CFAJK, 11. APRILA 1974 — ŠTEVILKA 14 — LETO XXVIII — CENA 2 DIV i.. GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Najprej posebna informacija Zrečanom. V nedeljo. aprila, se dobimo v va- iem kulturnem domu ob 11. uri. Na javni radijski oddaji bodo natopili domait Mfisambli in seveda nekateri gostje. Bo prijetno kot vselej, kadar se naša ekipa po- javi v kakem kraju. Na prvi strani lahko preberete uvodno napoved izjemno zabavne nagradne igre NT in RC. Samo napoved. Vsega ne bomo povedali. Povemo naj le to — pripravite fotografijo. Ko bomo rekli, pa jo boste poslali, ne, ne, ne bo lepotnega tekmovanja, telimo le utrditi sodelovanje z vami, dragi bralci. V igri boste sodelovali s svojimi iotografijami ali pa z glasovalnimi kuponi. Bomo vse natančno razloiili. V prvomaj- ski številki. Samo to lahko povem — nagrada bo nadvse prijetna. Tednikova'dru- hna naročnikov in bralcev se bo povečala. Prosim, da v pismih o zadnji strani ne pretiravate. Ne bodimo osebni. Vabim tudi vzgojitelje in družbene delavce, naj opredelijo škodljivost, vzgojno popačenost zli pa koristnost rubrike »Ljubezen po svetu«. VAS UREDNIK PODPORA DELU v Sašu, ko je v Ljubljani zasedal VII. kong-res ZKS, so ninoge osnovne organizacije ZK, delovni kolektjivi in občani s celjskega območja poslali pozdravna pisma delegatom iiongresa. V vseh brzojavkah je bila izražena trdna odloče- nost komunistov, da uresničijo sklepe kongresa in da enot- no nadaljujejo z izvajanjem politike ZK, kakor jo je zah- tevalo Titovo pismo. Pozdravna pisma so poslali: Konus, Metka, LIP Slovenske Konjice, Kovaška industrija Zreče, EMV, odborniki občinske skupščine Celje, Lesnoindustrij- ski kombinat Savinja, Toper., svet ZKS delavcev vzgoje in jBobraževanja Celje, Oinkama, Aero, člani ZK železarne Store, Kovinotehna, Avto Celje, osnovna organizacija ZK Aljažev hrib, komunisti Tehnomercatorja iz Celja in drugi. Komunisti in člani kolektiva Dravinjski dom iz Slovenskih Konjic pa so zapisali. Ob VII. kongresu ZKS vam pošiljamo borbene pozdrave b najboljše želje za dobre delovne rezultate kongresa. Za- fotavljamo, da bomo na kongresu sprejete sklepe dosledno izvajali. Ostro obsojamo italijanske apetite po našem ozem- lju in smo trdno odločeni braniti vsako ped naše zemlje. Samo iz Celja so VII. kongresu poslali 42 pozdravnih pisem. O kongresu Je Veljko Replč, predsednik komisije za družbenoekonomske odnose pri komiteju občinske konfe- rence ZKS Celje, izjavil: Kot gospodarstvenik posebej že- lim, da kongres ob kritičnem pregledu dosedanjega razvoja in politike zahteva odločno izvajanje protiinflacijsidh ukre- pov. Nalog za stabilizacijo gospodarjenja nismo uresničili. Vse zavestne sUe, posebej pa ZK, morajo v temeljnih orga- nizacijah združenega dela in na vseh ravneh storiti vse, da bomo bolje gospodarili. Stane Berglez, sekretar sveta ZK v Kovinotehni, pa je dejal: Komunisti in vsi delovni ljudje od kongresa zahteva- mo, da nas vse zadolži za dosledno uresničevanje ustavnih »prememb. Ce govorimo za našo gospodarsko vejo, pa me- nim, da moramo nadaljevati s povezovanjem trgovine in proizvodnje, tako kot smo z ITC že začeli v Celju. Komunisti Kovinotehne pa so pred dnevi v pismu zvez- »emu izvršnemu svetu poudariiM, da so se odločeni boriti a vsako ped naše zemlje in — »ne bomo dovolili, da bi se Tečall apetiti italijanskih iredentistov po naši zemlji, zato stojimo trdno ob strani zveznemu izvršnemu svetu v nje- {ovih odločnih stališčih do tega problema,« so zapisali. Sedmi kongres ZKS ni pokazal le velike enotnosti slo- venskih komunistov in izpostavil mnogo delovmh nalog, pač pa je tudi enotno obsodil namere italijanske vlade. Po kongresu se morajo komunisti v vseh delovnih sredi- nah dogovoriti za konkretno in načrtno uresničitev vseh življenjskih vprašanj, obravnavanih v kongresnih dokumen- Radovedne, začudene in žalostne otroške oči smo posneli na otroškem oddelku v celjski bolnišnici. Tu se jim dobro godi — le mamice in dom pogrešajo, čeprav so v zdravnikih in sestrah našli dobre tovariše. Želimo jim zdravja, hitrega okrevanja, predvsem pa veliko sonca, da se bodo zasvetile iskri- ce v njihovih očeh. Foto: Drago Medved TRAKI URŠKI NAČRT v NT smo še pred meseci pisali o pomembnem na- črtu in razširitvi proizvodnega asortimenta štorske Že- lezarne, železarna v štorah želi začeti s proizvodnjo traktorjev 30 in 35 KM. To so traktorji srednjega raz- reda po moči, a ugodni za uporabo v našem kmetij- stvu. Pri pripravi pirojekta so v štorski železarni najd- lje in tudi industrijski kooperanti že pritiskajo, naj se železarna vendarle hitreye odloči za proizvodnjo trak- torjev. Vse pa kaže, da štorski železarji niso edini, ki že- lijo izpeljati zanimiv proizvodni projekt. V Sloveniji naj bi imeli le enega proizvajalca traktorjev. Ker pa se je nenadoma še nekaterim drugim delovnim organi- zacijam zazdel štorski načrt najbrž donosen, želijo pre- vzeti ta program. Kolebanoa so tu, čeprav je štorski tip traktorjev dobro ocenjen in tudi priprave za nji- hovo proizvodnjo niso znane od včeraj. Štorski projekt zasluži pozornost, družbeno in banč- no raziunevanje že zato, ker je bila naša bazična indu- strija v preteklosti dalj časa na stranskem tiru. žele- zarne komaj dosegajo rentabilnost (štorska je imela lani izgubo) in njihova akumulativnost je nizka. Več seveda zaslužijo predelovalci. Zato se v železarni za- vzemajo za specializacijo in finalizacijo proizvodnje. V proizvodnem procesu naj bi poleg jekla in polproizvo- dov dobili določeno mesto tudi finalni proizvodi. Na ta način bi si Železarna tudi izboljšala svoj materialni E>oložaj in dobila osnove za nadaljnji razvoj. v interesu našega gospodarstva je, da slovenske že- lezarne, in z njimi štorska, obogatijo proi^odni pro- gram. Da se specializirajo, kar je bil eden od ciljev integracije, in da ne ostanejo zgolj pri osnovni pro- izvodnji. 2^to bi morali vsi ustrezni družbeni organiz- mi F>odpreti štorski traktorski projekt. J. v. Prijetna, enkratna NAGRADNA IGRA NT in RC Pripravite vašo fotografijo! Ne bomo ocenjevali vaše lepote. To ne, kajti vsi smo lepi. Toda vašo sliko bomo potrebovali. Ne zamudite noben NT! Poslušajte Radio Celje! Rekli boste — neverjetno! Zabavno! PRAZNUJE Organizacija združenega de- la Ferralit Žalec se te dni pripravlja na svoj praznik. V tem podjetju bodo praznovali 20. aprila, zaključek investi- cijskih gradenj, dograditev novih objektov in proizvod- nih prostorov ter sporedno Se 94. letnico obstoja podjetja. v ta namen bodo pripraviU bogat kulturni program, ime- li slovesno sejo samouprav- nih organov ter izročili pri- znanja dolgoletnim članom kolektiva, najboljšim sode- lavcem in najboljšim športni- kom. Skratka, pri Ferralitu bodo imeli 20. aprila svoj ve- liki dao. 2. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 11. april I974 Celje SEDAJ PODPISI Na zadnji seja celjske ob- činske skupščine so odborni- ki med drugim končno spre- jeli družbeni dic^vor o osno- vah programiTanja nalog in o oblakovanju sredstev za splošno in skupno porabo v ©eljska občini za to leto. S prisi>evki iz osebnih dohod- kov delavcev bodo financira- ne dejavnosti samoupravnih jaiteresnih skupnosti v Celju in v Sloveniji. Dogovor pred- videva, da bi prispevne stop- nje znaSale: — za temeljno lziobraže\'al- no skupnost Celja 5,18 % — kul*uimo sktipnost Cel- je 0,97 o/o — temeljno telesnokultumo skupnost Celje 0,51 % — skupnost otroškega var- stva Celje 0,43% — skupnost otroškega var- stva Slovenije 2,26 % — skupnost pok. In Inv. zavarovanja Slovendje 11,48 % in skupnost 2xiravstven^a vax. in zdrav, zavarovanja Celje 8,27% Na tej osnovi bodo skup- nosti razpolagale z nasled- njimi sredstvi oeiroma pris- pevkom iz Celja: — iaoibraževalna skupnost Celje 58,940.000 — kulturna skupnost Celje 11,037.000 — temeljna telesnokultuma skupnost Celje 5,803.000 — skupnost otroškega var- stva Celje 5,492.000 — skupnost otroškega var- stva Slovenije 25,715.000 — izobraževalna skupmost Slovenije 31.746.000 — skupnost jsdrav. varstva in zdravstveno zavar. Celje 125,653.000 — skupnost pokoj, in in- validskega zavarovanja Slo- venije 164,288.000 — skupnost za zaposlovanje Celje 2,262.000 — razfekovailna skupnost Slovenije 7,020.000 — proračoinska poraba Ce- lje 75,892.000 oe. Celjski delavci morajo nam- reč ssdruževati del sredstev tudi za potrebe republiških samoupravnih Interesnih skupnosti. V prihodnjih dneh bodo v temeljnih organizacijah zdru- ženega dela in samoiipravnih skupnostih podpisovali druž- bene dogovore. Končana bo večmesečna priprava družbe- nega dogovarjanja. Načrta, da v svobodni menjavi dela, z najširšo raaapravo oprede- limo skupno odbomost za celotni družbeni razvoj in da podružbtmo vse delo zdru- ženega dela. Navalic pomanj- kljivostim v pripravah dogo- vorov in mnogim finančnim spremembam moramo ven- darle ugotoviti koristnost in politično pomembnost i23i>e- Ijave ustavnega načela druž- benega dogovarjanja. Podpisi bodo pokazali na- šo odgovornost in zrelost. Čeprav zagotovo ne bo sre- dine, ka ne bi bila priprav- ljena podpisati družbenih do- govorov, pa moramo opozo- rita na povsem praktično ne- rodnost. Dogovore bo spre- jelo čez 3O0 delovnih kolekti- vov in enot s sedežem v Ce- lju In zunanj njega. Podpi- sovanje se lahko zavleče, kar bo dodatno oteževalo nov na- čin financiranja interesnih skupnosti. Zato bi morali razmisliti o zakonskem ukre- pu, ki bo za vse zamudnike po 15. aprilu določil avto- matično odvajanje dogovor- jenih prispevkov. Upoštevaje, da bo dogovor itak podpisan, in da ni mogoče več odlaša- ti z izpeljavo novega načina financiranja. Odnosi z Italijo OGORČENI SMO V petek so na Gimnaziji t Celju ustanovili aktiv mla- dih komunistov srednjih in višjih šol celjske občine. Mla- di komimisti so se dogovorili o oblikah dela in si zadali naloge, ki jih bodo morali izpeljati. S prve in ustanovne seje aktiva so celjski gimnazijci in študentje poslali pozdrav- no brzojavko kongresu slo- venskih komunistov. V njej so poudarili, da so priprav- ljeni boriti se za vsak ko- šček naše domovine in da ne bodo dovolili tujcem, da si bodo lastili našo zemljo. FRANC PUSAR: »Študentje in dijaki smo zelo ogorčeni zaradi note italijanske vlade. Vendar je prišlo na naših me- jah že večkrat do manjših konfliktov, zato v začetku še nismo tako kritično gledali na situacijo. Toda po vesteh o manevrih italijanske in ameriške vojske v Jonskem morju in na naši meji, smo vsi zaskrbljeni. Pri tem ne gre samo aa spor med Itali- jo in Jugoslavijo, ampak za močan pritisk kapitalistične- Franc Gros ga sveta na neuvrščene dr- žave.« Mnenju dijakov in študen- tov se pridružujejo tudi mla- di delavci. Predsednik mla- dinskega aktiva v tovarni pa- pirja v Radečali je dejal: FRANC GROS: »Zdi se mi, da Je hotela ItaJija s svojo noto vznemiriti in pritiskati na našo d'^avo v času, ko so se dogajale 'pomembne Franc Huser stvari. V tem času so bile vo Utve in partijski kongreji Reakcija mladih u) vseh dft lovnih ljudi je bila zelo ostra in vsi so bih pripravljeni bo- riti se za našo domovino.« Takšno je stališče mladih. Ogorčeni so, toda ta ogorč* nost jih je združila v enotno misel: bonti se za vsako ped naše domovine. DAMJANA STAMEJCM Odmev NADAUUJEMO Panika Laj>omikova, 28-letna uslužbenka v laški Pivovarni je bila delegat na VII. kon- gresu ZKS. Kongresno vzdu- šje in okolje ta Lapomikovo ni čis-to novo, saj je bila dele- gat na 8. kongresu Zveze mladine Slovenije; Svoj vtis s kongresa je takole opisala: »Za dobro informiranega komunista, za člana ZK, ki je bil ves čas v teku dogod- kov in akcij ZK, kongres ni prinesel ničesar presenetljive- ga. Tega tudi ni nihče pri- čakoval, kajti vsebina in pro- gram VII. kongresa sta na- stajala od pisma predsednika Tita sem in komunisti smo pričakovali potrditve in uza- konitev dosedaj politične lini- je ZK in nič več. Presenetlji- vosti so morda pričakovali obrekovalci Zveze komunis- tov, ki sedanji politični ori- entaciji Zveze komunistov hočejo na vsak način pripisa- ti nekak dramatičen odmik ali zavoj.« Delegatka Panika Lapomi- kova je bila vključena v delo komisije za mednarodne druž- bene in ekonomske ter politi- čne odnose. O tem pravi na- slednje: »Nisem posegla v razpravo, me je pa razprava o položa- ju naših manjšin onstran me- ja, o najnovejših dogodkih, ki kaIi.to odnose s so.sednjo Italijo, močno pritegnila. Re- solucijo te komisije je obja- vil tisk in radio-televizija, vendar Je vsa pestrost te problematike veliko bolj pla- stično In ognjevito izstopa- la iz razprav delegatov, zla- sti g^ostov in onih iz obmej- nih področij.« Na vprašanje, če so v ko- misiji rafispravljald o proble- mu zdomcev, je odgovorila Lapomikova, da ne veUfco, da pa bd sflasti idejna plat zdomstva in prihodnji idejni IJToblemi ob njihovi vrnit- vi zasliižili večjo pozornost. Nadalje je Lapomikova pre- pnčana, da je pred Zvezo komunistov izredno težka in odgovorna naloga, da naloge, ki jih je kongres sprejel, ures- ničimo. Panika Lapomikova je tre- nutno slušateljica enoletne politične šole na Dobrni in o tem, kodiko ji Je doseda- nje znanje s SoOe koristilo na kongresu, takole povedala: »Brez dvoma sem mnoge stvari bolje razumela. Zla- sti so mi biU jasnejši polit- ekonomski, poUtoIoški in so- ciološki pojmi, ki jih na kon- gresu govorniki niso mogli vselej razširjati do podrob- nosti. Moram pa reči, da mi je glede praktične orientaci- je kongres ogromno koristil, kajti gola je le šola, tu je še vedno precej historiciz- ma, pa tudi drugače smo t teh sedmih mesecih precej odmaknjeni iz konkretnih raz- mer. Upam, da bo v zadnjem četrtletju študij bolj usmer- jen k praksi, ta konkretnim vprašanjem in nalogam.« J.Kr. ANDREJ MARINC OBISKAL ŽALEC Včeraj je bil na obisku v žalski občini predsed- nik izvršnega sveta Slo- venije Andrej Marine. Takoj po prihodu v Ža- lec so se pričeli pogo- vori s predstavniki ob° čine, nato pa je Andrej Marine obiskal planta- žo Mirosan ter SIP Šempeter. V Šempetru se je pogovarjal tudi s predstav niki krajevne skupnosti, nato pa si je ogledal rimske izkopa- nine in jamo Pekel. V popoldanskih urah je imel Andrej Marine raz- govore s predstavniki KK Hmezad, nato pa je sledil regijski posvet. B. S. AKTUALNO ZAKAJ IZVOZ SUROVIN? Čeprav smo z volilno dejavnostjo končali, pa z izgrajevanjem delegatske- ga in skupščinskega siste- ma še nismo končali. V tem tednu se morajo se- stati izvoljene delegacije oziroma konference dele- gacij, če se za eno dele- gratsko mesto v skupščini mora povezovati več de- legacij manjših temeJjnih samoupravnih skupnosti in opraviti, kakor določa rokovnik kandidacijskih opravil, naslednje: — določiti delegata za prvo sejo občinske skup- ščine In — obravnavati in spre- jeti predloge za kandida- te za zvezni zbor skup- .ščine SFRJ iz SRS. Delegacije skliče na se- jo predsednik najvišjega samoupravnega organa te- meljne samoupra\Tie skup- nosti, za konference dele- gacij pa bodo poskrbela sindikat;! skupaj z nosilci združevanja delegacij. De- legacije se bodo odločile tudi za svojega vodjo ali predsednika, da bo lahko delo steklo. 2e sedaj mo- ramo oix>zoriti na nevar- nost — vodja delegacije ne bi smel postati nekak delegat s stalnim sedežem na sejah skupščine. V teh dneh se bo sestala tudi republiška kandidacijska konferenca, fc bo ocemla volitve v baai in obravna- vala: — stališča in predloge delegacij v temeljnih sa- moupravnih skupnostih za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ, — predloge občinskih kandidacijskih konferenc za delegate družbenopoli- tičnega zbora republiške skupščine ter — določila predlog Uste kandidatov za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ in predlog kandidat- ne liste za delegate druž- benopolitičnega zbora re- publiške skupščine. Med evidentiranimi kan- didati za delegata družbe- nopolitičnega zbora repub- liške skupščine je tudi 22- letna Anita Žoher, kemij- ski tennik, zaposlena v Aero in odgovorna za te- hnološko pripravo dela. Za kandidata jo je pred- lagala ZMS. Povprašali smo jo, kje se največ udejstvujc in katere gospodarske težave najbolj občuti? »Sedaj sem sekretar OZK v temeljni organiza- ciji združenega dela kemi- ja Aero Celje, sekretar aktiva mladih komunistov delam v ZM, itd. Vsepov- sod delujem kot član ZK. Najbolj me zanimajo pro- blemi gospodarstva in po- ložaj mladine v delovnih kolektivih. Vem, -da se mladi še premalo zaninia- jo za problematiko gospo- darstva. Ne poznajo je še dovolj. In to moramo spremeniti. V gospodar- stvu pa sedaj precej raz- pravljamo o sindikalni li- sti. Aktualni so najnižji osebni dohodki, regresi. V ospredje pa postavljam te- žave s surovinami. Prob- lem bi morali rešiti z do- govori m ne dovoliti iz- voza surovin, ko jih do- mača industrija tako po- trebuje. Če gledam z mo- jega delovnega mesta v proizvodnjo, moram še po- sebej nakazati vprašanje kakovost! izdelkov, uvaja- nje nove tehnologije, orga- nizacijo dela. Tehnološke postopke prepočasi spre- minjamo moderniziramo.« Volitve so mimo. Kot kandidatka za mesto v družbenopolitičnem zboru ste najbrž že razmišljali o množici nalog, ki nas čakajo po izvolitvi dele- gacij. Kaj postavljate na prvo mesto? »Merum, da nas osnov- na naloga čaka pri izobra- ževanju članov delegaoij. Čeprav smo kadrovali ta- ko, da smo upoštevali in- teresno- usmerjenost dele- gatov, novoizvoljeni ne bo- do dobro opravili nalog, če ne bodo usposobljeni. V delegacijah je veliko de- lavcev. Ne bo dovolj, če bodo dobili gradiva pra- vočasno v roke. Morali ga bodo razumeti. Spoznati. Mnogo kontaktirati z vse- mi organi in službami v kolektivih. Sodelovati z delavci in strokovnjaki. Ce ocenjujem razmere v TOZD kemija v Aero, lah- ko rečem, da se delavci zavedamo velike prednosti delegatskega sistema. 