/a. PRODAM PRODAM lepo ohranjeno spalnico (petdelna omara) in dva šivalna stroja Bagat. Naslov v upravi lista (2623/79). PRODAM zamrzovalno skrinjo (400 1) po ugodni ceni. Badovinac, Stopiče. PRODAM rezervne dele za džip, predrejo premo s polosovinami, potisno ploščo, motor, dinamo itd. Domnik Gimpelj, Puščava 8, Mokronog. PRODAM kravo in električnega pastirja. Amalija Rajer, Loke 3, Straža. PRODAM dobro ohranjeno mlatilnico, primerno za hribe, po ugodni ceni. Je prevozna. Jože Gramc, Stankovo 2, Krška vas. PRODAM zadnji levi blatnik za audi 80 in tritonsko harmoniko (Železnik) po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (2659/79). PRODAM malo rabljeno frezo Agria s kultivatorjem. Naslov v upra- vi lista (2661/79). PRODAM mlatilnico za vse čiščenje. Naslov v upravi lista (2663/79). PRODAM otroško posteljico z jogijem. Telefon: 22-380. PRODAM novo frezo Honda, širina 80 cm. Cena ugodna, možno na kredit. Do 1. Kamence 27, Novo mesto. OBRAČALNIK Maraton za kosilnico prodam. Lešnjak, Kristanova 57, Novo mesto. PRODAM 9 mesecev brejo kravo. Alojz Kavšek, Brod 33, Novo mesto. PRODAM hladilno skrinjo „Gore-nje (2101), popolnoma novo. Alojz Bele, Čadraže 12, Šmarješke Toplice. PRODAM telico, staro 9 mesecev. Alojz Košmrlj, Dol. Težka voda 21, Stopiče. KUPIM RABLJENO camp prikolico s štirimi do petimi ležišči kupim. Drago Maroslavac, Karlovac, telefon: (047) 33-813 ali (068) 23-673. KUPIM rabljen betonski mešalec: Stubar, Radoviči 6, Metlika. ' KUPIM lado standard od letnika 1977 dalje. Naslov v upravi lista (2664/79). PRODAM v lepem kraju 8 a vinograda. Naslov v upravi lista (2660/79). UGODNO prodam gozdno parcelo 300 m nad Brusnicami, lesen objekt, primeren za vikend, in mizarski ponk. Naslov v upravi lista (2662/79). im««« ANTONIJA KOŠAK, Hrvaški Brod 22, Šentjernej, preklicujem neresnične besede o I rancu Zamanu, Hrvaški brod 8, Šentjernej. Hvala ■tovarišu. l^OEVESTILA i FRANC TURK, Dol. Toplice 124, prepovedujem hoditi skozi moj vinograd, ker mi namerno delajo škodo. Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. VIDA in BOŽO GREGORČIČ, Mirna 46, prepovedujeva košnjo na njivi pri vasi Zabrdje pri Mirni. Ker je _prva košnja že opravljena brez nase vednosti, bova storilca sodno KEMIČNA čistilnica ANE GLAVAN obvešča cenjene stranke, da bo čistilnica od 23. 7. 1979 do 12. 8. 1979 zaprta. OBVEŠČAM cenjene stranke, da frizerski salon za moške in ženske v Šentjerneju 159 obratuje vsak dan od 7. do 18. ure, v soboto od 6. do 18. ure, v nedeljo in ponedeljek je zaprto. AVGUST MODIC, Trdinova 49, avto kleparstvo in avtoličarstvo, obvešča cenjene stranke, da bo delavnica ves julij zaprta. ZAHVALA Zahvaljujem se za sočustvovanje, M tople besede sožalja ter za priznanje dela in človeških odlik mojega nepozabnega moža FRANCA PIRCA iz Dol. Toplic Zahvaljujem sc zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnic kirurškega oddelka za skrbno nego, kolektivu Gorjanci zdravilišču Dol. Toplice za podarjeno cvetje, godbi in pevce* Posebno zalivalo sem dolžna vaščanom Ignacu Pršini, Viktoi; Urbančiču za nesebično pomoč in Vinku Povšetu za poslovili besede. Iskrena hvala tudi sosedom, ki so mi s polno dobrote i sočutja nesebično pomagali. Žalujoča: žena Terezija in drugo sorodstvo. mmssm reganjala. Obenem prepovedujeva P« J in poleg stanovanjske hiše št. 60. E ojo po sadovnjaku pod kozolcem DRAGEMU atu FRANCU STRAJNARJU iz Zbur pri Šmarjeti za 80. rojstni dan, da bi bil zdrav še mnogo let v krogu svojih najdražjih, želijo žena, sinovi in hčerke z družinami ter vnuki in pravnuki. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega 65 let starega moža, očeta, starega očeta in svaka FRANCA POVŠETA iz Klenovika S pri Škocjanu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred, kolektivoma IMV in Zdravstveni dom Ljubljana Moste za poklonjeno cvetje in udeležbo na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli pomagali v bolezni in težkih trenutkih, prisrčna hvala. Žena Jerica, sin Slavko z družino, hčerki Tončka in Mici z družino in drugo sorodstvo. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra in stara mama FRANČIŠKA ČANŽELJ z Velikega Kala 1 pri Mimi peči Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjene vence in cvetje. Zahvala tudi podjetjem Novoteks, „Beti“ Mirna peč, TOZD-u za vleko vlakov Novo mesto, pevcem ter župniku za opravljeni obred. Vsi njeni Mirna peč, dne 22. junija 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega DANILA MURNA kapetana fregate v pokoju se iskreno zahvaljujemo Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, njegovim nekdanjim sodelavcem, občinski in krajevni organizaciji ZB v Novem mestu ter častnemu vodu JLA, ki ste ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, mu kakorkoli pomagali v času njegove težke bolezni m nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo Vanetu Murnu in predstavniku krajevnih družbenopolitičnih organizacij Stanetu Cimermanu za poslovilne besede, godbi na pihala in pevcem.' Iskrena hvala družini Doljak za vse usluge in skrbi v času bolezni, zdravnikom in zdravstvenemu osebju ambulante JLA Bršlin in splošne bolnice Novo mesto. Vsi njegovi! Novo mesto, 2. julija 1979. ZAHVALA Vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so našega moža, j očeta in dedka ANTONA ROZMANA spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje ter nam s svojo prisotnostjo dajali moči, iskrena hvala. Iskrena hvala | zdravniškemu osebju kirurškega oddelka, lovcem, duhovniku ter pogrebnikom. Vsi njegovi! ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našo mamo, babico in prababico MARIJO PETRINČIČ roj. REDEK premili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter izrazili sožalje, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo sosedom, delovnemu kolektivu Pionir - TOZD MKO, Mercator-Blagovnica, tekstilni tovarni Novoteks in Trimu Trebnje. Žalujoči: vsi njeni Novo mesto, dne 26. junija 1979 ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame in stare mame TEREZIJE SAJE iz Dol. Kamene zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, posebno a nesebično pomoč in sodelavcem za sočustvovanje. se iskreno sosedom za ^ ___________________________ podarjene vence in cvetje. Hvala tudi župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnico spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Janez in hčere Rozi, Joža, Mimi in Angela z družinami. •. I DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Nov? mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZP Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnik-Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Preds®^ ruk: Slavko Lupšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni ured' nik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marja*' Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc Drago Rustja, Jože Simčič, Joži«3 Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Prilog«' Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. ? A nsak četrtek 7 Posamezna številka 6 din, letna naročnin* 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej — Za inoz®11’" stvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna drug3 v teJ vrednosti) - Devizni ra6^' 5 2100- 620-107- 32000- 009- 8- 9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na dolo#;, j# DOLENJSKI LIST ///' A*'V & /./j .»' .V //// r\ ~g> if JO /V^ sr h?' / **vV C> vOp //// • £>* -S v J s EKONOMSKA PROPAGANDA - DOLENJSKI LIST a, dolenjka EMONA - DOLENJKA ORGANIZIRA v sodelovanju s la a SLOVENIJALESOM UGODEN NAKUP POHIŠTVA Pbi,KA IZB,RA kuhinjskih, kopalniških in sobnih garnitur JJODAJA NA KREDIT IN DOSTAVA NA DOM rojSčite nas v prostorih osnovne šole GRM od 30. junija do 14. julija 1979. dan od 11. do 20. ure! *r)V. "A ll NOVOMEŠKE ?0R0DNl$NiCt^: V času od 21. do 27. junija so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Florjančič z Roj - Boštjana, Jožica Pucelj z Odige - Andrejo, Anica Šime iz Crmosnjic - Darinka, Marija Urbanč iz Dolenjih Radulj -Matjaža, Rozalija Starič iz Gotne vasi - Petro, Marija Brunskole iz Doblič - Ireno, Kristina Vrtin z Goleka - Jožico, Nevenka Brulc z Dolnjih Kamene - Majo, Jolanda Čemas iz Kanižarice - Aleksandro, Marjja Žalec z Brega - Roberta, Jasenka Črtalič iz Brezovice - Alek- sandro, Irena Mežan z Gornjih Poni-kev - Luka, Ivanka Perše iz Gorenje vasi - Matejo, Jožica Longar iz Žužemberka - Lidijo, Milena Ivan-šek iz Skopic - Renato, Jožica Fink s Sela - Jano Boža Novak iz Narplja - Tadejo, Marija Banič iz Radovlje - Aleksandra, Anica Mužar iz Radovičev - Lidijo, Anica Popit z Mirne - Petro, Milena Pucelj iz Drenja -Simona, Sonja Imširovič iz Črnomlja - Denisa, Cvetka Luzar iz Cerovega Loga - dečka, Danijela Mesojedec iz Šentjakoba - dečka, Martina Ambrožič s Podgrada - dečka, Anica Radman iz Zakanjskega sela -dečka, Rajka Bjeloševič iz Zaloga -deklico, Marija Kastelic iz Smolenje vasi - dečka, Alojzija Pirc iz Malega Orehka - dečka, Mira Rogelj iz Mahovnika - dečka, Vida Rogelj iz Šedma - deklico, Marica Hocnjg-man iz Jurke vasi - Jožeta. -Čestitamo! »Dolenjski liste v vsako družino Sic* * in* ;iff iig* itn' i rt jČi- uj« tu* ic» 01 t, leglo, ko je po osvoboditvi ? da je živ. Za oba seje življenj« znova začelo. . s parnimi oziroma nep egistrskimi številk alf (bivšim) lastnikom s'' v, ki so pločevino lišljeno zavrgli in zaw mogoče in nemojn f globače, na gmajnej e (posnetek je s [ 5 Zidar skupnega vodenja! Razoran obraz in prijazen nasmeh sta kot zaščitni znak Franceta Zidarja, letošnjega dobitnika sindikalnega priznanja in nagrade najboljšim samoupravljalcem, ki so jih podelili pretekli teden na osrednji republiški proslavi To so priznanja delavcem, ki jim delovno mesto ne pomeni le vir zaslužka. Toda ko z Zidarjem steče beseda o tem, te sogovornik nenehno vodi stran od svojih osebnih zaslug k skupini ki se je nekako pred trinajstimi leti zbrala, da bi tedanjo Kemo-opremo potegnila iz izgub. Pri tem ti je nenehno pred očmi ta obraz, na katerem so brez dvoma sledovi številnih delovnih preizkušenj in skrbi Itako naprej. Najprej