2e kadrovske priprave so bi- le zelo živahne. Sicer pa smo v našem TOZD ime- li okrog 90-odstotno vo- lilno udeležbo.« Za konec eno nedelegat- sko vprašanje. Cesa v Ce- lju ni preveč? »Celjani smo preveč za- prti ljudje. Družabno ne znamo dovolj živeti. Dvoje področij bi morali bolj razviti — kulturno dejav- nost in rekreacijo. Odpr- tost kulturnega dela mo- ramo doseči z več akcija- mi. Precej več moramo storiti za afirmacijo kul- ture v delovnih organiza- cijah m kulturno življenje delavcev postaviti na dnev- ne rede sej delavskih sve- tov,« je povedala Anita. —nd 14 — 11. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 3 tKAERO: M .DELAVSKO' PARTUO predkongresni in kongresni jj.jpi so zajeli vse organiza- yg ZK sirom Jugoslavije. dnevi končani sloven- ji kongres in kongres ZKJ, ■ je še pred nami, bosta v j^ljenje in delo osnovnih or- ^zacij ZK vnesla nove po- '^e, nove naloge in novo jvljenje. S sekretarjem os- pvne organizacije ZK v Ae- ^ Zvonetom Hudejem smo ^ pogovarjali o pomenu 7. jjOgresa ZK in drugih aktu- ^ vprašanjih iz njihovega fjT: Kako je odjeknil 7. ijngres med komimisti v 1. HUDEJ: V našem kolek- j(U smo močno čutili kon- ](S že v pripravah. Tako kot vse ostale organizacije ZK smo se tudi v Aeru vključili v predkongresne razprave, kadrovske in vsebinske pri- prave. Veliko smo razprav- ljali o predlogu resolucij, še posebej smo se zadržali pri 4. delu, kjer resolucija kon- kretno govori o organizira- nosti ZK in bodočih nalogah. Vendar s tem še zdaleč nis- mo naredili vsega. Prepričan sem, da so vsi člani sprem- ljali delo kongresa preko jav- nih občil, da pa bi dobljene vtise, ki so nedvomno poglo- bili naša razmišljanja o bo- dočem delu, še poglobili, bo- mo v kratkem pripravili raz- govor z enim od celjskih de- legatov na kongresu. Želimo namreč še več razprav in in- formacij o delu kongresa. Ne- dvomno je bil kongres izra- zito deloven, saj so delegati spregovorili o najaktualnejših in življeTijskih stvareh. Prav to nas obvezuje k živahnemu delu in dopolnitvi naših ak- cijskih načrtov. NT: Kje vidite glavne na- loge v pokongresnem ob- dobju? Z. Hudej: Glavna naloga je nedvomno v tem, da zagoto- vimo delavsko večino v par- tiji. Pri nas že tečejo pripra- ve na nove sprejeme v ZK, pripravljamo ciklus preda- vanj za kandidate, ki jih je okoli 20. Zastavili smo si namreč cilj, da število članov dvignemo od sedanjih 6,5 od- stotkov na 7 odstotkov. Ne gre nam le za število, gre nam predvsem za to, da v ZK vključimo delovne ljudi, aktiviste in delavce, ki so res pripravljeni delati. Zato po- stavljamo kot pogoj za spre- jem aktivnost, ki se je mo- rala izpričati skozi delo v sa- moupravnih organih ali dru- gih družbenopolitičnih orga- nizacijah. Zanimivo je tudi to, da prvič doživljamo, da se ljudje sami zanimajo za vstop v ZK. To ponovno priča o iz- rednem porastu ugleda ZK po pismu in 29. seji CK ZKS. Naši delavci namreč vidijo, da je resnično ZK gonilna si- la napredka na vseh ravneh in žielijo s svojim delom po- magati k uresničitvi ciljev ZK, ki so tudi njihovi cilji. Zares se sreču.^emo z dejst- vom, da naša partija iz dne- va v dan bolj postaja delav- ska partija. NT: Kako pa je v vašem kolektivu odjeknil zaplet v odnosih z Italijo? Z. Hudej: V kolektivu smo ogorčeni. Mislim, da kaj več niti ni treba reči. Ne le ko- munisti, celoten kolektiv Ae- ra je ostro obsodil p>očetje italijanskih iredentisov in desničarskih sil. V TOZD Ke- mija Celje je o nastalem po- ložaju osnovna organizacija ZK že razpravljala, predvče- rajšnjim pa smo imeli tudi širši sestanek, na katerem nam je spregovoril Drago Košmrlj. Povnbili smo ga ne le zato, da dobimo več in- formacij o ozadju zapleta, marveč predvsem zato, da smo z njim izmenjali svoja mnenja. V Aeru smo tako kot povsod prepričani, da ne gre zgolj za napad na našo oze- meljsko celovitost s strani Italije. Gre za resnejše stva- ri, za pritisk svetovnih impe- rialističnih in desničarskih sil na naš samoupravni sistem in še več, na vodilno vlogo Jugoslavije v politiki neuvr- ščenosti. Prav je, da smo ostro reagirali, saj smo tako najbolje izpričali našo odloče- nost da branimo vsako ped našega ozemlja, da storimo vse za očuvanje našega soci- alističnega samoupravnega si- stema. ^.............MmKa&TmEJCio, konjiče; DELEGACIJE KS Delegacija krajevne skup- nosti Loče šteje 10 članov. Ti so naslednji: Avgust Slatinek, Jan^ Rupndk, Edvard Lopan, Jurij Bru- mec, Justina Lovrenčič, Ivan Zidanšek, Jože Creš- nar, Martin Smid, Adolf Klokočovnik, Franc Gum- sej. Del^acija krajevne sku- pnosti Vitanje pa šteje 11 aanov: Jožef Pobirk. Ed- vard Pijavž, Anton Skok, Iran Kričaj, Marta Hro- ^, Slavko Krajnc, Janez am, Jože Hribamik, Jo- k Navršnik, Jože Založ- nik in Tomislav Založnik. Kmalu nagradna igra NT in RC VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠ DANIEL ŠOSTER, PREDSED- NIK KULTURNE SKUPNOSTI ŠMARJE PRI JELŠAH Znano je, da v šmarsfci gboini, kljub nerazvitosti in slabd ekonomski m(;6i, kultiu-a le napreduje. Od- raz njenega življenja in razvoja vliva določen opti- mizem. r^poro delovnih ljudi, nmo- p za našega delavca. Nova do- bila o regresih za leto- !^ja, družbeni prehrani, na- domestilih za potne stroške, Nadurnem delu, nočnem delu, ^- so res ugodna in v bi- pomenijo dvig osebnih *>hodkov. Zanimalo nas je, kaj meni- o sindikalni listi delavci ^''['^■i- O tem smo se pogovar- v zreškem Cometu s pred- ^fiikom sindikata Ivanom J^okom ter delavcem Mla- Majcnom in Martinom ^ovnikom. ^T: Kako se v vaši delov- . Organizaciji potekale raz- o sindikahii listi kak- L je> vaše mnenje o tem do- "•iientu? J^an Skok: O osnutku sin- liste smo razpravljali Martin Mrzdovnik na izvršnem odboru sindikal- ne organizacije, pa tudi na razširjeni seji sidikata. Li- sto smo dobro proučili in vi- deli, da je v njej samo dobro za delavce. Listo smo podprli. O prečiščenem besedilu, ki so ga sprejeli v republiki, smo ponovno razpravljali in ga sprejeli. Strinjamo se z vsemi novostmi, ki jih lista prinaša in j^ih bomo vnesli v naš samoupravni sporazum. NT: Katere so bistvene prednosti sindiltalne liste? Ivan Skok: Sindikalna lista bistveno izboljšuje materialni položaj delavcev. Delavcem pri nas največ pomeni večji delež za družbeno prehrano, večji regres, dodatki za nad- urno in nočno delo. Ljudje bodo torej praktično dobili večji osebni dohodek. Prav zato smo pri nas s sindikalno listo povsem zadovoljni. To potrjuje tudi javna razprava, ki prav te dni poteka v ko- lektivu. NT: Kakšno je vaše mne- nje o sidikalni listi? Mladen Majcen Mladen Majcen: Osebno sem izredno zadovoljen z njo, pa tudi moji sodelavci iz proizvodnje govore o njej le pohvalno. Predvsem so nam všeč olajšave pri družbeni prehrani in regresih za leto- vanja. S sindikalno listo sem tako res zadovoljen. Morda bi lahko razmišljali le še o načelih za dvig osebnih dohod- kov. Pri nas bi si lahko pri- voščili nekoliko večji dvig, a to je odvisno od samouprav- nih sporazumov. NT: Kaj je tisto naj- boljše, kar sindikalna lista prinaša? Martin Mrzdovnik: Sindi- kalna lista nedvomno pomeni velik korak naprej. Delavcem prinaša boljše regrese, sub- vencije za družbeno prehra- no in vse ostalo. Med delavci v našem kolektivu prevladuje mnenje, da je sindikalna lista zelo v redu in vsi ljudje so z njo zadovoljni. BRANKO STAMEJCIC Z K v tovarni nogavic Polzela SKRB KADROM V tovarni nogavic na Pol- zeli šteje osnovna organiza- cija ZK okoli 70 članov, kar ni malo. V tako veliki osnov- ni organizacij se mno- go dogaja. Zato smo se- kretarja Ivana Miklavca za- prosili za kratek razgovor o delu njihove osnovne organi- zacije. Kako ocenju.jete delo vaše osnovne organizacije? Delo mi ni ravno lahko oce- njevati, saj sem sekretar or- ganizacijske šole od decem- bra. Menim, da je delo dobro, čeprav ni idealno. Marsikje namreč nalog nismo vzeli z vso resnostjo in bomo prav zaradi tega moraU sedaj še bolj krepko poprijeti. Na katera področja v pre- težni meri usmerjate svoje delo? Aktivnost naše organizacije je usmerjena predvsem na no- tranje delo, delo v podjetju. Obravnavamo akcijske • pro- grame, ki zahtevajo hitrejši rasivoj podjetja, razpravlja- mo o povečanju proizvodnje, produktivnosti dela in racio- nalizaciji. Seveda razpravljamo tudi o drugi problematiki. Tako smo v zadnjem času obravnavali obe ustavi, pred- log resolucij 7. kongresa in podobno. Prav v tem času se dogovarjamo o novih obli- kah dela. Radi bi ustanovili več delovnih skupin komuni- stov, od katerih bi vsaka spremljala določeno proble- matiko in z njo obširneje seznanjala ostale člane in ko- lektiv. Precej p>02omosti po- svečamo tudi kadrovskim vprašanjem, saj so kadri v večini delovnih organizacij osnovni problem. Pri nas si že po tradiciji pomagamo z izrednim šolanjem in drugi- mi oblikami dopolnilnega izobraževanja. Kateri so največji uspehi, ki jih je vaša organizacija do- segla? Uspehov je več. Naj ome- nim le izredno ugoden sestav članstva, v kateri prevladuje- jo neposredni proizvajalci in mladi. Pomembne usp>ehe smo dosegli tudi pri spreje- mih novih članov, ki jih je vsako leto okoli 8, letos p>a jih bo verjetno še več. Med uspehi naj omenim še vsa- koletno politično šolo. Za naj- bistvenejši uspeh pa imam to, da v kolektivu vedno in povsod odprto govorimo o vseh konkretnih problemih našega življenja in dela v to- varni. Kako se čuti prisotnost ZK v kolektivu? Vpliv naše organizacije v kolektivu je močan. A pre- pričan sem, da bi lahko do- seg'li še več. Komunisti smo sami krivi, da svojega vpliva ne izkoriščamo bolje. Potru- diti se namreč moramo, da ljudje v kolektivu spozixajo, da nismo zgolj politična or- ganizacija, ampak inioiatorji celotnega napredka tovarne. Branko StamejčiČ CELJE NOVO NA SODIŠČU Na predlog komisije za volitve in imenovanja so člani obeh zborov celjske občinske skupščine izvolili na zadnji skupni seji Mar- jana Beleta za novega pred- sednika občinskega sodi- šča v Celju. Do te spre- membe Je prišlo zaradi iz- volitve dosedanjega pred- sednika občinsitega sodi- šča Zdenka Pavlina ssa predsednika okrožnega so- dišča, prav tako v Celju. GLEJ NAGRADNI LITERARNI NATEČAJ NA 6. STRANI 4. stran NOVI TEDNIK St. 14 — 11. april 1974 Bančništvo ČETRTI ZBOR! Danes bo v Celju redni, če- trti zbor upravljavcev celjske podružnice Ljubljanske ban- ke. To je hkrati priložnost za oceno minulega dela, pa tudi napotilo za prihodnje izvaja- nje poslovne politike. Ta je sicer z dveletnim programom začrtana, toda navzlic temu daje ainald23a minulega dela možnost za oceno prihodnjih nalog. Osnova za razpravo o ak- tivnosti podružnice lani bo vsekakor kreditna bilanca, ki je sestavni del celotnega po- ročila, ki prihaja danes na tapeto. Ocena aktivnosti te- melji na podatku, da je po- družnica povečala lansld po- tencial v primerjavi z letom dni nazaj za 30 odst. v glo- balu. Ta številka je sicer po posameznih virih različna. Ta- ko so kratkoročna sredstva porasla skupaj za 46 odst., dolgoročna samo za 9 odst.. interni obračim za 23 odst. Prav tako različni pokazatelji v todeksih so pri plasmaju sredstev. Kratkoročne kredit- ne naložbe so bile skupaj več- je za 10 odst., dolgoročne za 38 odst. in nekreditne za 75 odstotkov. Skupni indeks na strani naložb je prav tako 30. Tridesetodstotni porast po- tenciala podružnice je zado- voljiv podatek o aktivnosti banke. In še več, številke go- vorijo, da je bilo najmočnej- še gibanje na področju krat- koročnih kreditov in da se zaradi znanih razlogov dolgo- ročna sredstva počasneje ve- čajo, kot smo bili navajeni leta nazaj. Poslovno poročilo celjske podružnice Ljubljanske ban- ke temelji na izvrševanju kre- ditne bilance in daje tudi pri- kaz dejavnosti samoupravne- ga organa, to je izvršilnega odbora. Izredno zanimiv, med dru- gim seveda, je podatek, da so vsa sredstva od prebival- cev, se pravi hranilne vloge, devieni računi In žiro računi, porasla lani za 29 odst. Ta porast je skoraj enak poveča- nju celotne bilančne vsote po- družnice. To pomeni, da so ta sredstva izredno pomemb- na v celotnem i>otencialu ban- ke in rasejo v skladu z dina- miko. In dalje. Celjska podružni- ca Ljubljanske banke se bo lahko tudi na zboru postavi- la z dejstvom, da je vključi- la v varčevanje oziroma v na- kazovanje dela osebnih dohod- kov na hranilne knjižice ob koncu lanskega leta že 87 or- ganizacij združenega dela s 15.082 varčevalci in s privar- čevalno vsoto 2.4 milijarde starih dinarjev. V primerja- vi z letom 1972 se je število organizacij v tej obliki var- čevanja povečalo za 55, šte- vilo varčevalcev za 11.247 in znesek za 1,8 milijarde sta- rih dinarjev Pomembna aktivnost se od- vija tudi pri delu In širjenju pionirskih hranilnic. V struk- turi sredstev imajo vidno me- sto tudi devizni računi obča- nov, ki so lani porasli za 37 odstotkov. Podružnica pa vo- di 17.837 deviznih računov ob- čanov. Pomembni so še žiro računi, vendar je ta vir naj- bolj gibljiv. Poslovno poročilo obravna- va tudi posamezna področja kreditiranja obratnih sredstev. Značilen je podatek, da so kratkoročni krediti za obrat- na sredstva porasli lani za 42 odstotkov. Potrošniška poso- jila so se lani povečala za 38 odstotkov. Ta porast je znaten in večji od predvide- vanj, sicer pa zanimiv tudi v tem, da so kar 83 odstotkov vrednosti vseh potrošniških posojil odobrili preko trgov- skih organizacij. Znaten po- rast je zabeležen v kreditira- nju investicijskih naložb v celoti. Vrednost lanskih vla- ganj v to področje znaša kar 91 starih milijard dinarjev! To je trikrat več kot v letu 1972! Bančni delež za dolgo- ročne - naložbe pa je znašal 36.8 milijarde starih dinarjev. Na področju stanovanjsko komunalnega gospodarstva je podružnica odobrila 1.365 po- sojil v znesku 6,8 milijarde starih dinarjev. Največ poso- jil, 1.308, so odobrili občanom za nakup in graditev stano- vanj in stanovanjskih hiš. S tem pa aktivnost podruž- nice Ljubljanske banke v Ce- lju ni konec, saj sega še na druga področja kot zlasti v vlaganje sredstev na gospo- darsko manj razvita območ- ja, na dejavnost kolektiva, širjenje bančnih enot itd. Skratka, silno široko področ- je in — lepi uspehi. Poslov- na politika banke postaja z vsemi svojimi odtenki sestav- ni del splošnih družbenih na- porov za krepitev gospodar- stva in za družbeni razvoj območij. M. BOŽIČ KDAJ TUDI ALPOS? Tako v izhodiSč;h družbeno ekononi.skeg:a razvoja v naši republiki, kakor tudi v osnut- ku resolucije za VII. kongres Zveze komunistov Slovenije, ki jc bil prejšnja teden v Lj^ib- Ijani, je zapisano, da so rav- no integracij.ska gibanja tisti odločujoči dejavnik, ki bo od- ločilno vplival na kvalitet« naSega bodočega gospodarske- ga razvoja. Ne da bi o tem podrobneje razmiSljali, mora- mo ugotoviti, da smo tudi v dosedanji praksi na celjskem območju ravno v teh priza- devanjih dosegli prenekateri pomemben rezultat. Seveda pa po drugi strani ostaja Se mnogo nalog, ki Jih je treba opraviti v bodoče. V teh dneh, ko v Sloveniji pripravljajo ustanovitev se- stavljene organizacije združe- nega dela »SLOVENSKA ALU- MINIJSKA INDUSTRIJA«, združila se bosta namreč ko- lektiva Tovarne glinice in alu- mmija Kidričevo ter tovarna »J.MPOL« iz Slovenske Bistri- ce, se nekako samo po sebi postavlja vprašanje bodočega položaja Šentjurskega »ALPO- SA« Zakaj ra\Tio tega podje- tja? Razlogov za razmišljanje je več Osnovni razlog je prav gotovo v tem, da bi .kolektiv Alposa v novem bodočem slo- venskem podjetju lahko pred- stavljal pomemben člen. Po- menil 'bi nadaljnjo pomembno fazo v finalizaciji v alumi- nijski indastriji. Kidričevo pri- deluje aluminij, Impol daje valjane profile, Alpos pa kot zadnji člen te proizvodne ve- rige izdeluje finalne proizvo- de. Vključeni v napore zdru- ženih kolektivov bi prav go- tovo tudi delavci v Alposu lahko v bodoče zagotovili se- bi in svojim družinam še več- ji kos kruha, še boljši živ- ljenjski standard ter še več- jo socialno varnost. Kar ne- kam samo po sebi se vsiljuje vprašanje, kakšni so napori v tej ^meri, še zlasti, sedaj, ko so v Celju formirali sestavlje- no proizvodnjo trgovska orga- nizacija združenega dela »ITC«, katere pomemben člen bi po prvotnih predvidevanjih moral biti tudi šentjurski Alpos! Kdaj torej tudi »ALPOS«? Vsekakor umestno vprašanje, na katerega bi 2aiotraj kolek- tiva čimprej morali odgovoriti komunisti. BERNI STRMON-IK Velenje-REK ČLANI 10 Jože Aljaž Poročali smo že, da so pred dnevi v Rudarsko elek- troenergetskem kombinatu v Velenju izvolili vodstvo ko- lektiva, člane delavskega sve- ta in člane posameznih izvr- šilnih odborov. Tako so čla- ni IG za gospodarsko poli- tiko: Anton Pozvek, predsed- nik, Lojze Bole, podpredsed- nik, Emo Rahten, Konrad Mlinar, Edo Uranjek, Stanko Rudolf, Silva Jamnišek, Ciril Grebenšek ml., Riko Pirman- šek, Viktor Crep, Roman Repnik, Janko Turk, Milan Hohegre, Jožica Završnik in Jože Žohar, člani. Člani IG za samoupravno politiko: Rudi Kortnik, pred- sednik, Martin Tomše, ix)d- predsednik, Jože Debelak, Frido Blagotinšek, Ivan Zu- pančič, Ludvik škrabl, Franc Bujan, Karel Koželj, Anton Razgoršek. Stane Čas, Mile Maksimovič, Marija Cepin, Karel Gril, Marjan Mule j in. Zvone Vidic Štefan Zagoričnik, člani. Člani IG za kadrovsko in| socialno politiko: Alojz Ki- kec, predsednik, Franc Rifelj, podpredsednik, Vinko Miklav- žina, Damir Csikos, Marja Kortnik, Miha Letonja, Jože Kumer, Ivan Jan, Janez Pajk, Mirko škorjan. Stane Pe. tauer. Vera Zupančič, Helena Cigut, Marija šuber in Peter Krapež, člani. Na eni prihod- njih sej delavskega sveta bo- do imenovali še predstavniki IG za splošni ljudski odboi za stalnega zapisnikarja pi so izvolili Francija 2ulo. Zapisali smo že, da imaj« v REK šest različnih sektoi jev, žal pa je ime direktoi ja za razvoj no-tehnični seii tor izpadlo. To Je Karlo Vrej ko. Na sliki pa sta predse* nik delavskega sveta J«fe Aljaž in podpredsednik Zvom Vidic. TONE VRABI Foto: LOJZE OJSTERŠEK Celje ODLOČITEV Občinska skupščina v Ce- lju je sprejela posebni druž- beni dogovor o solidarnem združevanju sredstev temelj- nih organizaicij združenega dela in samoupravnili skup- nosti, s katerim bo moč so- financirati — tehniški center, začetek gradnje rekreacijsko- turističnega centra Golovec, nadaljevanje regulacij voda in nakup UKV oddajnika za Radio Celje oziroma nadal,]- nji razvoj im'ormativne de- javnosti Novega tednika in Radia Celje. Gre za reaiiz.'ici;o načrta, s katerim je življenjsko po- vezan hitrejši napiedek Ce- lja. Naložbo v izgiaanjc teh- niškega centra lahko opre- delimo kot izrazito gospo- darsko naložbo, saj je vpra- šanje kadra, še posebej teh- niškega, za celjsko industrijo vse aktualnejše. Poleg tega pa s centrom začnemo ure- sničevati projekt višje tehni- ške šole strojne smeri. Tu- rističnorekreacijski center Golovec je že doživel med delavci polno podporo. Ni težko uganiti, zakaj. Z Go- lovcem bo Celje dobilo dru- žabno središče, ki bo laiiko mestu dajalo nov, drugačen življenjski utrip, pomemben za vse delovne ljudi in obča- ne, pa še posebej za kadre, ki jim ni vseeno, ali se na- selijo v mestu kulture in možnosti za rekreacijo, ali pa brez teh nepogrešljivih osnov sodobnega živ^ljenja. še posebej važna odločitev skupščine je, da sta v druž- beni dogovor vldjučena še informativna dejavnost in re- gulacija. V uvajanju delegat- skega sistema bo izjemno po- udarjena vloga lokalnih in formativnili medijev. To pa seveda zahteva izboljšanje možnosti za učinkovito, ka- kovostno delo NT in RC. Celje bo dokazalo enotnost in solidarnost. Noben delov- ni kolektiv ne bi smel izo- stati pri podpisovanju druž- benega dogovora, s katerim se Celje odloča za pomem- bne družbene naložbe. Porast Po podatkih oddelka za go- spodarstvo in družbene služ- be pri občinski skupščini Ce- lje je bi fizični obseg pro- iavodnje v februarju zelo vi- sok, saj se je v primerjavi z januarjem povečal za 6,9 odstotka, za 21,4 odstotka pa je večji od lanskoletne po- prečne mesečne proizvodnje. Tako je bila proizvodnja v prvih dveh mesecih tega le- ta višja od lanske v enakem obdobju za 18 odstotkov. Obseg proizvodnje se je povečal v vseh panogah, ra^ zen v kovinski industriji, kar povzroča, da je celotna pro- izvodnja še pod planirano stopnjo rasti. Za lanskimi dosežki v tem obdobju letos zaostaja pro- izvodnja v EMO, najhujši iz- pad proizvodnje pa so letos zabeležili v Apneniku Pečov- nik, kjer so v drugi polovici februarja ukinili proizvodnjo apna. Nekoliko nižji obseg proizvodnje v Zlatarni oce- njujejo Kot trenuten, saj je vezan na sezonski potek pro- izvodnega procesa. V Metki imajo še vedno težave z do- bavo preje, nizki pa sta tudi proizvodnji v TVO škofja vas in Vr^dci. Visoka prese- ganja lanskih rezultatov le- tos beležijo predvsem v Cin- karni, v kemični industriji, v črni metalurgiji in v ope- kamiški proizvodnji. Število zaposlenih v indu- striji še vedno narašča. Kon- cem februarja je bilo za 2,6 odstotka več zaposlenih kot poprečno v letu 1973. število nezaposlenih se v prvem me- secu letos ni povečalo, zabe- ležili so celo rahel padec. ZapKJslitev išče 250 oseb, od tega 88 prvič. Med njimi je 71 žensk, pretežno brez kra- lifikacije. Višji so tudi poprečni oseb- ni dohodki na zaposlenega v družbenem sektorju, in sicer za 8,2 odstotka v primerjavi s p>oprečjem preteklega leta, vendar so bili januarja v pri- merjavi z decembrom nižji, kar je razumljivo, saj so bili v zadnjem mesecu leta iz- plačani najvišji osebni do- hodki. M. S. VELENJi ZDRAVLJENJE V TOPLICAH Tudi letos je sindikalna po- družnica v Rudarsko elektro- energetskem kombinatu v Ve- lenju razpisala možnosti, da se latiko njeni delavci pod zelo ugodnimi pogoji gredo zdraviti v toplice. Zdravljenje traja štirinajst dni, koristi se redni letni dopust, možno pa je zdravljenje v Krapinskili in Caieškib toplicah (za tirbte- ničarje in revmatlke), v Ro- gaški Slatini (srčni bolniki), v Radencih (srčni bolniki in bolezni prebavil) ter v Atom- skih toplicah, hjer imajo tudi svojo turistično prikolico. In kakšni so pogoji? Tisti, ki bi sam želel iti na zdrav- ljenje brez posebnega pripo- ročila zdravnika, bo plačal 10 «0 (13 do 15 din na dan), ostalo pa sindilcat, bolniki z zdravniškimi priporočili pa bo- do imeli vse zastonj, ker pla- ča 40 ",0 socialno zavarovanje, ostalo pa sindikat. Možno je tudi letovanje družinskih čla- nov, seveda pa oni plačajo nekaj več. V REK pričakuje- jo, da bodo dobili dovolj pri- jav, saj navsezadnje gre za specifično delo, ki zahteva, da se človek v leUi dni vsaj za nekaj dni pošteno spočije, to pa nudi njihova sindikalna or- ganizacijla. t. VRABL VELENJE PREDSEDNIK SINDIKATA CIMPERC v tovarni gospodinjske oprem Goren.je je bila volilna konferes ca osnovnih organizacij sindikati, katere se je udele-žilo 180 delegat« iz vseh desetih temeljnih organt zacij združenega dela TGO Gor« nje. Z;adnja konferenca je bi* pred tremi leti, v tem obdobjt pa so pri svo.$em delu najvM pozornosti posvetili osebnemu !• družbenemu standardu zaposlenili Lani se je 183 družin vselilo t nov stanovanjski blok, letos b* sta veljala dva bloka s po 171 stanovanji, načrtujejo pa že td blok, kjer bo nadaljnjili 178 st* novanj. Pri sindikatu že vrsto li u.spešno deluje tudi blagajna vz> jemne pomoči in trenutno korirf posojilo kar 1610 člaikov. Na konferenci so sprejeli sp* razum o novi organi-zacijl deU sindikata v (iorenju. Osnovne of ganizaci,ie sindikata imajo orgaiJ] zirane v vsaki temeljni organi* ciji 7Xlruženega dela, ki imajl svoje izvršilne odbore. Po pel d« legatov it vsake TOZD bo tvorfl konferenco organizacije sindika* na ravni podjetja. Konferenca J stalni odbor, ki ima svoje pr« sedstvo s 13 Člani. Za predsedi« ka je bU izvoljen V.^LTER Cl» TERC, za podpred.sednika H* ROLD KARNER, tajnik pa jj MIRO TRAVNER. Izvolili so tU« odbor blagajne vzajemne pomofl odbor za rekreacijo in šport odbor za kulturo, v svet organ* zacij združenega podjetja Gorew pa .so in-olili tri člane. h. jerci' ^ — 11. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 5 lolitve JIM GRE PREDOBRO? plitve so že toliko za na- , ^ nam je čas omogočil fati najosnovnejše podatke 'urediti vtise, ki smo Jih ^vljali na dan volitev. Vo- ^ izidi v naših občinah niso bili nezadovoljivi, letošnje volitve, globalno pa moramo reči, da je jU na njih udeležba bržčas jjboljša, vsekakor pa, ob ^tevanju realnih razmer, ^ja kar smo pričakovali. U nedeljskih volitvah je pri- ^ na volišče in glasovalo v 0 94,1 odst. delovnih Iju- j in občanov (v združenem jm 91 odst.). V Laškem 97,5 0). v Mozirju 96,42 ( 94,77), slovenskih Konjicah • 78,04 1^), v Šentjurju 97,6 ( 92,6) Smarju pri Jelšah 92.3 (91,0), Velenju 96,78 (91,3) in v licu 97,6 ( 94,4 odstotka), jrok takim volilnim izidom , spoznanje v delovnih Iju- sh in občanih — v tem-pa so obresti okrepljenega poli- tičnega dela in utrjena vloga ZK. Samoupravljanje se samo po sebi ne bo razvijalo. Spo- znanje, da bodo nove dele gatske razmere in delegatski sistem omogočile resnično, poglobljeno samoupravljanje, izražanje in uveljavljanje pri- stnih koristi delovnih ljudi in občanov, oblikovanih v raz- ličnih asociacijah in sredinah, je zbralo večino ljudi že na prvem dogovoru. In volitve so bile dogovor v kontinuira- nem procesu samoupravlja- nja. Niso bile bogve kako sve- čane, niso bile enkratne in z volilnim pompom, bile so naša vsakdanjost. Za hip smo se sestali, da bi se organizi- rali za boljši jutri. Kako si sicer drugače razlagati pri- zadevnost ljudi za volitve. Neka ženica je pisala volil- nemu odboru, da ni prejela vabila m da se zato čuti uža- loščena, da pa ji vendarle naj omogočijo glasovanje. Pozna- valci razmer v neki krajevni skupnosti vedo povedati, da 7 družin doslej .ni prihajalo na volišče, na nedeljskih so VSI volili že do 8. ure. Tisti, ki so v grobem že analizirali udeležbo na volitvah, menijo, da se nedeljskih volitev ni udeležilo 1 odst. volivcev; v združenem delu do 2 odst., čeprav bi se z malo dobre volje lahko. Pravijo, da gre med njimi za ljudi, katerih materiaMi položaj je nadpo .prečen. Jim gre morda pre- dobro, pa zato nimajo več potrebe bit' boj, da bo vsem nam boljše. To niti ni zaskr- bljujoče, niti tragično, v pre- mislek pa je bilo treba pove- dati. In možnost imajo, da svoj odnos spremenijo v vsa- kodnevnem političnem delu. Volitve pa so nas opozori le tudi na vprašanja, o kate- rih moramo razmisliti in jih urediti. Zaradi volilne tehni- ke niso bili izvoljeni kandi dati s priimki, ki začenjajo s črkami pri dnu abecede (velja za volišča v večjih ur- banih naseljih, kjer se ljudje med seboj ne poznajo do- volj), delno še vedno preveč »izpadejo« ženske, volišča ne smejo obsegati prevelikega števila volivcev, ker to v ju- tranjih urah povzroča nepo- trebno čakanje itd. Z volitva- mi smo skupščine, oblikova- ne na delegatskih osnovah, postavili na noge. Zdaj, zdaj bodo shodile zaželimp jim, da bodo stopale strumno in neomahljivo; pri tem ne bo dim o opazovalci, temveč ho- dimo skupaj z delegati v F>o- hodu samoupravljanja. BOJAN VOLK USTANOVITEV ZK V KOZJEM Minuli teden so še v kon- gresnih dneh slovenskih ko- munistov v rogaški steklarni obrat Kozje ustanovUi osnov- no organizacijo zveze komu- nistov in se tako pridružili komunistom v Metki, Kmetij- skem kombinatu in prosvet- nim delavcem. Na svečanosti v steklarni, lijer je imel po- zdravni govor v imenu ob- činskega komiteja ZK Šmarje pri Jelšah Stane Glavnik, so sprejeli v vrste zveze komu- nistov še devet mladih nepo- srednih proizvajalcev, ki jih je v imenu krajevne organi- eacije ZK pozdravil Veljko Kolar. Tako imajo kozjanski komunisti devet novih imen: Andrej 21ender, Anton Jost, Franci Černelč, LjudmUa Bost- ner Cvetka Ttišek, Franc Pi- šlar, Marjana Lončar, Vinko Polajžar in so ob sprejetju v zvezo komunistov poslali tudi pismo kongresu sloven- skih komunistov. Foto: D. Medved JOŽE ZABUKOVEC OBRAZI Govorica ga izdaja, da je doma od tam, kjer šu- nijo kočevski gozdovi, kjer Ribničani rezljaio in pletejo svojo suho robo. Rojen je bil sredi vojne vihre, leta dvainštiridesete- ga, takrat, ko je tam okrog mrgolelo partizanov in seveda tudi Italijanov. Zvest svoji ožji domovi- ni se je odločil za lesno stroko in v škofji Loki končal delovodsko šolo. Kaj ga je prineslo v Laš- ^0? To bo najbrž sam ^jbolje vedel. Tu se je namreč tudi ugnezdil, se zaposlil v laškem »BORU«. se oženil, in udomil. V Lahomnem si je po- stavil hišo. MudUo se mu je zaradi svojih dveh de- klicev, pa je potegnil zi- dove pod streho, preden je dobil gradbeno dovolje- nje, kajti občinski mlini so počasi mleli. Nekaj ča sa je moral prenašati ne- všečni nadimek črnega graditelja, potlej pa je vsa soseska, ki je na ti- stem travniku zrasla, bila lepo vključena v urbani- stični načrt in problem je bil umaknjen z dnevnega reda. Seveda so bile težave še z elektriko, posebej pa še t vodo. Mali soseski so se. kot kaže, vsi postavi- li po robu. In ker niso moglt najti možnosti bli- že, so segli bolj na daleč. Tako je pred dvema leto- ma režijski odbor pripe- ljal vodo naravnost iz Laškega, spotoma pa so vodo dobili tudi v Marija- gradcu, ki so se poprej oskrbovali iz lastnega, vendar preskromnega za- jetja. Na čelu tega odbo- ra je bil Jože Zabukovec, ki ni odnehgil vse do tre- nutka, da je zašumelo iz pipe. In tako ni lam od- nefial, dokler ni bil poteg- njen tisti kilometer asfal- ta od Marijagradca do odcepa na Vrh. Tudi v tem režijskem odboru je bil predsednik. Nikoli mirujoči, včasih tudi strupeni jeziki, so mu lam pokvarili veselje. Gobezdala so ga črnila, da SI je z denarjem od vodovoda kupil avto, z de- narjem od ceste pa vikend prikolico. Avto je res nje- gov, na kredit sicer, vi- kendica pa je last sindika- ta v »BORU« in služi za dopuste delavcem. Jože se je v trenutku razočarano- sti zarekel, da ne bo več mignil s prstom za dolino. Pa je zmagala njegova ši- rina in možatost. Jezi- ke so ljudje opletali in jih bodo. Zdaj predsed- nikuje že v tretje. Tokrat v odboru za nadaljevanje rukonstrukcije ceste do Tevč. In podpredsednik konference SZDL v kra- jevni skupnosti je, pred- sednik društva gojiteljev kanarčkov in ptic pevk za vse celjsko območje. Okoli deset let je Jože Zabukovec v Laškem. Dolina in krajevna skuj}- nost, kjer živi, ga je spre- jela za svojega. Kaj ne hi. Storil je zanjo več, kot večina tu rojenih . TURIZEM Vikend naselje v Podčetrtku — kmalu spet polno gostov, živahno ... Tekst in foto: T.Tavčar Za vzgojo ŠPORTNEGA RIBIČA Ribiška družina Šempeter je že začela izvajati delov- ni načrt, ki ga je sprejela na zadnjem občnem zboru. Za- radi zgodnje pomladi je članska ekipna odlovila v gojitve- nih potokih postrvne mladice in druge ribe ter jih za na- daljnjo rast vložila v ribolovne vode. šlo je za okoli 6.000 komadov! Nazaj v odlovljene potoke pa je ponovno vlo- žila zaradi potočnih postrvi. S temi deli samostojno p>ospe šujejo ribištvo, vrh tega pa preprečujejo nedovoljeni kri- volov, ki se je močno razvil v skrivnih krajih in potokih. Zal je med takimi »lovci« največ mladih ljudi. Ribiški ču- vaji so lani zalotili pri takem lovu 35 mladincev, veičnoma šolarjev pa tudi nekaj starejših, ki so lovili ribe celo na mreže in s pomočjo električnega toka. Krivci so morali F>oravnati družini vso škodo v skupnem znesku več kot pol milijona starih diiiarjev. Družina ne ovira pristopa novih članov v svoje vrste. Se več, močno propagira športni ribolov na predpisani način. Zato je šempetrska ribiška družina posvetila temu vprašanju največjo pozornost in prav zato pripravlja tudi seminarje in uvaja opravljanje izpdtov za športnega ribi- ča. Takšen način usposabljanja je bil več kot nujen. Gre za družino, ki šteje 400 članov in 80 mladincev. Zato mo- ra biti športni ribolov na primerni višini. Lanska kaznovalna politika disciplinskega sodišča je pokazala, da med ribiči ni prostora za nepoštene in ne- disciplinirane ribiče. Tako je disciplinsko sodišče zaradi različnih prekrškov kaznovalo 20 članov. Od teh so jih 5 izključili iz družine za dobo od enega do treh let. Drugi so dobili javni opomin ter denarno kazen do 400 din. Največ prekrškov je bilo zaradi popravljanja datumov za ribolovne dni, zaradi nehumanega odnosa do rib, zara- di netovariškega vedenja, lovljenja preko norme in tudi zaradi sodelovanja pri krivolovu. Manjše prekrške kaznu- jejo z mandatno kaznijo kar na licu mesta, ob vodi. Družina je močno okrepila čuvajsko službo, ki ima za svoje delo tudi različne tehnične pripomočke. Da bodo številni ribiči lahko uživali prijetni In rekre- ativni športni ribolov. Je v njihovem interesu, da skrbijo za red in preprečujejo onesnaženje voda. A. Miklavžin RIMSKE TOPLICE V PRIPRAVAH NA SEZONO Rimske Toplice m z njimi vred turistični delavci so sredi živahnih priprav na novo sezono. V teku so pripra- ve za lepšo ureditev kraja. Obnovitvena dela tečejo tudi na kopališču. Predstavniki domačega turističnega društva in celjske turistične zveze so imeli razgovore s člani vod- stva vojaškega zdravilišča. Dogovorih so se, da bo voja- ško zdravilišče nudilo svoje zmogljivosti tudi domačim turistom, seveda v mejah možnosti. Sicer pa velja dodati, da so pokazali zvrhano mero razumevanja,za razvoj turi- zma v kraju. Problem Rimskih Toplic so še vedno gostinske ozi- roma nočitvene kapacitete. Obnoviti Staro pošto ali gra- diti kaj novega je vprašanje, ki se vse bolj poraja. In tudi kje. Lokacija je prav tako vprašanje zase. Na vsak način gre za probleme, ki jih bodo morali kmalu rešiti. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 11. april is^. Po kongresu DELAVCI VIDIMO V tovarni EMO je sekre- tar sveta ZK Danilo Kralj, strugar po poklicu, rojen 194C leta in celjski delegat za X. kongres ZKJ. Ko je v Ljubljani zasedal slovenski kongres, smo ga povabili v uredništvo zaradi dveh raz- logov — da oceni partijsko in predkongresno dejavnost v EMO in da opredeli živ- ljenjsko povezanost med sta- lišči in delom VII. kongresa ZKS in jugoslovanskim zbo- rom članov — delegatov ZK. »Zdi se mi, da moramo še posebej v tem trenutku po udariti vlogo enotnosti v ZK. Ko smo v EMO razpravljali o osnutkih resolucij, smo se zadržali ob dejstvu, da pre- malo govorimo o delu, o ustvarjanju in več o delitvi. V ZK moramo zahtevati viš- jo storilnost dela in hitrejši razvoj proizvajalnih sil,« je na vprašanje o sedanjem tre- nutku v ZK odgovoril Danilo Kralj. Danilo Kralj Kako ste se v EMO spo- prijeli z nekatdtimi bistveni- mi nalogami ZK v zadnjem obdobju? »Dela je mnogo. Predvsem hočemo konkretizirati novo ustavo. Ni še dovolj vsebin- skih premikov, čeprav v te- meljnih organizacijaii že ču- timo prve spremembe. Obču- tek imam, da so nekatere TOZD še vedno prevelike in da bo to vplivalo na razvoj neposrednega samoupravlja- nja. V EMO si bomo priza- devali za oživljanje delovnih skupin. Bolje hočemo gospo- dariti, čeprav smo nekaj re- zultatov že dosegli. Važno je; da nimamo izgube. Ce gle- dam širše, smo lahko zado- voljni, ker smo mnogo nare- dili na področju stanovanj- ske izgradnje. Sredstva za stanovanja moramo v občini združevati, saj bomo le tako lahko prišU hitro in poceni do soUdarnostnih delavskih stanovanj. Kritičen sem do dela organov delavske kon- trole. V EMO še ni zaživela. O tem se moramo partijsko pogovoriti in tak razgovor smo že predvideli.