je Zidar delal kot čevljar (tega poklica se je izučil že pred vojno), potem je delal na banki bil je načelnik oddelka za gospodarske zadeve na trebanjski občini Ves čas je ob delu tudi študiral, razmišljal in snovaL Posebno močno sta ga vedno pritegovala študij politične ekonomije in pa dejstvo, da je bilo tedaj za take ljudi vsepovsod dovolj dela. Za ljudi ki so hoteli naprej, za ljudi, ki niso mislili le nase, marveč tudi in posebej na družbene interese. Tako se je znašel nekeg i dne pred trinajstmi leti v današnjem Trimu. Kolektiv je bil na tleh, nesposoben za samostojno življenje Pestil ga je neizdelani in negotovi položaj med proizvajalci opreme za kemijsko industrijo, njegove perspektive so bile tudi nejasne Tedaj so se v kolektivu zbrali Zidar, Gole, Kos, Potočnik Spoznali so, da je proizvodni program pretežak, da tako ne bodo zmogli Iskali so drugo delo, J ki bi bUo bolj primemo za 4 njihove tehnološke sposob- £ nosti In so ga tudi našli, vsi 4 skupaj, kot skupina, ki misli J na prihodnost kolektiva. Ta- 4 ko pove Zidar. ,Med kovinarji delam," J doda preprosto Zidar in te- 4 daj se mu gube na obrazu J razlezejo v širok, nalezljiv nasmeh. „Oni so navajeni delati s trdimi materiali, zato se jim je treba privaditi. Težko namreč dojemajo in sprejemajo vsakršno ohlapnost v odločanju, kompro-misarstvo. Toda hkrati so to ljudje, ki imajo mehko srce, ko se katerikoli človek znajde v težavah. To so že večkrat dokazali ob življenjskih nesrečah svojih delovnih tovarišev. ” Prav gotovo ni naključje, da je bUo ravno med kovinarji največ revolucionarnih delavcev. Prav tako ni naključje, da so člani Trima povečali svoje vrste od 60 delavcev na več kot 700. V tem delovnem kolektivu, ki ga čaka še lepa prihodnost, delavci pri obveščanju nikoli niso bili potisnjeni na stranski tir. Nemalo zaslug za tak odnos do delavcev ima prav Franc Zidar, ki je vedno vztrajal pri načelu, da nobena odločitev ne more biti sprejeta mimo njih. Trimo je zdaj na križišču. Zaradi restri cij bo prav lahko prizadet njegov nadaljnji razvoj, prav lahko pa bo težave tudi uspešno premagal. Franc Zidar je kot član kolektivnega poslovodnega organa tega kolektiva tudi eden izmed ..prometni-kov“ njegovega razvoja. Zato je pričakovati, da bodo on in njegovi kovinarji, ti trdi možje mehkih src, premagali vse težave. JOŽE SIMČIČ Vznemirljive, konkretne ugotovitve z regijskega posveta - Nov kriterij ob razpisu za vodilna in vodstvena mesta? j ____________________ Uradni odgovori lažni: „Pri nas ni alkoholikov" - Značilni primeri z Dolenjskega Boj proti alkoholizmu v dolenjski zdravstveni regiji ne more in ne more dobiti razmaha, kakršen bi bil glede na število zasvojeijti z alkoholom nujno potreben. Kot da bi temu boju sproti strigli peruti. Na nedavnem regijskem posvetu o problematiki alkoholizma in narkomanije, ki ga je sklicala v Novem mestu Republiška konferenca SZDL, so si bili udeleženci edini v mnenju: pri nas je alkoholizem hud problem, vendar ga skrivamo. Za nekatere kolektive od Po- savja do Bele krajine in seveda prek Novega mesta se ve, da so leglo alkoholikov. Če bi vse, ki med delom redno uživajo alkohol, hoteli izločiti od dela, bi morali proizvodnjo ustaviti. Koliko direktorjev in vidnejših iz kolektivov pa je že šlo iz podjetja zaradi alkoholizma? Delavci so glede tega že dobili odpoved. Taka vprašanja so se