« UDELEŽILI SE BOSTE X. KONGRESA ZKJ. SLOVEN- SKI KONGRES JE ZA NA- MI. KAJ BI MORALI V BEO^ GRADU NAJBOLJ POUDARI- TI? »Enotnost ZK v republikah in Jugoslaviji. Enkrat za vse- lej moramo odpraviti oživlje- ne parcialne interese in pri- stope, pa nasprotja, ki jih zunanji in domači nasprotni- ki s pridom izkoriščajo. Okre-" piti moramo republiško do- govarjanje. Delavci vidimc. in opozarjamo na razlike v po- gledih posameznih republik, ko gre za določena vprašanja. Uresničitev ustave, enotnost v ZK in intenzivno reševanje gospodarskih problemov, po- sebno pa zagotavljanje enot- nosti trga v Jugoslaviji — to so zame najbolj žive teme za 10. kongres ZKJ«, je menil Danilo Kralj. J. V. V vsak dom NOVI TEDNIK VSAK DRUGI IMA HRANILNO KNJIŽICO Ni naključje, da posveča celjsika podružnica Ljubljanske banke izredno pozornost tisti dejavnosti, ki je znana pod skupnim bančnim imenom: posli s prebivalci. To so tisti odnosi, ki se porajajo med denarnim zavodom in občani ter delovnimi ljudmi na pod- ročju vseh oblik denarnega varčeva- nja. Ta dejavnost ni naključna, mar- več je v okviru celotne bančne aktiv- nosti točno začrtana. — Delovno področje celjske podruž- nice Ljubljanske banke zajema 14 % celotne Slovenije. — Tu živi (po zadnjem štetju) 235.561 prebivalcev. — Na eno enoto celjske podružnice Ljubljanske banke pride 10.241 prebi- valcev. Ce pa vključimo v te pKKiatke še pošte, ki prav tako opravljajo do- ločbe posle za celjsko podružnico Ljubljanske banke, pride na eno iz- plačilno mesto 2.479 prebivalcev. Delovno področje, o katerem piše- mo, je torej izredno široko. V vsakem p>ogledu. To pa zahteva tudi posebno organiziranost določene bančne službe. Ta zajema hranilne vloge (na vpogled in vezane), devizne račune, prav tako na vpogled in vezane ter žiro račune. V teh pokazateljih ni zajeto stanovanj- sko področje Sredstva od prebivalcev so lani, sa- mo pri cel.jskj podružnici Ljubljanske banke, porasla za 29 % v primerjavi z letom dni prej. Od tega so hranilne vloge narasle" za 28 Vo. — Povprečna hranilna vloga je bila konec lanskega leta 311.415 starih di- narjev. Povpreček m visok, je pa nad povprečkom osebnega dohodka lani. . — Vsak drugi prebivalec našega ob- močja ima hranilno knjižico. Seveda je to podatek, številka. V resnici pa je tako, da imajo mnogi tudi po dve in več hranilnih knjižic. Navzlic te- mu, številka je zgovorna! Skratka — 43,86 ".'o prebivalcev tega območja ima hranilno knjižico celjske podružnice Ljubljanske banke. — Pri deviznih računih je porast za kar 37 ",0. Zaupanje zdomcev v na- laganje prihrankov na devizne račune pri celjski podružnici Ljubljanske ban- ke je znatno večje kot je bilo nekoč. Tudi v tem je spričevalo, ki ne potre- buje komentarja! — Porast pri žiro računih je konec lanskega leta znašala 9 %. Sicer pa izredna dinamika. Povsem razumljiva. Od tu se prelivajo sredstva na hranil- ne knjižice. V tem poglavju so zna- čilne tudi obveznosti (davčne) do druž- be in ne nazadnje poravnava obvez- nosti za lastno dejavnost. Zlasti pri obrtnikih. Uspešnost dela celjske podružnice Ljubljanske banke na tem p'>drcčju se vidi tudi iz podatka, da so bila plan- ska predvidevanja za lansko leto pre- koračena za 8 Vo\ Realnost plana in zaupanje. V primerjavi s planom so bile hra- nilne vloge na vpogled ob koncu lan- skega leta večje za 13 %, devizni ra- čuni pa so v primerjavi s planom po- rasli za 7 "i) itd. — Velik porast je zabeležen pri številu delovnih organizacij, katerih člani so se odločili za nakazovanje osebnega dohodka na hranilne kn.ji- žice. Porast .je kar za 171 "o, varčeval- cev je več za 293 % in sredstev za 289 %! KDO V DELEGACIJE? v organizacija združene- ga dela Tehnomercator v Celju so izvolili tri dele- gacije: v TOZD veleproda- Ja, v TOZD maloprodaja in v delovni skupnosti sku- pnih služb. V 11-člansko delegacijo TOZD velepro- daja so bih izvoljeni: Emil Bah, Franc Cencelj, Jože Dežalk, Miilan Leupušček, Anton Iršoč, Ivan Cerčnik, Stanislav Cater, Magda Vi- FK}tnik, Stanislav Bohinc, Franc Jurkovšek in Alojzi- ja lK>renci. Člani delegacije TOZD maloprodaja so: Mirko Hutinski, Helena Erjavec, Konrad Pinter, Franc Ko- vaoič, Magda Matko, Li- dija Toman, Silva Tratnik, Darinka Jesenek, Sinjo Je- zemik, Majda Krajšek, Igor Es, Anton Kerk in Marija Toplišek. Delegacijo delovne sku- pnosti skupnih služ.b pa sestavljajo: Darinka Ko- leno, Olga Fazarmc, Andri- jana Mravlje, Dunja Vol- fand, Ludvik Kopriva, Ol- ga Mahkovec in Ema Vra- bič. Nagradni literarni natečaj »Prvi maj — naš delavski praznik« je naslov sestavkov za naš nagradni natečaj. Naj- več 4 tipkane strani pošljite do 18. aprila. Nagrade: 600, 400 in 300 din. Objavili in honorirali iKMno tudi druge dobre prispevke. REKU SO O VOLITVAH: ŠTEFKA SLAPNIK, 48, gospodinja iz šmartnega ob Dreti je o volitvah po- vedala le malo, vendar od- ločno: Kot volilna upravičenka za volitev članov delega- cije v zbor KS Šmartno ob Dreti in družbenopoli- tični zbor občine Mozirje sem se le-teh udeležila s številnimi sovaščani. Kar praznično je bilo in mi ni bilo všeč da so stoodstot- no udeležbo zadrževali ne- kateri redki posamezniki. Ce so volitve dolžnost, jo je pač treba opraviti. In pravica, da soodločamo o svoji prihodnosti! Kljub temu, da vseh delegatov ne poznam zadostno, sem prepričana, da so le-ti iz- brani do\olj preudarno, saj so tekle ves čas resne priprave v akciji eviden- tiranja možnih Icandida- tov. MAGDA FERLIC, 21, ti, govka, član volilne komj. sije Pobrežje za volit«) članov delegacije v KS Rečica Ob Savinji: V KS Rečica ob Savin| so volili tudi krajani Tr, novca, Sp. Pobrežij, Zf, Pobrežij, Home in Brda, in sicer na volišču v Sp, Pobrežju. 253 volibiil upravičencev se je udth žilo volitev do 14. ure, kar pomni ^00-odstotno ude, ležbo in veliko resnost prebivalcev do uresničevi nja novih ustavnih dolo čU. Na volišču so sezbra li tako mladi kot najstii' rejši že v dopoldanske« času. Najstarejša sta bila Elizabeta Remšak, 88 let in Ivan Kračnik, 86 let, ki sta skupaj z vsemi ostalimi prispevala k p*' polnemu uspehu teh voli tev v našem kraju. PEPI MIKLAVC I Prodajalci — kupci IN Z NASMEHOM... KaJkšni so prodajalci, kakš- ni kupci? Zanimalo nas je, kakšen je odnos med njimi. In kakšen naj bi bil? Zato smo obiskali dve Merxovi prodajalni v Celju. V proda- jalni Presta na Tomšičevem trgu nam je prodajalka Cve- ta Meznarič povedala tole: »Poklic prodajalke prav go- tovo ni lahek. Biti mora pri- jazna, urna. V njenem inte- resu mora biti, da čim več proda, zato mora znati blago tudi ponuditi. Ce je vljudna, si pridobi spoštovanje kup- cev in le-ti radi prihajajo v prodajalno. Večkrat se zgodi, da je prodajalka slabe volie, sitna, vendar tega kupcem ne sme pokazati. Jaz s slabo vo- ljo* in nerazpoloženostjo ni- mam težav, svoje probleme puščam doma, sicer jih pa na srečo trenutno nimam. Ka- kšni so kupci? Zelo zahtevni, marsikateri nestrpni, radi 'majo hitro postrežbo, vedno svež kruh. Zanimivo je, da so kupci s podeželja mnogo bolj zahtevni, toda prodajal ka mora biti prijazna do vseh.- V prodajalni pa smo po prosili za kratek razgovor tu- di kupovalko Justino Jovič, upokojenko iz Celja Dejala je: »V tej prodajalni kupujem že leta in leta in sem s po nudbo zelo zadovoljna Pro- dajalke so zelo prijazne, tudi svetujejo pri nakupu. Več- krat mi ponudijo tisto, kar 01 slučajno pozabila kupiti Nimam pripomb. Vse proda- jalke bi morale biti takšne. Dobre volje, nasmejane, pri- ia^ne. kupce ne bi smele pu- stiti čakati brez potrebe. Je Rozika Murko pa to precej zahteven poklic, posebno, če je prodajahia polna kupcev. V prodajalno Presta najraje pridem.« Tudi v prodajalni z zelenja- vo Lava v Stanetovi ulici smo prodajalko zmotili sredi dela. Rozika Murko, ki je v tej prodajalni že 10 let, nam je povedala: »Kupci so zelo različni. Ne- kateri so zahtevni, radi bi imeli najboljše blago, hitro postrežbo. Nekaterim je res težko ustreči. Vendar proda- jalka mora znati ustreči vsem. Kupec je kupec. Nešte- tokrat mora pustiti svoje te- žave doma, skriti slabo voljo in pokazati nasmejan obraz. Težak poklic je to, vendar ga imam rada.« V prodajalni smo srečali tudi Zofko Maruša, delavko v Topru, ki tu kupuje že ve- iife) let, . ^ Cvetka Meznarič Jj^ »S prodajalkami v tej tr vini, ponudbo in z zalogo s zadovoljna. Prodajalke prijazne, trudijo se, da ustregle. Pri nakupu sv* jejo, včasih opozorijo na manj kij ivosti, za kar jiin kupec lahko hvaležen. 1' so si pridobile zaupanje jaz prav rada stopim ' prodajalno. Čeprav je id na prodajalka težko biti. t^šno želi vsak kupec. S< da bi marsikoaj tudi 1^ lahko bili bolj uvidevni prodajalk, posebno, kadai v trgovini velike, ljudi. ^' gokrat so prodajalke ohr^' njene s svojimi problemi' pa jih ne bi smele poka^ Z nasvetom, prijaznostjo željo, da bi kupca res ^ voljile, prodajalke same vabljajo kupce v trgovii Tako prodajalci o in kupci o prodajalcih. gtJ4 ~ 11. april 1974 NOVI TEDNIK — stran T Povišek v kulturi, ^jska občinska skupščina ^ petek dokončno spreje- letošnje stopnje obreme- bruto osebnih dohod- ^ oziroma dokončen ji- 0ini okvir splošne in skup- ^ porabe, čeprav je bilo ffivideno, da naj samo- pravne interesne skupnosti solidarnim prelivanjem fidstev pomagajo temeljni ^turni skupnosti Celje iz fidega primankijaja, se je v finjem trenutku, z dovolje- iejn republiškega koordina- Ijslcega štaba za pripravo 0oupravnih sporazumov in pžbenih dogovorov, našla 01 rešitev, v' Celju prispev- u stopnja za kulturno de- 0iost ne bo znašala 0,79 "/o, 0več 0,97 "/o. Kaj pomeni to j^balno in konkretno? Odpadla je prvotna črna spoved, da celjska kultura U bo zmogla plačati 0,18 % (J potrebe republiške kultur- ne skupTiosti. V celoti pa se 0stva za kulturo poveču- približno v takem od- ptku kot za ostale interes- ^ skupnosti. S tem je izra- hna nadaljnja močna skrb Mja kot kulturnega sre- Mta, da vkljub nelahki od- livi o povečanju stopnje is kulturo nadaljuje že z us- l^ovitvijo temeljne kulturne iUpnosti začeto akcijo na- irtne sanacije kulturne de- fmosti. Pozitivnih premij, tkljttčrao z občutkom enotno- sti slovenskega kulturnega j ^taiora je seveda še več. Konkretno pa višja stopnja /meni, da bo imela kultura p Celju letos vključno z re- Mkim sofinanciranjem (ok- ni 150 starih milijonov) pri- i^no toliko sredstev, kot fh je zahteval močno okle- toi delovni program. Pred- tsm za osnovno dejavnost, irez novih akcij. Vendar se % pri čem vprašati, ali je JWp, da so nekatere nove •*n;e lahkega srca sfrčaleiz Kirtovanega programa celj- fte temeljne kulturne skup- Po hudih mukah so torej ^spevne stopnje znane. Se- io? bomo začeli samouprav- '« sporazume podpisovati, 'ohvaliti moramo odločitev %ke~ občinske skupščine, < Je je odločila pri kulturi. a višjo prispevno stopnjo. ^sda bodo že letos ob kon. " leta potrebne temeljite ^>rave o racionalizacijah, o '^ogramih itd. Vendar pa mo- "io biti vse priprave in od- live ob sprejemanju in Opisovanju samoupravnih ''^Tozumov usmerjene k člo- k njegovi človeški bo- ^^iitvi. Za kulturo, delavsko 'kulturo, vselej velja, da jo r°'no imeli toliko in tako, ^kor Si zaslužimo. Se ena i^ka na i ~ nekatere občine '"^i^kega območja so spoz. J^e realnost stališč o enoU , kulture, o regionalnih '^nkcijah kulturnih ustanov ''Celju m bodo prispevale '^^arnostno soudeležbo. To ^ tJ^^^^^ '^^^^ politično po- ^inhen dogovor. Vte^ P^^s^netljivega in ne- ^^^Ijivega seveda ni, da ''\r^Je misli drugače. Ce ' <%• ^°^°^J sredstev, se res o^^^oči za vse vrste kul- liav "^^""ou, ki jih želi. i^^^^^adnje tudi za gledali- (jg ■ ^li je v vsem tem ven- malce snobovstva in Hr^^.^^^^nja možnosti inte- rii^^^kih naporov na posa- tljj^^^ področjih znotraj re- 'je pa že druga reč in k^^^ morda le kdaj našel • Pa bo o tem kai rekel. JOŽE VOLFAND Pred izidom je tretji Savinjski zbornik Pred izidom je tretja knji- ga Savinjskega zbornika, ki je prvič izšel natanko pred petnajstimi leti. Zato smo naprosili njegovega glavnega in odgovornega urednika Dra- ga Predana, da nam pove ne- kaj bistvenih vsebinskih ori- sov te publikacije, ki bo z desetletnim premorom spet prišla, med bralce. — Kaj je bilo povod za izid Savinjskega zbornika pred petnajstimi leti? — To je bila 90-letnica žal- skega tabora. Takrat smo iz- dali prvi Savinjski zbornik, vendar kot enkratno, jubilej- no publikacijo. Toda na željo SZDL in glede na vsebinsko kvaliteto tedanjega zbornika smo se odločili, da bi ga iz- dajali vsakih pet let. Tako je naslednji izšel leta 1964. Bil je v povečanem obsegu in vsebinsko še bogatejši od prvega. Tako bi po sklepu, da bo zbornik postal perio- dična publikacija, moral iziti tretji zbornik leta 1969, ven- dar ni. — Zakaj ni izšel takrat? — Bil je namenjen pred- vsem zgodovinopisju NOB. Toda gradivo je bilo tako obširno, da uredniški odbor ni mogel v ustreznem času dokončati dela. Tako je na- stal ta premor desetih let. — Kdaj izide torej tretji letnik? — Sredi aprila. Bogato bo ilustriran, saj v njem sode- luje tudi pet likovnikov naše občine. — Kakšna so tokrat vsebin- ska težišča? — Prav gotovo na gospo- darstvu. Omenil bi nekaj naj- obšimejših tekstov. Posebne pozornosti je vreden zapis docenta Milana Natka o gi- banju prebivalstva v zadnjih desetih letih v žalski občini, prav tako delo profesorja Janka Orožna o razvoju ljud- ske oblasti po zadnji vojni. Prav tako v tem zborniku sodelujejo vsi znanstveni so- delavci hmeljarskega institu- ta in strokovnjaki kmetijske- ga kombinata v 2alcu. Po- sebnost Savinjskega zbornika pa je prav gotovo v tem, da je uspel obdržati svoj »lite- rarni« del, v katerem sode-" lujejo vsi literati širšega žal- skega območja. — Kdo financira Savinjski zbornik? — V celoti žalska Kulturna skupnost. Letošnji zbornik bo izšel v 2000 izvodih. Po desetletnem premoru. Tako bo žalska ob- čina pa tudi širše savinjsko območje dobilo publikacijo, ki govori o gospodarskem, kulturnem in splošnem na- predku krajev. V Savinjskem zborniku sta našla mesto tudi turizem in kmetijstvo. Svojo besedo so pravzaprav našle vse tiste dejavnosti, ki odra- žajo življenje spodnje Savinj- ske doline. Morda bo kdaj zamisel izdajateljev prerasla sedanje okvire. Eno je go- tovo: Desetletni publicistični pregled dela in življenja ene naših razvitejših občin in po- krajin je vreden vse pozor- nosti. DRAGO MEDVED ŽALEC — V Savinovem razstavnem prostoru so minuli teden odprli enkratno razstavo slovenskega, žal že po- kojnega likovnega velikana MARIJA PREGLJA. Uvodno besedo je o slikarju podal profesor Marijan Tršar. Ma- rij Pregelj sodi v generacijo, ki je pred drugo svetov- no vojno študirala na likovni akademiji (Zagreb). S svojimi deli je pri nas našel mesto poleg Gabriela Stupice, kar ga uvršča v sam vrh slovenskega slikar- stva. Zato smo lahko Zalčanom iskreno hvaležni za iz- redno razstavo, ki pomeni za kraj in ne samo zanj velik kulturni dogodek. Na posnetku vidimo ob otvo- ritvi tudi slikarja Jožeta Tisnikarja (levo) in prof. Ma- rijana Tršarja. Ob otvoritvi je na violončelu izvajal dela J. S. Bacha Jurica Grkalič. FOTO: DRAGO MEDVED v V Šentjurju trije koncerti Pretekle tri nedelje so bili v Šentjurju kar trije koncerti narodnozabavnih ansamblov. Dvorana je bila ob nastopu ansamblov Mihe Dovžana, Toneta Kmetca in Veselih planšarjev vselej polna, saj je zanimanje za tovrstno glasbo v Šentjurju zelo veliko. Med poslušalci je največ kmečke mladine, zato je prav, da bi bilo v Šentjurju še več podobnih prireditev, saj vemo, da kmečki mladini nudimo premalo zabave in razvedrila. DraMa Knjižna novost Pri "Založbi Obzorja v Ma- riboru je izšla knjiga Alek- sandra Kutoša ZKJ — USTANOVITEV IN RAZVOJ s predgovorom Franca Šetin- ca. Knjiga je posvečena 7. kongresu ZKS in 10. kongre- su ZKJ. Delo ni reprezentančne na- rave in ima trajno vrednost. Rabilo bo kot učbenik poli- tični šoli pri CK ZKS in bO nepogrešljiv priročnik za ve- černe politične šole in mark- sistične krožke, pa tudi pri študiju novejše zgodovine Ju- goslavije v srednjih in dru- gih šolah bo koristen pripo- moček. Knjiga bo tudi zelo primerno darilo praktične vrednosti za vse na novo sprejete člane ZK. Politični aktivisti bodo v njej našli številne koristne informacije. Knjiga je v bistvu kratek (na 190 straneh manjšega formata) oris ZKJ. — KPJ, ki obravnava njeno ustano- vitev in razvoj od leta 1919 do 1974. Pisec je še zlasti obdelal evolucijo idej in na- zorov ZKJ — KPJ do naj- pomembnejših družbenih vprašanj in jih kritično oce- nil, politični boj partije t predaprilski Jugoslaviji, pri- pravo na revolucionarni druž- beni preobrat, vodilno mesto partije v revoluciji, njeno enkratno vlogo pri graditvi demokratične socialistične sa- moupravne družbe in še po- sebej njen notranji razvoj ter vprašanje demokratičnega centralizma. Pri tem zelo izrazito izsto- pajo nekatere krizne situaci- je, padci in jimaški boj za našo izvirno pot v socializem. Knjiga, ki seznanja bralce tudi z nekaterimi avtentični- mi teksti dokumentov, je pi- sana dokumentirano, poljud- no, zanimivo in pregledno. Ocenjevalci — Franc Šetinc, dr. Janko Pleterski in Lev Modic — so dali delu naj- boljša priporočila. Komorni moški zbor Celje Srebrni jubilej Najprej čestitka. Iskrena in tojpla kot je globoka slo- venska pesem. Čestitka za srebrni jubilej, za petindvaj- setletndco uspešnega dela. Amaterskega. Navzlic temu visoko kvalitetnega. Takšne- ga, ki je požel priznanja ne samo doma, man-^eč tudi v tu- jin:. Celjski komorni moški zbor bo svoj srebrni jubilej počastil najprej v sredo, 17. t.m. s slavnostnam in dva dnd zatem še s ponovitvenim kon- certom. Obakrat v Narodnem domu. Srebrni jubilej Kunejevega zbora kot ga nekateri radi imenujejo pa naj ne bo samo praznik pevcev, temveč praz- nih vseh, ki jim je naša E>e- sem pri srcu, ki dobro misli- jo. Naj bo to praznik Celja, četudi brez zastav in fanfar ga lahko nosimo v srcih, ponosni, da imamo tak zbor. Cei-jski zbor. Neposredna pobudnik za ustanovitev Komornega mo- škega zbora je bilo takratno celjsko gledališče. Rojstni datum je 20. maj 1949. leta. Ob ustanovitvi je Celje dobi- lo »Komorni moški zbor ljudskega gledališča.« Takrat je imel devet članov. Svoj prv" javni koncert je imel ob proslavi slovenskega kul- turnega praznika, februarja 195CI. leta. Jeseni istega leta je prišlo do majhne reorga- nizacije. Komorni moški zbor je pKDstal samostojni ansambel. Tako se je začela pot. Skromno. Toda, že prvi na- stopi so obetali veliko. Nje- gova rast pa je očitna tudi v osvajanju programske po- litike. Najprej slovenska pe- sem, zatem jugoslovanska in končno najzahtevnejši med- narodna spored. Kvalitetno rast zbora po- tr;ujejo tudi številna prizna- nja Morda je bilo odločilno za nadaljno pot republiško pevsko tekmovanje 1951. leta. Celjski komorni moški zbor je osvojil prvo mesto. In potem . . . Dolg je spisek visokih odličij. Prvo medna- rodno je zbor osvojil 1957. leta. Prvo mesto v Llangol- lenu. In j>otem še Arezzo, Go- rica, Montreux, Ronchi . . . Mea domačimi sta še pose- bej dragoceni zlata plaketa »J. Gallusa« in šlandrova na- grada celjske občinske skup- ščine. Pot članov Komornega mo- škega zbora je vodila skozi vse zahodno evropske drža- ve. Ta zbor je postal stalni gosc tudi nekaterih velikih tujih radijskih hiš. Na vseh teh gostovanjih v tujini je rasel v pomembnega amba- saaorja miru in prijateljstva meo narodi. Slovensko in jugoslovansko pesem je po- nasel v Belgijo, na Nlzozesu? sko, v zvezno republiko Nem- čijo, Italijo, Švico . . . Pov- sod so ji zaploskali. In vse- lej je ogrela na tisoče poslu- šalcev. Zbor ima v svojih vrstah še zdaj člane, ki so mu zve- sti polnih 25 let. Med njimi je tudi dirigent prof. Egon Ktmej. Sicer pa je svojstven tudi po svoji sestavi. Od de- lavca in kmeta do profesorja in zdravnika. In vendar slož- na družina! Izredna aktivnost se kaže v številu nastopov, koncertov. Ce računamo, da jdh je vsa- ko leto tudi po štirideset in več, potem lahko vsaj približ- no ugotovimo, koliko src je ogrel. In ne samo to. že od vsega začetka je našel svoje mesto med delavci. Obiski in nastopi za delovne kolektive m tudi sredi proizvodnih prostorov so stalni del nje- govih prizadevanj. Slovenska, partizanska in jugoslovanska pesem si je po zaslugi Ko- mornega moškega zbora utr- la pot tudi v manjše kraje, na vas, med člane humand- tamih organizacij. Zanjo nI bile ovir. Bila je dostopna vsem jn je še. In prav ta Ljudskost zbora je poleg vi- soke kvalitete velika drago- cenost. Komorni moški zbor slavi svoj srebrni jubilej. M. B02IC 8. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 11. april 197^ DOGODKI CELJE: PRAVNIKI NA POHODU v petek, 5. aprila, je v Celje prispela skupina študentov prava, udeležencev polioda po poteli XIV. divizije. Na poliodu utrjujejo bratstvo in enotnost med mladimi, obujajo in negujejo revolucio- narne tradicije NOV, itot tudi spoznavajo pokrajino, skozi katero poieka pot. To je že njihov o.smi tradicionalni pohod v organizaciji Izvršnega odbora skupnosti študentov pravne fakultete v Ljubljani. Udeležilo se ga je po nekaj predstavnikov iz vseh 16 pravnih fakul- tet Jugoslavije, približno enako štt^vilo fantov kot deklet, poleg njih pa tudi sedem predstavnikov učnega osebja. V Celju so jih lepo sprejeli tako občani kot tudi vojaki in sta- rešine naše armije. Zvečer so se udeleženci pohoda sestali z vojaki v prostorih Doma JNA, kjer so spontano priredili manjšo zabavo, na kateri so prejnjvali in pripovedovali vesele dogodivščine s pohoda, kot tudi iz zgodovine naše revolucije. Ob prijateljskem razgovoru 80 izmenjali svoja mišljenja o življenju, delu in učenju vojakov. I(K)R FERLAN ŠENTJUR: ZBOR BRIGADE Pred dnevi je bil v Šentjurju zbor delovne brigade za letošnjo akcijo KOZJANSKO 74. Delovno brigado bo sestavljalo okoli 70 bri- gadirjev iz osmih občin celjske regije, ki bodo od i. do 24. maja gradili cesto in vodovod v okolici Planine pri Sevnici. Na zboru je prisotne brigadirje seznanil o delu in življenju v brigadi Milan Bratec, lanskoletni vodja delovne akcije na Kozjanskem. Brigadirji bodo prebivali v osnovni šoli Šentvid, ki jo je kupila Republiška konferenca ZM Slovenije in bo kasneje tu zgradila rekreacijski center za mlade. DraMa NAZARJE: DOKVALIFIKACIJE Prejšnji teden je bil zaključen enotedenski tečaj za pridobitev polkvalifikacije delavk, ki opravljajo gojitvena dela v gozdnem .obra- tu v Lučah ob Savinji. Tečaj je obiskovalo 30 delavk iz gozdnih obratov v Lučah in Solčavi. Tečaj, ki je obsegal nekaj splošnih predmetov ter strokovne predmete (gojitev, semenarstvo, drevesničarstvo) ter varstvo pri delu, je bil organiziran tudi v Nazarjih, in sicer za gozdne obrate Nazar- je, Ljubno in Šoštanj V teku pa je šestdnevni tečaj za pridobitev polkvalifikacije goz- luh delavcev, ki opravljajo delo z ročnimi motornimi žagami. Tečaj obsega poleg splošnih predmetov še motoroznanstvo, izkoriščanje gozdov ter s poudarkom, varstvo pri delu. Organizacija usposablja delavce kar s svojimi strokovnimi kadri, ker bi bilo vsako drugo izobraževan.)e otcžkočeno In drago. Na ta način pa dobro izkoristijo domače strokovnjake, kar je velika pred- nost, saj le-ti najbolje poznajo svojo problematiko in delovne raz- mere! Pepi MIKLAVC ŠENTJUR: NOV VODOVOD v naselju Bezovje bodo te dni končali z izgradnjo novega vodo- voda. Vodo bo dobUo 15 domačij, ki so vložile v izgradnjo preko 8500 prostovoljnih ur, ter prispevale po 6000 din samoprispevka. Pri izgradnji jim je pomagala tudi krajevna skupnost, ki jim je prispe- vala preko 30.000 din. V celoti je vaščane stal vodovod okoli 300.000 dinarjev. D. Mackošek MOZIRJE: PRORAČUN IN ŠE KAJ v ponedeljek, 15. t. m. se bodo k 42. skupni seji sestali člani obeh zborov občinske skupšEinc v Mozirju. Po vsej verjetnosti bo to tudi zadnje zasedanje skupščine v tem mandatnem obdobju. Predlog dnevnega reda je obširen in zajema poleg družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sred- stev za skupno porabo še odlok o letošnjem občinskem proračunu itd. Pomembna bo tudi razprava o nekaterih novih zazidalnih conah. Gre za pereč problem Gornje Savinjske doline ter za nuj- nost, da odprejo nova zemljišča za graditev stanovanj. ŠEMPETER: DVE DROBNI Spevoigra »Vasovalci« v treh dejanjih je prekinila že nekaj časa trajajoče mrtvilo na odrskih deskah v Šempetru v Savinjski dolini. Domačine so presenetili mladi igralci, sicer člani društva prijateljev mladine z Gomilskega. Maloštevilni gledalci in poslu- šalci so nastopajoče nagradili za lepo slovensko petje. XXX Z delom je pričel mešani pevski zbor šempetrske Svobode. Pričakujejo, da bo pod vodstvom Sonje in Milana Kasesnika kmalu javno nastopil in tako nadaljeval bogato tradicijo. T. M. CELJE: 30 DELEGATOV V ZBORU KS Po odloku celjske občinske skupščine bo imel zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Celje 30 delegatov. V njem bo imela vsaka krajevna skupnost svojega delegata, sicer pa glede na šte- vilo prebivalcev od najmanj enega do največ treh. Tako bodo imele krajevne skupnosti Otok, Gaberje-Hudlnja, Dolgo polje, Cen- ter in Store po tri delegate, krajevni skupnosti Vojnik in Pod gradom pa po dva. Vse druge bodo v zboru zastopane s po enim delegatom. Ce bi dosledno upoštevali število delegatskih mest po številu prebivalcev, bi prišlo do tega, da bi imela krajevna skupnost Otok celo pet delegatov Itd. Omejitev navzgor je torej umestna, kakor je primemo tudi določilo, da imajo tudi manjše krajevne skup- nosti v zboru vsaj enega delegata. Zastopanost vseh krajevnih skupnosti v novem zboru je tako povsem zajamčena. Sicer pa je razprava pokazala, da bo treba odlok bržčas že kmalu spremeniti, saj se število prebivalcev na določenih območ- jih hitro spreminja oziroma narašča. Prof. dr. med. dr. sc. Herbert Zaveršnik KAKO SE HRANIMO? 25. letnico svetovnega dneva zdravja praznujemo letos z geslom »pravilna pre- hrana — boljše zdravje«. Pravilna prehrana zagotavlja otroku nor- malen razvoj, odraslemu pa daljše življe- nje. Človek izbira hrano po svojem okusu in možnostih, vendar pa okus ni vedno najboljši vodnik, možnosti pa so včasih omejene zaradi geografskih, verskih, druž- benih ali socialno ekonomskih okoliščin. Geografski položaj točneje geološki, je vča- sih usoden za obolevanje prebivalcev ne- kega predela. V Avstraliji, na Irskem in škotskem je v zemlji zelo malo magnezija in zato je v teh predelih obolevanje na srčnem žilju (koronarni sklerozi) s posle- dičnim srčnim infarktom mnogo češče. Us- taljene navade pri izbiri hrane lahko še močneje vplivajo v pozitivnem ali negativ- nem smislu. Finci uživajo pretežno žival- ske maščobe. Japonci pa rastlinske in še teh zelo malo. Statistika nam kaže, da je umrljivost zaradi srčnega infarkta pri Fin- cih 8-krat češča kakor pri Japoncih. V teku II. svetovne vojne, ko je bila prehrana z živalskimi maščobami močno omejena, je neverjetno padlo število srčnih infarktov, možganskih kapi, arterioskleroze nasploh, pa še število sladkornih bolnikov in putičarjev. 2e te skromne primerjave nam nazorno kažejo, da je prehrana važen činitelj naše- ga počutja, dobrega zdravja in daljše pre- živelosti. če hočemo ostati zdravi in dolgo živeti, moramo držati neke vrste dieto. Dieta sama po sebi pa pomeni omejitev v koli- čini in cesto tudi v izbiri hrane. Tako raz- likujemo obvarovalno in zdravilno dieto. S prvo obvarujemo samega sebe pred bolez- nijo, z drugo pa zdravimo že nastalo bole- zen ali vsaj preprečujemo njeno napredo- vanje. Kaj naj preprečujemo z obvarovalno dieto. Predvsem prekomerno rejenje — tol- ščavost s tem v zvezi ali pa tudi brez tega, prerano pojavo poapnenja žilja — arterio- sklerozo. Ameriški zdravniki trde, da je postala prekomerna debelost državni ubijalec št. 1. in da si kopljemo prerane grobove z last- nimi zobmi. Estetski razlogi za idealno težo so mnogo manj tehtni kot zdravstve- ni. Rastoči standard s preobilico hrane, me- hanizacija življenja in avtomobilizem zmanj- šujejo fizične napore in spravljajo človeka v nevarnost, da se čezmerno redi. Stati- stična služba ameriških zavarovalnic je ugo- tovila, da je umrljivost tem višja, čim več ima človek kilogramov nad idealno težo. Med 45. in 55. letom pomeni 12 kg nad idealno težo 25 odstotkov večjo verjetnost, da bo človek v naslednjem letu umrl. Pri 25 kg nad teže je ta nevarnost že 50 od- stotkov. Zakaj se pravzaprav tako bojimo tol- ščavosti? Vsekakor zaradi posledic, ki jih tolščavost prinaša s seboj. Te posledice so mehaničnega značaja, kakor degenerativne spremembe kolenskih in kolčnih sklepov, obolenja venskega žilja na kračah in peša- nje desnega srca. Se hujše pa so posledi- ce, ki nastopajo kot poapnenje žilja — arte- rioskleroza predvsem srčnega in možgan- skega žilja, sladkorna bolezen, povišana ko- ličina sečne kisline, kar privede do putike ali protina in nastajanje žolčnih in ledvič- nih kamnov. Arterioskleroza je dandanes bolezen, ki se prav epidemično širi po vseh civilizira- nih deželah. Skoro polovico umrljivosti gre na račun te bolezni. Čeprav je arterioskle- roza i>o 60. letu fiziološki pojav, obolevajo ljudje danes že s 30. letom, ko so še na viškii svojih ustvarjalnih sil. Glavni dejav- niki so: NEPRAVILNA PREHRANA, PREKOMERNA TEZA, PREKOMERNO DUŠEVNO DELO, PREMAJHNA FIZIČNA AKTIVNOST, PO- MANJKLJIV TELESNI TRENING IN PRE- KOMERNO KAJENJE. Kako naj torej živimo oz. kako naj se hranimo, da se izognemo tem nevšečno- stim? Ni samo važno, s čim se hranimo, ampak tudi kako si razdelimo dnevne ob- roke. Obroki našega prebivalstva so nepra- vilno razdeljeni. Zjutraj zaužijemo komaj kaj, na delovnem mestu se zadovoljimo z malico, večerjamo pa obilno, kar pri ve- čini vodi do naraščanja telesne teže. Naš jutranji obrok naj bi bil takoimenovani »angleški zajtrk«, sestavljen iz lahko pre- bavljivih beljakovin: svežega kravjega si- ra, mehko kuhanih jajc, nemastnih vrst si- rov, manjše količine mleka, ovsenih kos- mičev ali drugih testeninskih proizvodov, ki so že danes na razpolago. Nikoli naj ne bi manjkali sadni sokovi ali sveže sadje. Maščob naj bo malo, še manj pa sladkor- jev, kajti ravno ti pK)vzročajo dnevna ko- lebanja krvnega sladkorja, kar vodi do stal- nega občutka gladu. Sladkorji se v telesu spreminjajo v maščobo! Važno je tudi, kako uživamo našo hra- no. Pravilno pripravljen obrok naj bo neke vrste obred in užitek. Jejmo počasi, med jedjo ne govorimo, ne čitajmo in ne pijmo. Omenjene razvade pojačujejo goltanje zra- ka, kar nam povzroča tiščeče bolečine v zgornjem delu trebuha, zlasti proti večeru. Veliko želodčnih bblnikov sploh ni bolnih na želodcu, pač pa imajo težave zaradi svojih slabih razvad. Pri pravilni prehrani naj bi se držali naslednjih načel: obrokov naj bo troje do petero dnevno, jutranji obroki naj bodo obilnejši, večerni pa skromni. Paziti moramo, da ne užijemo več kalo- rij, kakor jih dnevno porabimo. Duševno delo ne trosi kalorij. Za običajno fizično nenaporno delo zadostuje za moškega 3200, za žensko pa 2300 kalorij. Čeprav debelost povzroča več različnih činiteijev, pa je te- meljna resnica le ta, da se redimo, ker užijemo več kalorij kakor jih potrošimo. Ena zaužita zemlja dnevno preko kalorične potrebe, da v enem letu 4 kg čiste maščo- be. Izbirajmo pravilno med hranili. Naša hrana naj bo sestavljena predvsem iz be- ljakovin, zelenjave in sadja. Med beljako- vinami se poslužujemo predvsem skute, jajčnega beljaka, nemastnih sirov, rib, pe- rutnine, v manjši meri pa teletine in go- vedine, svinjino pa je bolje, če jo popol- noma opustimo. čimbolj se izogibamo sladkorjem, miedu, sladkanim pijačam, slaščicam itd. Od škro- bov uživajmo v omejeni količini krompir in si zapomnimo, da so testenine iz bele moke ali riž dvakrat tako redilni kot ista količina krompirja. Posebno skrb pa moramo poklanjati ma^ ščobam. živalske maščobe je treba zmanj- šati, kolikor je le mogoče, kajti te vsebu- jejo pretežno zasičene mastne kisline, ki so povzročitelji arterioskleroze. Med taka hranila spadajo svinjina, mesni proizvodi, klobase, surovo maslo, mleko in mlečni proizvodi. Zvišati moramo količino rastlinskih ma- ščob, ki vsebujejo nezasičene mastne kisli- ne, to pa so predvsem margarina, ter rast- linska olja — sojino, sončnično ah koruzno. Količino holesterola, ki je važen dejav- nik pri nastajanju arterioskleroze, zmanj- šamo tako, da se izogibamo svinjini, mes- nim izdelkom, surovemu maslu, jajčnemu rumenjaku, vsej drobovini, orehom, lešni- kom, mandljem, rakom in ostrigam. Gledati moramo, da obdržimo ali dose- žemo idealno težo predvsem z omejitvijo sladkorjev. Namesto po sladkarijah segaj- mo po škrobih. Izogibajmo se velikih in držimo se rajši manjših obrokov dnevno. Tako ne bomo ni- koli preveč lačni, pa tudi redimo se po- časneje. če se držimo teh zlatih načel, se niče- mur ne odpovedujemo, temveč samo spre- menimo svoje navade pri jedi, ne da bi se pri tem odrekli užitku, ki ga imamo z jedjo. PORA ROVERE: TO JE NEKO ŽIVLJENJE Nadaljevanje in konec »Pa bi želeli še kaj?« je počasi vprašal. »Da, že- lela bi meti nekoga, ki bi me ljubil in bi ga ljubih tudi jaz, pa ne bi bil tak strahopetec, kot je to ve- čina moških — bil bi is- kren. Rada bi brala knji- ge, poslušala glasbo, ime- la otroke, delala in sploh živela kot drugi . . . Le nečesa ne bi mogla na- rediti kot drugi, le tega ne« je rekla počasi, kot da je to zadnje nekaj, kar ni čisto po predpisih, U jih postavlja človeška družba. »Kaj pa?« je vprašal z nasmehom. »Po- ročiti bi se ne mogla. Zdi se mi, da ne bi mogla ni- komur, pa naj bi ga še tako ljubila, obljubiti, da- ti besedo, da bom dobra z njim v dobrem in sla- bem . . . in vse tisto, kar sodi zraven k tistim pri-, segam in obljubam, ki si jih ljudje dajejo ob ta- kih priložnostih, pa se jih tako malo drže. Saj vendar ne morem vedeti, kaj bom doživela jutri, kako bom jutri čutila?!« Umolknila je. On je vstal, bil je zaspan in utrujen. A ona je govorila, kot dn sploh ni opazila, da se je premaknil. »Vidi- te, zaradi vsega tega, pa še zaradi mnogih drobnih stvari, zaradi katerih /i? vse to, kar želim, fato nemogoče izvesti, sem prišla do zaključka, da nima nobenega smisk moje bivanje, hotenje, gi- banje moj jaz . . . Nobe- ne poti ni več, po kateri bi bilo vredno kreniti, po- hiteti.« Zabolelo ga je ne- kje v notranosti, ko je to slišal. Ni vedel, zakaj je naenkrat tako zabolelo, « bolelo je. Tiho je jel go- voriti: »Tanja, z mnogir mi ljudmi sem se Se pog^ varjal o življenju in nje- govem smislu in nesmis- lu, vendar je večina njih prepričana, da se še ved- no najde kaj, za kar jt človeku vredno živeti Otrok ste še, mala. Ce ni bi bili takšen otrok, fc vedeli tole: imate lahke prijatelje, tovariše, dobn in slabe ljudi, ki jih srt čujete, živite med njimi' njimi, vendar svoje žH Ijenje boste morali pr( živeti sami — sami. Nih če, pa naj vas bo imel ^ tako rad, tega ne bo mc gel storiti namesto vai In če si boste dovolj ž< leli, če se boste dovd trudili, boste našli na ^ poti vse kar želite.