vztrajno pojavljala na posvetu ob ugotovitvi, da so ravno vodstva ali službe, ki imajo opraviti s personalom, preveč strpne do alkoholikov ali pa jim celo dajejo prikrito, včasih celo odkrito potuho. Zakaj, se ni potrebno vprašati. Koliko škode v posamezni delovni organizaciji, posebno kjer je alkoholizem očiten, povzroči pijača, ne izračunavajo, čeprav delajo najrazličnejše analize. Kot da ne bi hoteli vedeti in videti, kaj se dogaja! Očitno je tudi, da se sindikat v kolektivih premalo vključuje v boj proti alkoholizmu, ker tudi funkcionarji še nimajo pravilnih nazorov o tem. Nobena skrivnost ni, da je okrog IMV zrasla ograja (ne samo zaradi samozaščite), da imajo več čuvajnic, da pa vseeno v bifejih v bližini tovarne najdeš ,jemvejevce“ od vriia navzdol. V metliški Beti je celo v menzi dovoljeno točiti alkoholne pijače! Izgovor je: lokal je odprtega tipa. V Sevnici se je zgodilo, da so v kolektivu za „revico“ samohranilko zbrali 1.500 dinaijev. Še isti večer je ženska s prijatelji vse pognala po grlu ... Primerov lažne sociale je še več, kot so jih kar po vrsti navajali. Krona pa je veijetno semiški primer. Dva alkoholika, še mlada in še kako delazmožna (če ne bi pila), sta bila ob službo in sta postala socialni problem ■ S#############.#########*##############*# ■ KAKTUS S PREKO 100 CVETOVI - Milka Kavčič iz Željn pri Kočevju ima takle kaktus, star štiri leta, na katerem je vsako leto okoli 100 cvetov. Te dni so j2i našteli na njem celo 136. (Foto: PRIMC) TEMELJITA OČIŠČEVALNA AKCIJA V hitrotkalskih novicah je pisalo: „Pozivamo vas, da se vključite v akcijo očiščevanja tako, da očistite ta dan z delovnih mest vse, kar tja ne sodi.“ Delovni ljudje Hitrotkala so pljunili v roke. Na traktorsko prikolico, ki je stala na tovarniškem dvorišču, so zmetali stare zapisnike z delavskih svetov, zastarelo dnevno časo- pdito radirko, levo volneno rokavico, dva para preperelih moških nogavic, zaključni račun iz leta 1965, štiri pre- lefonsko slušalko, nevžigajoči vžigalnik, elastični povoj, štiri paštete, ki jim je potekel rok uporabe, zobno krtačko, dva- žvečene žvečilne gumije, ne- najst žiletk, obrabljeno pilico aj deset iztisnjenih tetra- za nohte, pretrgane vezalke, pisje, revije, pretrgane trakove s pisalnih strojev, prazne stek- lastnem pakov, enaindvajset zvitih risalnih žebljičkov, štirinajst poročil s sestanka razširjenega kolegija, dvesto nerešenih, a obravnavanih prošenj za dodelitev družbenih stanovanj, cenik o podražitvi letovanj v domu, črko L s pisalnega stroja in , sveče, nedr- lenice od vinjaka, deita in drajočo budilko, pol kilogra-mineralne vode, razbite sko- ma posušenih bananovih olup-delice za kavo, nekaj ženskih kov, nepopolne karte, sončna hulahupk, nepišoče kemijske očala z enim samim steklom, svinčnike, pokvarjeni strojček ženski čevelj z odlomljeno za spenjanje papirjev, preko dvajset pomladi star pisalni stroj, dva raztreščena pepelnika, stol z odbito nogo in naslanjalom, tri pregorele žarnice, električno pečico, ki ni grela že sedem let, s črnilom jk za artikle iz jesenske kolekcije 1967, peto, cer sko-zim glavnik z dvema zoboma, iz-cuzano šminko, počeno ogledalo, interni časopis z direktorjevo sliko na naslovni strani, dva posušena sendviča, te- ,Akcija je uspela," je rekla Klotilda Zračnikova, predsednica očiščevalnega odbora, ko se je traktor odvlekel ven. „To se bo videlo šele jutri," je rekel Jožič Repič, nepo-srednik. Vratar Ključi č je drugi dan opazil, da mimo njegove vratarnice ni šel sekretar pa še sedem drugih uslužbencev iz delovne skupnosti skupnih služb. „Gotovo so kje na poti," je rekel sam pri sebi, ker je bil že pozabil na včerajšnjo očiščevalno akcijo. TONI GAŠPERIČ kraja. Občani so se zgražali, češ kaj dela socialna služba, pa so sklenili: plačamo jima hrano v Na poti navzdol hotelu. In tako se alkoholika odlično hranita, delati jima ni OGENJ OGROŽAL SOSEDE Strela je 26. junija zvečer povzročila požar na gospodarskem poslopju Ludvika Bevca v Sevnici. Zgorelo je 5 ton sena, kultivator, mlatilnica, mlin za žito in sadje, trije elektromotorji, skoraj stot svin ske masti in razno drugo orodje. Škode je za 300.000 din. Plameni so ogrožali sosednja poslopja in brez prizadevnih gasilcev bi se zadeva končala še slabše. potrebno in se lahko smejeta v brk vsem! Posebno žalostno pa je dejstvo, da si alkohol krepko utira pot v mladinske vrste. V Metliki so ustanovili lep mladinski klub, a ni imel nobenega obiskovalca, dokler je pisalo, da točijo smo brezalkoholne pijače. Cim so začeli prodajati pivo, je postal obisk dober. Ugotovljeno je tudi, da se je lani v Dobrniču trikrat povečala prodaja alkoholnih pijač v času, ko so tam bivale mladinske delovne brigade. Tudi primeri pitja piva in drugih pijač „ za žejo" v brigadah, kot so navajali primer Prevol, ne sodijo vzgoji mladega rodu. Ampak dokler so v štabnih prikolicah viski in žgane pijače, tudi brigadirji najbrž menijo, da lahko pijejo. In kadar maturanti kolovratijo po mestu, bi se sploh zdelo čudno, če ne bi bili „pod paro . Na posvetu so močno poudarjali, da se na Dolenjskem nimamo s čim hvaliti, čeprav po občinah delajo klubi zdravljenih alkoholikov. Lahko bi navajali celo 250-odstoten porast v nekaterih teh klubov, če ne vemo, da je nastal iz nič in šteje zdaj 6 članov. Toda kaj je to proti armadi vsakodnevnih uživalcev alkohola v ozadju! Ne enkrat je bila izražena zahteva, da bi morali ob razpisih za vodilne vnesti nov kriterij. Ni dovolj moralnopolitična kvaliteta, ampak je potrebno še: razčiščeni pojmi do lizma. Najbrž pa se pri kadrovanju v koordinacij: bore za boj proti alkch1 res ne sme več zgoditi, d® njih sedeli tisti, ki so zi®1 zdravljenje. Sestav zah!1 močne in urejene osebnost so pripravljene na težko ® zamero in spopade. Da koc nacijski odbori ne bodo po činah samo formalnost, s *j ro lahko mahajo pred dto* ampak jedro, ki mora p0* prodirati v delovne organi« in krajevne skupnosti. Od' smo še zelo daleč. Zaento* stanje tako, da so v kraj« skupnosti razposlali e videt 'liste, kamor naj bi vpisali & uživalce alkohola. Iz okolj2 je znano kot ,napito", je ff uraden odgovor: Pri nas ttl alkoholikov!" J RIA BAtf PAR ALI NEPAR? sprejemu odloka o vožnje s ni mi najbrž na vse kraje, v gozdove (posne proti Velikemu žal. Čeprav videz ne lep, bi kot drugi ponedeljkih oziroma ob prvem oziroma koncu tedna še kako prišel. GODBENIKI V STRAŽI — Drugega srečanja pihalnfli orkestrov Dolenjske in Bde krajine se je uddežlo pet tovistnli glasbenih skupin, ki so med igranjem obae Stražo. (Foto: D. Rustja) Praznik dolenjskih godbenikov ———- ___________________________________________ Svečan pohod po Straži, nastopi posameznih orkestrov in • skupen koncert Pihalne godbe zvečine ddujejo