« 06' nil se je proti vratom. P' časi ji je pripovedovf stavek za stavkom, W da si želi, da bi si vse i za dolgo zapomnila. ^ hotel, da bi mu karko odgovorila. Hitro je šel vratom pozdravil in odU Naenkrat se ^ je zazdelo, da je zelo 2 dovoljen sam s sabo. ^ je po hodniku, počasi, ' godno kot da ne bi P bedel vse noči. Ko je ^ mimo sobe za sestre zaslišal smeh. »Da, to tisto, to je življenje«. I nes je srečal Tanjo. Vi raj si še v sanjah predstavljal, da bi lah' bilo kje dekle, ki St^ pole papirja in razmi^^ o smislu in nesmislu * lienja na tak način, ^ je to delala ona. Mof' je mnogo takšnih, moii če ni več nobene. Zato je malce bal zanjo, za " njo. St.14 — 11. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 9 POKLICNO USMERJANJE ŠTIPENDIJE PIŠE 8 ROMAN BOBEN Vem, da Do današnja tema zanimala marsikate- rega, ki namerava nadalje- vati študij. Prav zato ji namenjamo danes ves raz- položljivi prostor. Štipendija ima v naši družbi več namenov. Na šteli bomo samo najpo- membnejše. Vzpodbuja naj odločitev za študij tiste stroke, v katen čutimo pomanjkanje strokovnja- kov. Omogoči naj šolanje vsem tistim, ki zaradi od- daljenosti od šole mora- jo stanovati v dijaškem domu — kar pa seveda izredno povečuje stroške šolanja, še bi iahko na- števali, vendar naj bo do- volj. Namen današnjega članka e oolj ta, da vas seznanim kje, kako in kdaj boste lahko kandidi- rali za štipendije, ki so namenjene dijakom sred- njih, višjih in visokih šol. 1. Republiška izobraže- valna skupnost je v zad njih letih pomemben šti- penditor in število njenih štipendij raste iz leta v leto. Posebno pomembna je vloga tega sklada za tako imenovana nerazvita področja, kjer je le malo drugih štipenditorjev. Važ- no je tole: štipendije skla- da republiške izobraževal- ne skupnosti (RIS) naj bi dobili predvsem tisti učen- ci, ki se odločajo za štu- dij na takih šolah, za ka- tere drugi štipenditorji ne kažejo dovolj zanimanja. To so gimnazije, pedagoš ke gimnazije, vzgojiteljske in umetniške šole. Seveda pa tudi za druge, vendar le v manjšem številu. E*o- goji za pridobite(\' štipen- dije pri RIS so naslednji: prav dober ali odličen uspeh v asnovni ali sred- nji šob; intelektualne spo- sobnosti za kasnejša štu- dij in materialno stanje družine — drugače E>ove- dano — poprečni osebni dohodek na člana družine. S temi pogoji sKušajo do- seči to, da bodo dobili, štipendije v veliko večji meri kot v - preteklosti otroci IZ delavskih in kmečkih družin, ki so z dosedan'o uspešnostjo v šoli dokazah, da lahko na- daljujejo študij. Tisti, ki boste prejemali štipendije od RIS, boste morali v srednji ali višji in visoki šoli pokazati enako priza- devnost m' usF>ešnost, kot ste jo na sedanji šoli. In če to bo, boste preje- mali štipendijo do zaključ- ka vašega šolanja. Prošnje za štipendije iz sklada RIS boste od.dali poverje- nikom za poklicno usmer- janje na šoli. Obrazce bo- ste dobili prav tako tam. K prošnji boste priložili prepis spričevala za sed- mi in osma razred (I. pol- letje), mnenje šole (napi- sal ga bo razrednik), potr- dilo o dohodkih očeta in matere, če sta zaposlena, in potrdilo o premoženj- skem stanju (dobite ga na davčni urpavi). Razpis bo objavljen v dnevnem časopisju — posebno ob- vestilo pa bodo prejele vse šol3 in to bo že v mesecu aprilu. Razpis šti- pendij za študij na višjih in visokih šolah bo objav- ljen nekoliko kasneje. Po- stopek je enak. Gotovo ni potrebno, da vas opo- zorim m term me, v kate- rih je potrebno oddati prošnje in vse priloge. Ti termini bodo objavljeni in ne zamudite jih, 2. Temeljne izobraževal- ne skupnosti (TIS) bodo tudi v bodoče dajale šti- pendije predvsem za štu- dij na pedagoški gimnazi- ji, vzgojiteljski šoli, peda- goški akademiji m ostahh šolah, ki pripravljajo pe- dagoški kader. Pogoji za pridobit';v teh štipendij sO enaki kot pri RIS. Raz- pisi bodo objavljeni v dnevnem časopisju tn lo- kalnih časopisih (zato ne pozabite vsak teden pre- čitati Novi tednik). V raz- pisih bodo navedeni tudi datumi, do katerega bo potrebno prošnjo oddati. Poslali jo boste neposred- no na naslov TIS ali pa posredno preko šole. 3. Skupščine občin so s posebnim družbenim do- govorom ustanovile šti- pendijske sklade. V te sklade prispevajo vse or- ganizacije združenega de- la, ustanove, družbeno po litične organizacije itd. za izobraževanje. Iz tega sklada se podeljujejo šti- pendije za vse vrste šol, ki izobražujejo kadre, ki jih na področju ix>samez- ne občme primanjkuje. Tu- di ti skladi pri obč. skup. bodo svoje razpise obja- vile v dnevnem časopisju in takrat boste lahko izve- deli za pogoje in vrste šol, za katere bodo po- deljevali štipendije. 4. V apnlu, maju in ju- niju bodo v časopisih ob- javljeni razpisi za štipen- dije, ki jih podeljujejo organizacije združenega dela, ustanove in drugi. Te štipendije so namenje- ne za pripravo tistih ka- drov, ki lih štipenditor po- trebuje za delo v svoji de- lovni organizaciji. To so tehniki vseh vrst, poklici v zdravstvu, kemijski, tek- stilni, kovinski, metalurš- ki v industnji itd. Razpi- se boste našli v časopi- sih, v šolah pa so vam na razpolago posebne »Infor- macije«, .kjer boste našli naslove vseh, ki bodo v naslednjih mesecih razpi- sovali štipendije. Za pod- robnosti boste lahko po- vprašali poverjenike za poklicne razrede na šo- lah, ali pa pisali tistemu, ki štipendijo razpisuje. Na razpolago smo vam tudi v Poklicni svetovatoici. Pi- šite nam na naslov: Ko- mimalni zavod za zai>o- slovanje — Poklicna sve- tovalnica, Šlandrov trg 7, 63000 Celje. ZAMAŠEK, PROSIM! »Zivio, mama!« zavpije moj desetletni siri, trešči z ramo v podboje vrat, zavihtt šolsko torbo meni v na- ročje in se zvrne z vso težo na divan. »Kaj ti pa je danes? Tako bled si. Je kaj narobe s tabo?« ga zaskrbljeno vprašujem. Nobenega odgovo- ra Fant leži kot mrtev in globoko diha. Nato se komaj slišno oglasi: »Mami, slabo mi je. Bruhal bom!« »Cisto pri miru lezi, po zdravnika skočim!« vsa v strahu izdavim. Cez dobro uro je prišel zdravnik, med- tem pa je moj sin ves zelen spravljal iz sebe vse, kar je pred nekaj urami použil. Zdravnik z resnim obrazom pregleda bolnika in me sprašuje o začetnih znakih »bolezni«. Nato se nasmehne in reče: »Veste kaj? Vaš kratkohlačnik ni bolan... ampak pijan pa je.« »Kako prosim? To je nemogoče! Matjaž, si res pil?« se s povišanim tonom obrnem k sinu. Sin s strahom v očeh pogleda zdravnika, nato mene in neodločno pri- kima. »Ampak, zakaj? Saj veš, da je alkohol strup, po- sebno za otroke! Kako si mogel?« zavpijem in si zdrav- nika sploh ne upam pogledati. »če pa... če pa mi še manjka R,« izdavi Matjaž. »Kaj ti manjka? Ne razumem!« še bolj povišam glas. »Zamašek sem potreboval. .. od piva . . . nagradna igra in kupil sem pivo... in ga spil.« Zmedeno pojas- njuje moj »okrogli« sin. »No, zdaj smo pa tam! Vidite, tovariš zdravnik... in to se pripeti ravno mojemu sinu. Mu bom že dala nagradno igro! Kaj vse si ne izmislijo. Ko bi mleko dali v steklenice, potem bi človek bil pomirjen, če bi tudi otrok zahteval: ,Zamašek, prosim!'. Saj pravim, moj sm ne bo več dobil denarja za »zamaške«, pri žepnini mu je odklenkalo. Bomo videli, če bo kaj po- magalo!« vsa besna razlagam zdravniku in ga pospre- mim do vrat. Sinu odleže, jaz pa hitro skočim še v trgovino. Hla dilnik je prazen. Tudi osvežilnih pijač nam je zmanj- kalo. Zagledam pivo. Odločim se in vzamem nekaj ste- klenic. Mogoče pa bo R! D. P. Intervju Mladi Franc Lašič je zapo- slen v gradbenoobrtnem pod jetju Kongrad v Slovenskih Konjicah že šest let Najprej je bil vajenec, nato se je izu čil za kleparja. Vendar mu tudi to ni oilo dovolj. Pred Štirimi leti "^e je odločil, da se bo še naprej izobraževal Vpisal se je v srednjo tehni- ško šolo strojne smeri, v od- delek za odrasle, Kjer letos končuje zadnji letnik. »Čeprav sem zadovoljen s poklicem klepar ;a, sem hotelj 5e v šolo. Vpisal sem se v srednjo tehniško šolo v Cej Iju, kjer obiskujem predava-j nja petkrat -edensko Poleg službe je šola prav gotovo veliko breme, toda w ml tež- ijo. Navadil sem .stega časa ^ tudi ko ga imam, se mo- ''am pripravljati za izpite ^elel sem študiiati, zato z lahkoto premagujem more liitne težave in trenutke, ko si želim veliko, veliko pro- stega časa. Toda ko se za^ vem, da je šola edina pot do boljšega zaslužka in prijet- nejšega delovnega mesta, mi ni več hudo.« Franc je aktiven tudi v svo- ji delovni sredini. Irt. maica je postal predsednik mladin- skega aktiva v Kongradu ko so tudi aktiv uradno .'stano vili. »Bojim se, da ni preveč za nimanja za deio v pl:i'ivu,« pravi Franc. »Mogoče je kri- vo tudi to, da še nismo spie- jeli programa dela in mlad) delavci še ne vedo, zbkaj smo se pravzaprav orgi.nizirali Mogoče bo delo čez čas le zaživelo.« S Francem sva se pogovar jala o pogojih dela ^ njiho vem podjetju, o jseniiem do- hodku. Pravi, da le s pogoji dela zadovoljen, tudi p^ača se mu ne zdi premajhna. Le ne- kaj ga skrbi. »Zdi se mi, da se delavci premalo zavedajo dejstva, da delajo zase. Velikokrat se pritožujejo, ne zavedajo pa se, da morajo tudi sami z besedo ali delom popraviti napako, ki je nastala. Pa naj bo to napaka v proizvodnji ali pa v kolektivu.« Franc Lašič bo letos končal četrti razred tehniške šole, nato bo odšel v JLA in po- tem? »Rad bi prišel spet nazaj v Kongrad. Vse je odvisno od tega, ali mi bodo nudili taks no delovno mesto, ki bo za^ htevalo izobrazbo tehnika.« Prav gotovo bo dosegel to, kar si želi, ta pridru fant! D.\MJANA STAMEJCIC Naši delegati Predstavljamo vam Janeza Sepetavca člana delegacije trgovske delovne organizaci- je Moda. Doma je iz Celja, v podjetju pa je kot aranžer zaposlen že sedmo leto. Star je 24 let, zelo aktiven in de lavoljen, saj opravlja vrsto p>omembnih funkcij. Zapro- sili smo ga za kratek raz- govor. »Tudi v naši delovni orga- nizaciji smo izvolili 9-člansko delegacijo, katere član sem tudi jaz. Poleg te funkcije opravljam še nekaj drugih. Tako sem predsednik občin- ske konference sindikata tr- govine, predsednik sindikata naše delovne organizacije, član delavske kontrole in člaa sekretariata mladinskega ak- tiva v podjetju. Voljo do de la imam, pa tudi v podjetju imam vso podporo za svoje aktivnosti. Sploh je družbe- no FK)litično življenje v de lovni organizaciji zadnje ča- se zelo zaživelo. Ustanovili smo osnovno organizacijo ZK, mladinski aktiv, ki je ze- lo delaven, pa tudi sindikat v svoji aktivnosti ne zaostaja. Mislim, da bo nov delegat- ski sistem ogromno prispeval k razvoju samoupravljanja v naši družbi. Naša delovna or ganizacija ima 9 poslovnih enot, ki so vse, razen dveh, treh manjših, zastopane z enim ali več delegatom. Le-ti bodo poskrbeli za dobro ob- veščenost kolektiva o delu delegacije in zbora združene- ga dela občinsk«" skupščine. Člani delegacije se bodo pred vsako sejo skupščine sestali in določili delegata, ki bo za- stopal delovno organizacijo. Delo si bomo razdelili po po- sameznih področjih, tako da bomo zastopani vedno z de- legatom, ki se bo na določe- no področje sijoziiai Upamo pa, da nam bo skupščina pra- vočasno pošiljala maie' .ale. Osebno se bom kot č^an de- legacije na.še delovne o/gani zacije trudil in zavzemal, da bi v trgovini sprostili osebne dohodke zaposlenih. Osebni dohodki so prenizki, zato nam boljši kader odht..:a v druge službe. To je naš glav- ni problem. Ce bomo ru uspe li kaj storiti, se bomo lotili še ostalih problemov, kot je deljen delovni iai Nimamo prostih sobot. No, tu dvo- mim, da bi se dalo v bližnji prihodnosti kaj stcriti Po- skusili pa bomo« Tako se je predstavil Janez Sepetavc, član deln^iacije iz delovne organizaciie trgov- skega podjetja Moda Celje. Pri njegovem delu mu želi- mo veliko uspehov! D.P. KDO V DELEGACIJE? V delegacijo krajevne skupnosti Liboje so bili izvoljeni: Jože Avsec, Na- da Colnarič, Zorka Godler, Anton Jurak, Marija Kos, Franc Krk, Franc Oset, Franc Pinter. Albin Pod- lesnik in Roman Tomin- šek. V vsak dom NOVI TEDNIK CELJE: LETOS 600 STANOVANJ Celje je odločno stopilo na pot reševanja stanovanjskih vi>rašanj. Oba sklada, tako solidarnostni kot sklad za us merjeno graditev stanovanj, sta že na začetku dela dosegla lepe uspehe. Dvestodvana,jst novih stanovanj je prvi rezul- tat njunega dela. Prva od teh bodo vseljiva že konec tega meseca, drugi blok, prav tako s 106 stanovanji, pa ob koncu juni,ja. Nov korak naprej na tem področju pomeni podpis druž- benega dogovora o obveznem združevanju sredstev za gra- ditev stanovanj. Gre za združevanje 30 odst. obveznega sta novanjskega prispevka. Podpis dogovora je zajel okoli 1.50 delovnih organizacij. Hvaležna je ugotovitev, da sc ga pr»d- pisali tudi največji in zato najmočnejši kolektivi. Medtem ko je isti družbeni dogovor lani zajel v celjski občini 103 delovne organizacije, se je letošnji krojr razširil. Pa tudi sicer so letošnje perspektive ugodnejše. 8 sredstvi obeh skladov bodo že kmalu zastavili graditev 420 novih stanovanj. Vsa ta naj bi bila zgrajena prihodn,ie leto. Sicer pa bosta oba sklada samo letos razpolagala z okoli 7,5 mili- .jardami starih dinarjev. In če tej perspektivi dodamo še okoli 150 stanovanj, ki jih bodo zgradile delovne organiza- cije same, lahko zapišemo, da bo letos v celjski občini v gradnji 600 novih stanovanj. Načrt graditev novih stanovanj — .500 vsako leto — se tako uresničuje. Družbena akcija dobiva vse širši obseg. MB Kmalu nagradna igra NT in RC 10. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 11. april t, Intervju SLOVENCI SMO STAR NAROD V seriji intervjujev, v katerih bodo govorili zdravniintološka služba v Slo- veniji nima nobene tradici- je. Obstaja gerentološkl in- štitut v Ljubljani kot stro- kovni vrh, zato me zanima kako njih«ve ugotovitve ures- ničujejo v praksi. Koliko ge- rontoIoškUi ambulant imamo ▼ Sloveni.|i? »Kot vem, samo dve. V M8.riboru in Celju. Po vsej ostali Sloveniji pa obravna- vajo staroitsnike le v sploš- nih ambulantah, čeprav potre- bujejo posebne nege*in po- sebnega zdravljenja. GerontoLoškii dispanzer v Ce.lju je pričel z delom 15. januarja 1973 leta in zajema območje celjske občine, kjer živi okoli osem tisoč Jjiidi, starih nad 60 let. Ob začet- ku pa je bil napravljen pro- gram aa osem občin, kjer naj bi bilo zajetih 33.000 ljudi. Idealno bi bdlo, da bi ge- rontološka služba pokrivala celotno območje in tako zaje- la regionalno vse starejše ljudi, ki so stari nad 60 let. Ob reorganizaciji zdravstvene službe smo neikoliko obstali in perspektiva gerontološke službe v regiji je pvostala vprašiljiva. Imamo le zagoto- vilo strokovnega sveta dispan- zerskih služb, da bomo pro- gram izvajali naprej, tudi v gerontološki službi.« Na Slovenskem ste med prvBmi, Id se v praksj lote- vate zdravljenja starejših ljudi. 2^aj ste se odločili za to, razmeroma mlado in malo popularno zdravniško vedo? »Zato, ker sem kot splošni zdravnik opazil, da so stari lj^adje potrebni posebne ne- ge. Tako kot noseča žena ali kot dojenček. Pri obeh, ženi in dojenčku, je samo po se- bi raizumlijivo, da ju obrav- navamo dispanzersko. Pri starejših ljudeh pa nam to še ni prišlo v navado, če- prav kažejo vse indikacije, da je to potrebno delati. Pri najs v Sloveniji je ogrožena prav te vrste populacija. Po- prečna starost ljudi se veča, s tem pa nastopajo tudi no- vi problemi. Slovenci smo star narod, se pa tega prema, lo zavedamo. Hodimo v ko- rak z nacijami kot so Hrva- ti, Vojvodinci in se pribli- žujemo zahodno evropskim merilom ter se ne zavedamo, dti se naš narod počasi sta- ra, posamezruiki pa dalj ča- sa žive.« Na začetku poti se najbrž srečujete s težavami. Katere so to? »Ne toliko kadrovsko kot mislite, ker imamo s prosto- ri veliko večje težave. I*re- prosto, služba ne more op- ravljati tistega, kar bi mora- la, ker nimamo prostora. Praksa enega leta je poka- zala, da bi morale v geronto- Icgijd v celjski občini delati vsa; tri ekipe, ki bi timsko obravnavale posamezne pri- mere. V vsakem timu p& de- lajo štirje ljudje. — Jaz pa sem s svojo ekipo sam, ker trenutno nimamo prostorov za razširitev naše dejavnosti.« Kako poteka delo v taki ekipi, s čim se ukvarja, na, kaj naleti? »Sistemske preglede dela- mo po kraje-vnih skupnostih. Povežemo se z družbenimi dejavniki, s socialno komisi- jo pri KS in Rdečim križem. Pravkar imamo v elaboratu obdelano krajevno skupnost v šmartnem v Rožni dolini. Občinska organizacija SZDL je i-zvedla pK>pis ostarelih lju- di, potem pa smo stopili v akcijo mi. Rezultati so prese- netljivi za vsakega laika, za mene pa so samo dokaz, da smo na pravi poti. Anketa je pokazala, da so vsi sta- rostniki nad 60 let v KS Šmartno v Rožni dolini po- trebni zdravniške pomoči. Odkrili smo veliko bolezni. Izstopaoo j>a obolenja: arte- ri^osklerotsa, naglušnost, sta- rostna oslabelost vida, krti- ce spodnjih okončin, defekt- no zobovje in zvišan krvni pritisk. Torej, vsi pregledani starejši ljudje so bili 100% zjdravstveno prizadeti, med njim>i pa je bilo tvidi 30% težkih sociailnih primerov, ki jih je potem reševala social- na komisija. Gerontologija je kot vidite, tudi socialna me- dicina v najčistejši obliki.« Koliko časa take raziskave tr&jajo. Ob obilici dela v dis. panzerju je to garaško napre- zanje. Kako to zmorete? »Raziskava ene same take na Joge traja osem do deset mesecev. Naša skupina, naš tim pravkar dela v krajevni skupnosti Medlog. Polovico de^a imamo že za sabo. Vse to delo pK>teka ob rednem delu v ambulanti. Tehnika de- la na terenu je naslednja. Najpreij sestavimo seznam populacij, ki ga dobimo na matičnem uradu in krajevni skupnosti. Potem stopi v ak- cijo patronažna sestra na domu ter' osebe aktivira. Na podlagi pismenega vabila se I>otem starostnik oglasi v di- spanzerju, kjer ga sistemat- sko pregledamo. Napravimo analizo ugotovljenega stanja in se odločimo za ustrezni način zdravljenja. Preventiva z naše strani je tako zaklju- čena. Starostnik ostane pri na-s kot pacent a!i pa se vr- ne k lečečemu zdravniku, ki je seznanjen s stanjem svo jega pax;ienta. Kako zmorem? Naše delo je skup nsko, jaz sem samo čler te skupine. Ce kdaj »obupujemo«, potem ie ta- krat, ko vidimo, da je naše aelo le kaplja v morje, ker zaradi prostorske stiske ne moremo tako opravljati svo- jega dela, kot bi ga radi. Rekel sem že, da bi moraje na področju gerontologije sa- mo za našo občino delati tri ekipe. Tako pa, pcrogrami so eno, realnost pa drugo.« ZDENKA STOPAR IZVOLJENI] DELEGATI JOŽE MAROVT iz Ljub- nega, star 22 let, je izvo- Ijen delegat v krajevni sku- pnosti Ljubno, sicer pa de- lavec na bencinski črpalki v istem kraju. O svojih načrtih, o delu, ki si .ga zamišlja v novem delegat- skem sistemu, je dejal: »Mladi nikoli nismo v kra- jevni skupnosti prišU do besede. Starejši člani nas niso obveščali, nas mladih pa ni bilo zraven. Videli smo napake, jih kritizira- li, o delu pa nismo bili seznanjeni. Ce bi bUi zra- ven, vsega tega ne bi bilo Zelo prav se mi zdi, da današnji delegatski sistem vključuje vse kategorije ljudi in vloga mladine pri tem ne zaostaja. Za KS Ljubno smo bili predlaga- ni kar štirje mladi. Še te je bilo tfžko dobiti, ker jih je veliko v vojski. Krajevni problemi? Ve- liko jih je, prva pa bo na vrsti krajevna razsvetlja- va, skratka ureditev ko- munalnega sistema. Regu- lirati bo potrebno Lubni- co, ki ob poplavah pre- stopi bregove. Uredili bo- mo tudi kinodvorano in na vrsti je graditev nove šole. Ko bo ta za nami, se bo vsem odvalilo veliko breme.« ŠE ENKRAT: ZNAŠANJE NADOTROKOM^ Novinarski poklic je pač tak. Novi- nar hodi z odprtimi očmi in ušesi, prisluhne temu in onemu, zve marsi- kaj, kar naj bi ostalo prikrito. Kaj- pak, sliši in zve tudi stvari, ki so v resnici morda nekoliko drugačne ali tudi samo posledica nekih globljih vzrokov, ki jih sam od kraja niti ne pozna. In tako si vzame beležnico, gre na pot, potrka na ena in druga vrata, skuša preveriti, skuša dognati, skuša zvedeti resnico. Vsega nikoli ne zve. Preveč je navadno »stanovske solidar- nosti«, kadar gre za ta ali oni priza- deti poklic, preveč se včasih ljudje boje tveganja, še celo to se zgodi, da marsikdo, potem ko postane vroče, vzame besedo nazaj! Kdo bi se izpo- stavljal, ko pa je tako lepo živeti v zatišju, da ni zamere ne na levo ne na desno. Toda pustimo ovinke. Napisana je bila reportaža in napisan je bU od- govor. Govoric je bilo še in še. O vse- bini in okoli nje. O tistem, kar je bUo zapisano in kar bi bilo še mogoče za- pisati. Pa tudi telefonade so bile, od tod in tam, kakor je pri nas že na- vada, in zaupne izjave na uho, z ob- veznim pristavkom: »Veste, to vam povem samo osebno, a ne maram, da bi to zapisali in bi me potlej kdo kli- cal za pričo. Navsezadnje je pač tako in kaj me briga . . .« In tako sem čakala,* čakala, da se bo morda le še kdo javno oglasil in na glas povedal tisto, kar morda ni bilo zapisano, pa bi bUo prav, da bi bralci zvedeli. A ostalo je pri telefo. nadah. Potrebno se mi torej zdi, da k napisanemu In objavljenemu odgo- voru povem tudi svojo besedo. Očitali so mi, da pišem stvari, ki jih nisem preverila. Odgovor sem dva- krat prebrala, natanko od vrste do vrste. In glej! Tovarišica Rožančeva pravzaprav niti z besedico ne oiioreka BISTVENIM dejstvom, ki sem jih v svojem zapisu nanizala in za katera imam tudi dokaze. Svoje trditve sem preverjala TUDI na šoli. Da bi jih tu ponavljala, se mi zdi odveč. Ker pa sem poglavitna dejstva dobila potrje- na uradno, .se mi ni zdelo potrebno, da se pri tovarišici Rožančevi še ogla- sim. Res pa sem morebiti dolžna, da po- jasnim dva izraza, ki sem ju bila upo- rabila in ki sta vzdignila toliko prahu. Gre za »dobrnščino« in »srednjeveške metode«. Najprej »dobrnščina«. Z njo sem mislila razmere, zaradi katerih je v zadnjih petindvajsetih letih zapustilo Dobrno nekaj desetin zdravnikov. In, če že iščemo dlako v jajcu, »srednje- veške metode« — zame je to vsako ravnanje, ki ne upošteva socialistične pedagoške etike, vsak pritisk, ki naj oiroka v njegovi šolski sredini osami in ki ga otrok občuti kot krivico. Toliko o tem. Zame pa je odločilno dejstvo,- d^ se je obnašanje tovarišice Rožančeve v razredu' do deklice Milene obrnilo*na bolje. Zdenka Stopar Delegatova beseda Kari Oder je zaposlen v Konusu v Slovenskih Konji- cah, po poklicu je kvalifici- ran usnjar. Je eden od štirih delegatov, kS so zastopali ko- njiške komuniste na VII. kongresu ZK Slovenije. Pove- dal nam je nekaj vtisov in stališč iz razprav kongresa, ki so po njegovem zelo važne za nadaljnji razvoj naše so- cialistične družbe. »Na kongresu Zveze komu- nistov Slovenije so delegati razpravljali predvsem o vlogi neposrednih proizvajalcev. PoudariU so, da bi se moralo čim več je število neposrednih proizvajalcev vključiti v Zve- zo komunistov in da bi mo- rali biti aktivi ZK v delovnih organizacijah pobudniki dela in aktivnosti komunistov, ne pa občinska konferenca ZK. Le tako bi politiko lahko kre- irali tudi tisti, ki delajo v ne- posredni proizvodnji, torej bi politika izhajala iz baze, od spodaj navzgor, ne pa iz vr- ha v neposredno proizvod- njo. Na kongresu so delegati poudarili tudi nujnost mark- sističnega in idejnega izobra- ževanja v šolah, ki nedvc no oblikuje mlade ljudi v doče samoupravljalce. Si pa so smernice razvoja a družbe in naloge komunis zapisane v resolucijah, ki jih sprejeli na kongresu. I bi povedal, da je kongres pravil name velik vtis. Pi vsem me je presenetila sa organizacija kongresa, prave, nemalo pa sem bil čuden ob tako enotnih s ščih in mnenjih slo vem komunistov. Ta enotnost je pokazala tudi ob prote vseh slovenskih komunii in delovnih ljudi, pa ne si slovenskih, tudi delovnih di vse države, ko so en( in ostro obsojali noto i janske vlade. Vsi smo pravljeni boriti se tudi zadnjo ped slovenske in goslovanske zemlje.« DAMJANA STAMS SOLIDARNOST- ČLOVEČNOST Rdeči križ Slovenije po- ziva vse ljudi, delovne or- ganizacije in ustanove, da se s svojimi prispevki pri- družijo akciji zbiran.1a po- moči za žrtve hude lakote v Afriki. Vse leto 1973 smo bili priče hudega položaja, v katerem so se znašli l,iudje teh dežel. Pomagali smo jim in želeli, da bi le- tošnje deževje njihov polo- žaj izboljšalo. Žal se to ni zgodilo. Izgube živine in poljskih pridelkov so ka- tastrofalne, lanska letina je na primer v Nigru dala le 25 odstotkov v običajnih letinah pridelanih pridel- kov. Zato bo letošnje leto za te ljudi, ki danes zaradi lakote množično umirajo, še težje. MORAMO JIM POMAGATI PRE2IVETI. Ljudje, delovne organi- zacije in ustanove lahko pomagajo afriškemu ljud- stvu z denarnimi prispev- ki ali prehrambenimi artik- li. Denarne prispevke lah- ko nakažete na tekoči ra- čun 50103-678-51579 — RO RK Slovenije (za pomoč Afriki), če pa bi radi da- rovali kak prehrani artikel, se obrnite na rativno skupino, ki de okviru RK (telefon 2i Ljubljana) Pomagajmo afrišk ljudstvu in afriškim > kom v imenu solidarr človečnosti in prijatelji Kmalu nagradni igra NT in R( §t. 14 — 11. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 11 Celjski sindikati DELAVEC ODLOČA Pred občnim zborom celj- sfcih sindikatov, ki je bil predvčerajšnjim, smo obiska- li predsednika občinskih od- borov sindikatov posameznih strokovnih dejavnosti in se z njimi pogovarjali o nalogah y bodočem delu celjskih sin- dikatov, reorganizaciji sindi- Icata in podobno. V Celju za- enkrat deluje pet občinskih odborov sindikata, pred usta- novitvijo pa je tudi odbor de- lavcev storitvenih dejavnosti. Stane Kuder, predsednik ob- činsliega odbora sindikata de- lavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji: Občni zbor celjskih .sindi- katov pomeni brez dvoma prelomnico. Pomeni konec ob- dobja, v katerem so sindikati delali forumsko, in pričetek uveljavljanja delegatskega si- stema tudi v delu sindikata. Naš občinski odbor ^i bo prizadeval na več področjih. Glavne naloge vidimo v po- speševanju integracijskih pro- cesov, kjer imamo v mislih integracijo KK Hmezad s KK Šentjur in kasneje morda tu- di z Mencom. Drugo nalogo predstavljajo naložbe.- V kme- tijstvu je namreč problem pravilnih investicijskih odlo- čitev še kako pomemben, saj so te visoke, osnovnih sred- Slavko Terče stev pa se ne da izkoriščati preko celega leta. O reorgani- zaciji sindikatov le to, da je nedvomno velik korak naprej. Morda za nas kmetijce ni prav le to, da naj ima 300 zaposlenih svojo sindikalno organizacijo. Smo namreč majhni In drobljenje pri nas ni tako smotrno kot v velikih delovnih organizacijah. 2elim, da bi naš občinski odbor do- živel med svojim delom naj- širšo podporo in vesel bom, Ce bom lahko ob koncu man- data poročal o velikih i^pe- hih.« Pavlina Zdenko, predsednik občinskega odbora sindikata delavcev družbenih služb: »Reorganizacija sindikatov bo vzpodbudno vplivala na delo sindikalnih organizacij. Veliko pomeni za delo tudi Ustanovitev interesnih konfe- renc, ki jih je v družbenih službah 5. Prav bolj speciali- J ziranega dela in dela prek delegatov v bazi je prej manj- kalo. Prej je bilo delo nam- reč forumsko m največkrat ^ do osnovnih organizacij sploh prišlo ali pa se je zausta- vilo pri vodstvu osnovnih or- ganizacij. Osnova dela so in- tere.sne konference, ki se mo- rajo kar najtesneje povezati z bazo. Občinski odbor bo koordinator dela med konfe- rencami, občinski sindikalni svet pa koordinator med ob- činskimi odbori. Nal<^ 25anaš občinski odbor ne bo malo. Glavno delo na« čaka pri raz- vijanju sistema družbenega dogovarjanja in samoupravne- ga sporazumevanja, uveljavlja^ nju vsebine nove ustave in zakonskih spremembah. Po- membno je tudi spremljanje sporazumevanja pri delitvi dohodkov in osebnih dohod- kov v skladu s sindikalno li- sto, krepitev organiziranosti sindikata in priprave na sin- dikalne kongrese. 2elim pred- vsem to, da bd tudi v druž- benih službah odpravili od- nose šef — podrejeni in bolj kot doslej razvijah samo- upravo.« Vili Skrt, predsednik občin- skega odbora sindikata de- lavcev industrije in rudarst- va: »Reorganizacija sindikatov je velika sprememba. Pred- vsem zato. ker bomo sedaj v okviru interesnih konferenc, te so v industriji 4, lažje, kon- kretneje in kvalitetneje ob- Vili Skrt ravnavali specifična vpraša- nja. S tem bo tudi delo sin- dikata učinkovitejše kot do- slej, še več pomeni to, da se bo delo sedaj odvijalo v bazi, med delavci v osnovnih organizacijah. Kakovost dela F>ostaja neposredno odvisna prav od osnovnih organizacij. Ena prvih nalog za nas bo zato usposobitev kar največ- jega števila članstva za nalo- ge, ki nas čaKajo. Te so pred- vsem vsebinsko uresničevanje ustave, uveljavitev sindikalne liste in povezovanje industri- Janez Paul je v okviru občine, regije in republike. Naš občinski od- bor bo koordinator dela inte- resnih konferenc, delo bo pre- težno usmerjeno v obravnavo tistih vprašanj, ki so skupni vsem delavcem v industriji, konference pa v svojih pano- gah.« Slavko Terče, predsednik občinskega odbora sindikata delavcev gradbene stroke: »Z novo ustavo, delegatskim sistemom in reorganizacijo je Stane Kuder sindikat mnogo pridobil. Prav nova organiziranost to potr- juje. Cilji namreč ob slabi organiziranosti ne zadostuje- jo, šele dobra organizacija da- je možnosti za dobro delo. Delo sindikata se sedaj pre- naša na nižje ravni, če jih lahko tako imenujem. Delav- ci sedaj neposredno odloča- mo, sodelujemo pa tudi že v fazii priprav, kar je še pose- bej pK)membno. Nalog za tiaš občinski odbor bo veliko, za- to je nemogoče, da naštejem vse. Najvažnejše vidim pred- Zdenko Pavlina vsem v samoupravnem spo- razumevanju o delitvi dohod- kov tn osebnih dohodkov ter pospeševanju tako imenova- ne usmerjene gradnje, za ka- tero je dal prav naš občinski odbor glavno pobudo. Poleg teh, glavnih nalog, ne sme- mo i>ozabitl tudi na nekaj specifičnih problemov, značil- nih zlasti za gradbince. Tu mislim na sezonsko naravo dela, ki bo posebna ovira za razvoj delegatskega sistema, saj bo usposabljanje delega- tov zaradi službenega dela težje. Tu je vprašanje dodat- kov, na primer terenskih, kot jih opredeljuje sindikalna li- sta, da naprej ne naštevam.« Ivan Paul, predsednik ob- činskega odbora sindikata de- lavcev v prometu in zvezah: »Pri reorganizaciji sindika- tov je bistvene to, da gre se- daj za delo sindikata v TOZD, v osnovnih organiza- cijah, kjer neposredno odlo- ča delavec. Odločamo se za prve pomembne korake pri uveljavljanju delegatskega si- stema, nove ustave. Iz pred- stavniškega sistema prehaja- mo tudi v sindikatih na si- stem neposrednega dela čla- nov sindikata samih. Reorga- nizacija sindikatov bo pripo- mogla k bolj pvoglobljenemu delu celjskih sindikatov, ki bo tudi bolje FK)vezano. Glav- ne naloge našega občinskega odbora so predvsem: uveljav- ljanje nove ustave, uresniče- vanje že sprejetih samoupra- vnih sporazumov, dogovarja- nje o merilih za delitev in usmerjanje dohodkov in oseb- nih dohodkov, izboljšanje si- stema obveščanja delavcev, pomoč pri ustanavljanju sa- moupravnih interesnih skup- nosti v vejah prometa ter skrb za rekreacijo in oddih. B. S. KVIZ NA POLZELSKI ŠOLI Zmagovalna ekipa kviza na osnovni šoli Vere šlander na Polzeli, ki si. je priborila lepo knjižno nagrado. Od leve proti desni: Anton Čuk, Milan Cremožnik, Jožica Tanjšek in An- drej Cizej. Mladinski aktiv na osnovni šoli »Vere Šlander« na Pol- zeli je minuli teden pripravil kviz tekmovanje pod naslo- vom »Boj jugoslovanskih narodov za osvoboditev tn sociali- zem«. Kviza so se ix>leg učencev višjih razredov udeležili še predstavniki družbenopolitičnih organizacij Polzele ter predsednik občinske konference zveze mladine Žalec Bran- ka Povše. Nastopilo je 12 ekip iz obeh osmih razredov. Vprašanja za to tekmovanje je pripravila Majda Marovtova, 2 njimi pa jih je pred tekmovanjem predelala mentorica mladinskega aktiva na šoli Olga Hočevarjeva. Tekmovanje je bilo zelo dobro pripravljeno, učenci pa so se za odgovore na vprašanja odlično pripravili. Tako je ob zaključku tekmovanja ostalo kar pet ekip z enakim šte- vilom točk. Z dodatnimi vprašanji je zmagala deveta ekipa 8. A razreda. Tako je ta šola edina v žalski občini, ka je priprvila kviz na bo temo pred občinskim tekmovanjem, ki bo 21. t. m. v 2alcu. Tekst in foto; T. TAVCAJB V VSAK DOM NOVI TEDNIK. LAŠKO: STRELJANJE NEPOMEMBNO? strelski šport ima v laški občini bogato tradicijo. Prva strelska družina je bila ustanovljena že leta 1937 v vasici Sedraž nad Laškim. Ostale strelske družine so nastajale med leti 1948—1954. Trenutno deluje na ob- močju občine Laško deset strelskih družin, v kratkem pa jih bodo ustanovili še v Peti in na VPD v Radečah. Na področju laške občine je 610 registriranih strelcev, ki jih pestijo predvsem materialne težave. Volje do de- la strelcem ne manjka in prav ta neomajna volja še drži strelsko organizacijo iK)konci. Toda tudi nekateri najbolj zagrizena in vestni funkcionarji občinske strel- ske zveze že obuptijejo. Da bi nekako rešili vprašanje sredstev, so na svoj občni zbor povabili tudi osmerico občinskih mož, ki pa niso pokazali prevelikega zanimanja za strelski šp>ort, saj se občnega zbora ni nihče udeležil. Le dva izmed njih sta svoj izostanek opravičila. Vsi pirisotni so bili presenečeni, da se jim strelski šport zdi tako nepo- memben, da bi zanj žrtvovali nedeljo, pa čeprav jih je še 51 v letu. Pomen strelstva je izredno velik, kajti strelski šport bolj kot katerikoli krepi obrambno spo- sobnost naše domovine. Na to naj ljudje pomislijo ta- krat, ko se delijo sredstva med razne športne organi- zacije. Strelstvo velja za enega najdražjih športov, ki je odvisen le od razumevanja družbe. Tega pa strelski ŠFKjrt v laški občini ni deležen. Predstavnika strelske zveze Slovenije Rudi Matko in Ivan Pnitnik sta bdla presenečena nad tem, kako lahko strelci ob tako pičlih sredstvih uspešno izvršujejo vse zadane naloge. Vzrok temu je izredna požrtvovalnost vseh strelskih delavcev, med katerimi prednjačita predsednik občinskega strel- skega odbora Jože Omahne in načelnik tehnične komi- sije Toni Kožar. Oba ugotavljata, da ob taki p>odpora občinske sktipščine in čedalje dražji municiji in strel- skih rekvizitih ni nobenih možnosti za razvoj strel- stva. Vseeno pa so strelci v zadnjih dveh letih dosegli nekaj pomembnih delovnih in tekmovalnih uspehov. Strelci iz Zidanega mosta so s prostovoljnim delom zgradiU strelišče, ki je kraju v ponos. Njihovo delo se že obrestuje, saj so letos tudi po tekmovalni plati naj- uspešnejša strelska družina v občini. Vipko Lavrinc je bil dvakrat drugi na republiškem in 19. oziroma 9. na državnem streljanju z zračno pištolo. V laški občini je precej perspektivnih mladih strelcev, ki bi ob dobrih pogojih treninga lahko na republiškem prvenstvu dose- gli vidne rezultate. Laški strelci, ki se zavedajo pomena svojega športa, so na občnem zboru odločno obsodili italijanske zah- teve po bivši coni B. V protestnem pismu, ki so ga poslali issvršnemu svetu SRS, strelci zagotavljajo, da bodo z vsemi močmi branili naše ozemlje in pridobi- tve našega družbenega razvoja pred vsakim sovražni- kom, p>a naj bi prišel z vzhoda ali zahoda. ROMAN MATEK 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 14 — 11. april 1974 pisma NASLOV, PROSIM! Tovarišica L. J.! Ce že- lite, da bi se naš novinar oglasil pri vas, vas lepo prosimo, da nam pošljete vaš naslov! NESREČA Zgodila se je nesreča! Kdo je zopet žrtev, se sprašujem. Pride povedati sosed, da je to Majda iz naše ulice. Stisne me pri srcu, saj je to deklica, ki obiskuje prvi razred osno- vne šole, mirna in vljud- na, vedno bolj zadržana. Je to deklica, ki ima sa- mo mamico, vendar jo ima rada tudi cela ulica. Kako je prišlo do nesre- če? Ali je hudo, se spra- šujem. Počasi zvem nekaj več — da so jo že odpe- ljali v bolnišnico, da so na kraju nesreče ostali njeni čeveljčki ter da je tam mlaka krvi. Na tleh leži moped, ker čakajo na milico in in ne sme nihče ničesar premikati. Pride miličnik, ugotavlja dejstva ter beleži vse po- datke. Nesreča je že po- zabljena in čuje se že tu- di smeh takoimenovanih »firbcev«, kajti Majda je že na poti v bolnišnico. Iz zasliševanja se povze- ma, da je kriva 7& nesre- čo Majda, ker je stekla čez cesto naravnost pred moped ter voznik mope- da ni mogel nesreče pre- prečiti. Ce je to res, ne vem, kajti za mene je to samo postranska stvar. Tudi če je stvar res tako F>otekala ali je res nesre- če kriva Majda. Mislim, da ne, temveč, da smo nesreče krivi vsi mi, ki smo dopustili, da je pri- šlo tako daleč. Za nesre- čo ne more biti kriv otrok, ki je komaj začel živeti, kajti njemu je bilo do sedaj vse podarjeno, kar se je začelo z življe- njem. Ce pa mu je bilo že podarjeno življenje, mu morajo biti podani vsaj osnovni pogoji za normalno življenje. Ce pa gledam na razmere, ki danes vladajo na cesti, moram ugotoviti, da to m normalno. Vzemimo na primer samo cesto, ki pe- lje v Trnovlje, to je ce- sta, kjer se je zgodila ne- sreča. Kdaj je bila ta ce- sta zgrajena, ne vem, vendar grajena je bila za vprežna vozila, pešce in redke kolesarje. To je oz- ka cesta, polna vijug in ovinkov. Na to cesto so delno s sredstvi družbe, delno pa s samoprispev- ki prebivalcev položili as- falt. To je pa tudi vse, kar se je na tej cesti zgodilo. Toda kakšen je promet na tej cesti! 