ljubitdjsko, da pa je moč tudi na tak način doseči visoko kakovostno raven igranja, so prvo julijsko neddjo številnim poslušalcem v Straži dokazan godbeniki petih tovistnli gjasbenk skupin, ki so se tamkaj sešli na drugem srečanju pihalnii orkestrov Dolenjske in Bde krajine. Nastopiti bi moralo šest orkestrov, žal pa so udeležbo odpovedali godbeniki : iz Trebnjega. Tako so v svečanem pohodu po Straži sodelovali orkestri iz Črnomlja, Metlike, Novega mesta. Straže in Šentjerneja. SKALA V AVTO Milan Keblič iz Žalca se je 26. junija zjutraj vozil z osebnim avtom od Sevnice proti Krškemu. Ko je prispel do Gunt, se je z desne strani strmine privalfl a blizu dva stota težka skala in padla na prednji dd avta in ga odbila v ograjo. Voznik je na srečo dobil le nakaj prask, na avtomobilu pa je škode za 90.000 din. Žalostna resnica je, da na dolenjskih cestah v vsekih le poredkoma poskrbimo za zaščito z mrežami ali podporniki. HOTEL JE K MAMICI Skupina otrok je šla 27. junija popoldne pod vodstvom vzgojiteljice po Trgu svobode v Sevnici. Štiriletni Matej Jerše z Radne je na pločniku čez cesto zagledal mamico. Vesel je stekd proti njej. Po cesti je v tistem trenutku z avtom pripeljal Karel Kozinc iz Sevnice in dečka zadd, tako da ga je odbilo 6 metrov daleč v travo. Sreča je hotela, da je bil Matej samo laže ranjen. Po nagovoru Vilija Pavliča, predstavnika Novolesa, ki je bil pokrovitelj srečanja, so pred Straškim Domom kulture posamezni orkestri zaigrali vrsto skladb, igralni del srečanja so zaključili vsi orkestri skupaj, sodeloval pa je tudi Franc Javornik, basist ljubljanske Opere. Dolenjski godbeniki tvorno sodelujejo že več let, v Straži pa so tokrat imeli tudi ustanovno skupšči- no Združenja pihalnih orkestrov, lenjske in Bele krajine, na kat«11, izvolili izvršni in nadzorni odb«* strokovni svet To je prvo tovn področno združenje na Slovenk skupna skrb vseh orkestrov p* vzgoja kadrov, pripravljanje f°' tov, seminarjev, tečajev, S? ustvarjalno in poustvarjalno z***" nje za pihalno godbo, pri & bodo v ospredju vaje, koncerti« Čanja in sodelovanje z godbenh Slovenije, zamejstva in drugih publik. Prva štiri leta bo sedež ™ ženja v Straži, za predsednika P* izvolili Jožeta Koporca. Samo vojna ju je ločila _ V Pišecah zlata poroka Neže in Janeza Brinovca Nekdanji rudar Janez Brinovec in žena Neža s Piršenbrega sta po petdesetih letih skupnega življenja vnovič stopila pred matičarja, tokrat obdana od svojih sinov in hčera, od vnukov in pravnukov. Za oba je bil to nadvse srečen dan, ne toliko zaradi zlate poroke kot srečanja s številno družino ki se je zbrala za ta njun veliki dan na slovesnosti v Pišecah. Janez Brinovec je bil 32 let rudar. Največ je delal v globoškem rudniku, vmes pa tudi na Senovem in v Trbovljah. V Globokem je najraje kopal premog. Bilo je naporno, vendar manj kot kepanje gline. Žena Neža se spominja, da je preživela najhujše čase takrat, ko je bil mož v partizanih. Dve leti je bil zdoma, od 1943 do 1945. Ničkolikokrat je z otroki pobegnila k sorodnikom v Pišece, če je videla, da se sovražnik pripravlja na spopad s partizani. Vsakič je na hitro vzela s seboj hleb kruha in venec čebule, da je nasitila lačna usta. Sedem otrok štiri sinove in tri hčere, ostal dom i so poročen*1 god. Za ruoarja ni šel nobeden« so si poiskali lažji kruh. Moža je imela Neža dolg0 mrtvega- O njem ni dobila iz