2e takoj v začetku te ceste je zrastla nova industri- ja: Žična, Petrol, Klavni- ca, Koteks,* Veterinarska bolnišnica. Prevozništvo, ob cesti ima skladišče avtomobilov Avto-Celje. Po tej cesti vozi Opekar- na Lubečna z velikimi kamioni, vozijo gradbeni material za gradnjo hitre ceste. Nihče pa se ne vpraša, ali je to mogoče. Nisem strokovnjak, ven- dar že navadno oko lah- ko vidi kakšne so banki- ne, da so pešci in kole- sarji na cesti popolnoma nezaščiteni. Na drugi strani pa — ali so vozni- ki motornih vozil dovolj vzgojeni, da lahko »kra- ljujejo« na cesti kot ab- solutni gospodarji. Ali je za voznika dovolj, da ima denar za izpit, za nakup vozila in bencin. To so vse vprašanja, na katera smo pozabili. Vendar bi ne bili smeli pozabiti, saj so tu v vprašanju ljudje — otro- ci, ki so naša bodočnost. Vprašanje ureditve ceste v Trnovlje je bilo postav- ljeno že večkrat tudi na sestankih Krajevne skup- nosti, vendar ni bilo nič napravljeno. Smatram, da bi morala biti prva nalo- ga novoizvoljenih delega- tov, da bi cesto vsaj del- no uredili, kajti nesreča je prizadela otroka iz na- še sredine, jutri je pa lah- ko žrtev vaš otrok. M. A. PREBUJANJE MLADIH Mladi na Slivnici so se prebudili in videli zaosta- lost svojega rojstnega kraja. Na nedavnem se- stanku vseh vaščanov so ugotovili, da je nujno in skrajni čas, da se pogo- vorijo o problemih njiho- ve vasi. Nihče jim ne bo pomagal, če sami ne bo- do pristopili k delu. Ma- lo ljudi je ostalo v vasi, ki bi s trudom in voljo obdelovali in obdržali, kar imajo. Mnogi so od- šli v mesta, tovarne pa tudi v tujino za zasluž- kom. Tisti, ki so ostali tukaj, bi radi imeli ure- jeno vas, zato bodo mo- rali s trdno voljo pristo- piti k delu. Najprej je treba popraviti cesto, tu- di vprašanje o elektriki, vodovodu in urbanistični ureditvi še ni rešeno. Da bi se vse to uredilo, so vaščani izvolili odbor, ki Je že začel z delom. Vaščani sami pa so in še bodo pomagali s samo- prispevkom in s svojim delom, da bodo uresniči- li zastavljene naloge. Upa- jo, da tako ne bodo osta- li vedno samo zaostalo področje. I. K., Slivničan SREČANJE S PREŠERNOM Bilo je v prvem razre- du, ko nam je tovarišica pripovedovala o največ- jem slovenskem pesniku, doktorju Francetu Pre- šernu. Od njenega pripo- vedovanja sem si najbolj zapomnila, da je imel zelo rad otroke in da jim je velikokrat delil fige. Ko so ga zagledan, so za- čeli stegovati ročice in kričati: »Doktor, fig!« Ta- krat sem si ga predstav- ljala kot visokega, boga- tega gospoda z veliko črno zdravniško torbo, okroglimi zlato obroblje- nimi očali in s cilindrom, šele mamica mi je pove- dala, da ni bil zdravnik, ampak advokat. Ko pa nam je tovariši- ca naslednji dan pokaza- la sliko, so se moje pred- stave o njem čisto spre- menile. Videla sem, da nima očal in bila sem zelo razočarana. Mislila sem, da bo to gospod s trdim, ostrim pogledom, pa sem videla, da so nje- gove oči celo malce otož- ne. Dolgo sem opazovala njegovo sliko. Potem nam Je učiteljica prebrala Zdravljico. Zapomnila sem si tole: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir is sveta bo pre- gnan. Lansko leto sem vzela v roke drobno knjižico z njegovimi pesmimi in sa- ma začela brati Zdravlji- co. Do takrat nisem ve- dela, kaj je doktor Pre- šeren s temi besedami mislil. Želel je, da bi bili vsi narodi in vsi ljudje na svetu med seboj pri- jatelji. Toda njegove že- lje, da bi živeli v slogi in razumevanju in da ne bi bilo nesmiselnih vojn in ubijanja, se žal še do danes niso uresničile. Zelja CILENŠEK, Novinarski krožek I. osn. šole Celje ZAKAJ ABRAHAM IN IZAK Tudi jaz redno čitam NT in mi je zelo všeč. Nisem naročena nanj, a ga kupim vsak teden in ga še bom. Seveda me zanimajo druge novice bolj kot pa ljubezen po svetu. Prečitam pa tudi to rubriko. Včasih je bolj zanimiva, včasih manj. Ni mi pa všeč, da to- varišica Rahela tako jav- no napada in sramoti starejšega kmečkega člo- veka in mu podtika ne- delavnost. Ce tovarišica Rahela pozna Dobje, bi lahko vedela, da se v tem hribovitem kraju brez dela ne da živeti. Očita mu, da sploh ne ve, kaj je slovenska kultura, a zdi se mi, da ona o njej ve še manj kot tovariš Volasko. V članku ga prav nesramno obrekuje, vidi se pa, da je ravno toliko stara, da še ni nič hude- ga poskusila. Zelo obsojam njeno ob- rekovanje in njene izraze kot so Abraham in Izak I>a švicarski sir. To ni nobena primerjava. Ko bo ona toliko prigarala, kot moramo mi, hribov- ski kmetje, bo imela tu- di ona švicarski sir v gla- vi, če ne še kaj slabšega. Kar pa se tovariša Vo- laska tiče, vem, da bi mu bila tudi golota vseeno, ampak on ima polno hišo malih vnukov in mu ni prijetno, da to gledajo. Torej, tovarišica Rahela, drugič malo bolj premi- sli, kaj smeš in kaj ne. Zavedaj se, da boš prišla tudi v tista leta in to kaj kmalu, ko ti ne bo po- menila nič ne živa in ne naslikana golota. Ce se pa mogoče osebno pozna- ta in imaš kakšno sovra- štvo do njega, mu pa raj- ši drugič povej med šti- rimi očmi in bo to veli- ko lepša »slovenska kul- tura«. Tudi jaz sem kmečka žena in že precej preko 33 let stara, vendar je treba misliti s pravimi možgani. Pa brez zamere, draga Rahela! Zvesta bralka NT KAKO GOVORIMO Na poteh skozi življenje nas spremljajo ljudje, ki govore različne jezike. Mi Slovenci uporabljamo po leg naših besed tudi tujke, izposojenke in mlade iz- posojCTike. V govoru in pisanju iz ražamo mish in čustva s stavki, ici so sestavljeni iz besed. Z besedami pa iz- ražamo — zaznamujemo predmete in pojme, opisu- jemo n.iih lastnosti, jih na- vajamo po številu, opažu jemo v dejanju In stanju, postavljamo v različne oko- liščine n medsebojna raz- merja, jih vežemo v mi- selne celote. Da moremo primerno izraziti bogastvo duhovnega življenja, mo- ramo imeti dovolj velik zaklad potrebnih izrazov. Za vsakdanjo govorico za- dostuje kakih dva tisoč besed, bolj razgledan in izobražen človek jih potre- buje štiri do pet tisoč. Prevajalec Shakespeara mora poznati okoli 16.000 besed, novi Slovenski pra- vopis iz leta 1962 jih ima nad 100.000, prav toliko tudi naš besednjak, Pleter- Snikov Slovensko-nemški slovar 1895. Od tedaj do danes je nastalo še veliko novih izrazov, zlasti stro- kovnih in tehničnih. Cim večjo kulturo ima narod, tem več besed pozna nje- gov jezik, število besed, ki jih uporablja jezik, ime- nujemo besedni zaklad. Za nas Slovence bi se spodobilo, da bi čim bolj povečali besedni zaklad. S tem je mišljeno uvesti vanj tudi nove besede. Vsakdo izmed nas, naj bi si zapi- soval nove besede (seveda slovenske, ne tujke ali iz- posojenke), in s tem bi rasel naš besedni zaklad Tako bi bili bolj izobra- ženi in b; govorili »samo slovensko«. Takrat bi se spremenilo tudi na kmetih. Ljudje bi govorili: »Odšel je na de- lo v tovarno!« Ne pa: »Od- šel je na del' v fabriko!« Skratka, bili bi vsi bolj izobraženi in ne bi bilo takšnih primerov kot je gornji. Pa ne samo ta. ALBINA GRCAR STOJI, STOJI BELI GRAD PISE (9) ZDENKA STOPAR RDEČA RJUHA NA STOLPU 2Ja notranjo obrambo vsakega malo večjega gra du je oil najpomembnejši ogromni masivni stolp, ki ga v strokovni literaturi označujejo z izraaomberg- frid. Hkratii je bil berg- frid pogosto tudi najsta- rejša sestavina gradu, nje- govo jedro. Stolp se je s svojo višino vzpenjal nad vsa druga grajska poslop- ja, obenem pa je bil tako pozidan, da ga je bilo mo- goče na vseh štirih stra- neh uspešno braniti. Sov- ražnik, ka se mu je posre- čilo zavzeti stolp, je po- stal gospodar gradu. ZanimiTO je, da izvor besede bergf rid v strokov- ni literaturi še vedno nd pojasnjen. Razlagajo jo na vse mogoče načine, a tež- ko je reči, kdo je doslej zadel pravo. V dobesed- nem prevodu bi beseda po- menila grajski mir — in res je bil stolp tisti, ki je zagotavlja^ grajskim prebi- valcem mir in varnost. Bergfridi so imeli trojen namen. Rabili so za po- slednje pribežališče, za opazovalnico in za utrdbo, Izza katere je zdel grad. Ce se je na nekem gradu Ste^-^ilo branilcev tako zmanjšalo, da niso več mo- gli obvladovati obzidja in vseh utrjenih točk, so se zatekli v stolp in od tu nudila sovražniku zadnji odpor. Ce so jim tedaj pri- skočili na pomoč prijate- lji ali zavezniki iz bližnje- ga naselja ali bližnjega gradu, so se od tu znova skušala polastiti trdnjave, ki jo je bil sovražnik že zavzel. Ker pa so bili tu pred sovražnikovim orož- jem sorazmeroma dovolj vami, so s stol:i>a skušali doseči kar najboljše pogo- je za premirje — vsak napadalec je kajpak lahko računal, da bi ga napad na stolp veljal dosti žr- tev, ki Sli jih je s pogaja- nji lahko , prihranil. Vse- kakor pa so imeli branilci v stolpu vsaj to možnost, da so svoja življenja kar se le da drago prodali. Bergfride so pogosto po- stavljali ločeno od ostalih grajskih poslopij. Tako so sovražniku preprečili, da bi z dimom pregnal iz nje- ga branilce, če se mu je posrečilo zažgati druge stavbe v bližini. Bergfridi, ki so bili po navadi zelo visoki, so ra- bili tudi za prebivališča grajskih hlapcev, redkeje tudi za prebivališče graj- skega gospoda. Z njih se je odpiral imeniten razgled po okokci — in kaj naj bi bilo v nevarnih časih boljšega, saj je bilo tako mogoče že od daleč opa- ziti bližajočega se sovraž- nika in se pripraviti na obrambo Kajpak pa so s stražarnice vrh stolpa lah- ko pravočasno opazili tu- di trgovce, ki so se pomi- kali mimo in je veljalo zacariniti njihovo trgovsko blago ali pa jih — kar se je kajpak tudi dogajalo — celo opleniti. Čuvaji, ki so noč in dan bdeli vrh stolpa, so imeli tudi nalogo, da z rogom ali drugimi signali opozar- jajo grajske prebivalce in okoUčane na bližajoči se napad. Rogovi, ki so jih pri tem uporabljali, so bili od kraja le navadni, žival- ski. Pozneje, v zlati dobi viteštva, so jih zamenjale nekakšne kovinske trom- pete, s katerimi so se ogla- šali tudi ob raiznih sveča- nostih, ob ix)membnih obi- skih, prihodu ali odhodu gospodarja z gradu in po- dobno. Naj kar tu pove- mo, da so bergfridi, ki so navadno stali na najbolj iz- postavljenih točkah graj- skega hnba, rabili tudi za sporazumevanje med po- samičnimi gradovi. Skoraj z vsakega gradu s« je na- mreč videlo dvoje ali tro- je gradov v obližju in zato je šel vsak signal, ki so ga oddali na enem gradu, kmalu od gradu do gradu. Da je bilo temu res tako, nam po svoje priFK>veduje zgodba, 2!apisana v stolet- ja stari kroniki celjskih grofov. Po njej naj bi dali celjski grofje razdejati bližnji grad Lemberk, ker niso marali, da bi jim so- sedje pri jedi gledali v skledo ... Znamenja, ki so jih upo- rabljali kot signale, so bi- la različna. Za dne so se pogosto posluževali dima, ki se je vzdigoval iz po- sebnih posod z žerjavico. Ponoči so uporabljali veli- ke smolene bakle, katerih sij je bilo mogoče že bd daleč opaziti. Ce je bakla svetila stoje, se je bližal prijatelj Ce so jo premi- kali sem in tja, je to po- menilo sovražnika, zakaj vojska je gribanje. Včasih so za signale uporabljali tudi tramove, kd so jih vzdigovali m spuščali, vča- sih pa so izobešali velike rdeče rjuhe ali pa so spu- ščali golobe pismonoše. Vse to se je dogajalo na nadzidkih stolpa ali pa na hodnikih, ki so ga pri vr- hu obtekali. Podobne sig- nale so uporabljali že sta- ri Rimljani, srednji vek jih je bil od njih le pre- vzel, tako kot toliko dru- gega. In če si zdaj ogledamo še zadnjo nalogo bergfri- dov — s svojo masivnost- Jo so bil ščit slabše zava- rovanih p>oslopij za njiho- vim hrbtom, ki naj bi pre- strezal puščice, kopja in Izstreljene kamne. Ker je bilo prvo pravilo srednje- veškega vojskovanja to, da sta tako napadalec kot bra- nilec vselej skušala najti kar najvišje mesto, s ka- terega sta se potlej voj- skovala, sa lahko predstav- ljamo, (tolikšen pomen so imeli visoki stolpi. Domet si'ednjeveškega orožja v primerjavi z današnjim je bil majhen in najbrž si brez težave lahko pred- stavljamo, da so bila ko- pja, ki so jih branilci z vrha stolpa lu^ali na sov- ražnike dosti bolj nevar- na, kot pa kopja nap^adal- cev, ki so jih ti skušali lučati navzgor. Pa tudi majhna začetna hitrost iz- strelkov, ki so jih prožili metalni stroji, je komaj omogočala uspešen napad. Toda čim bolj se je orož- je izpopolnjevalo, toliko bolj je postajalo tudi ne- varno, in zato skušajo zla- sti od 12. stoletja dalje gradove postavljati na ved- no bolj težko dostopnih in višjih mestih — ta tekma med orožjem m njegovo močjo na eni strani ter vi- šino gradov na drugi stra- ni je trajala vse do 15. stoletja. Takrat so iznašli smodnik, ki je ves način srednjeveškega vojskova- nja i>ostavil na glavo in odtlej so tudi gradove zi- dah po povsem drugačnih načelih. gt.14 — 11. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 13 ZASTARELE DRAMUE Čeprav sem še zelo mla- do kmečko dekle, se vam oglašam In to zaradi za- starelih Dramelj. Lahko smo »ponosni«, ker imamo najstarejšo tr- govino v celjskem okraju, vse je še iz časov Avstrije. O drugih lokalih sPl^h govora. Vedno govorite, kako je Kozjansko ubogo, da nima ničesar. Kaj so Drami je spet na Kozjan- skem? Nimamo ne gostil- ne, ne primerne trgovine, sploh pa da ne govorimo o čem drugem. Primernih prireditev sploh ni. Lahko primerjamo s Prožinsko vasjo, ki je še manjša vas. Tam so za Novo leto pri- redili takšno veselje, sploh pa za pusta in Dan žena. Vsaka žena je dobila če- stitko, rožo, na miai pa je bilo pecivo. V Prožin- slci niso mladinci tako ošabni kot v Dramijah. V Dramljah je bila za Dan žena šoiska proslava. Po proslanri pa je bdi »mla- dinski ples«. UČENKA 7. RAZREDA ODGOVOR: »NAGICE ALI...« Nič ne zamerim tovari- šici Raheh če me je grdo ozmerjala, saj vem. da se »natrofijo« klepetulje in opravljivke z dolgim jezi- kom. Pravi, da se je hudo razburila, pa dosedaj ' se je menda že umirila in tudi posušila^ ker vem, da je od razburjenja »švica- la«. Za moja stara leta pa ni treba (Tončki) Raheli nič skrbeti. Za starost sem že oskrbljen, saj pri njej ne bi nič iskal, ker bi me še lahko z dolgim jezikom . ošvrknila. Praivi, da je kmečka žena. Z maj- hnega že, a z večjega po- sestva ne bi imela ča<;^ takele čenče v časopis pi- sati. Ubogi mož, ki ima tako izobraženo ženo, da ljudje »svinjarijo« nad njenim dopisom. Jaz pa se na vse skupaj požviž- gam. Vi le obdržite to rubriko z golimi slikami njej na Vuho. Pravim pa, da bi bilo bolje namesto take slike kaj bolj pamet- nega, vzfKJdbudnega ali pa še kaj bolj neumnega na- mestiti. Čudim se, zakaj se ni- sta tovarišica Rahela in tovariš Vitanjčan podpisa- la, saj ne vem, od kod so tako brihtni tovariši, ki se ne upajo podpisati ali pa imajo samo iinena. Saj ja zahtevate podpise. Zakaj ste odklonili dopis (brez podpisa) 40 muče- nikov? Mislim da, če sem se oglasil zaradi takih slik, nisem z-i služil grdega ob- rekovanja. Vitanjčan pa pravi: »Ko bodo začele tovarne izdelovati ljudi iz kuhane bukovine in pla- stike« in tako dalje. Prav. Imam dosti lepe bukovi- ne in jo bom »prišparal«. da bo tudi on lahko nekaj dobil. Kakor se pa da iz Rahelinega dopisa videti, pa tako že ima možgane iz plastike. Pravkar sem dobil NT in ga tudi preči tal. Po njem sodim, da le nisem kakšne posebne neumno- sti napisal, ker vas že na- ročniki zapuščajo. Se pač vidi, da kakšne inteligen- ce ni v njej, ker takšni ljudje pač tega ne znajo. Da vam vsem skupaj ne bom v spotiko, mi pošlji- te položnico, da 1. 4. po- ravnam dolg in odjavim časopia. VOLASKO ANTON, Dobje ODGOVOR: Če ste po- zorno brali objavljeno pi- smo, vidite, da so bralci za in proti. Ko bo mnenj dovolj, se bomo preudar- no odločili. In pismo, ki jih objavimo, vemo, kdo jih je napisal, le da neka- teri prosijo za psevdonim. Nam je bilo všeč, tovariš Tone, da ste se oglasili. In smo pismo objavili. Mi vsi, ki pišemo, moramo biti pripravljeni na dru- gačno mnenje — čeprav so bolj naspičena. Ce bo- ste res zapustili naše vr- ste, nam Je žal. Položnico boste prejeli. Ce vam bo služba v Ljubljani pomo- toma še poslala časopis, ga zavrnite. Pa se še kdaj oglasite! ČUDNI TRGOVCI v svojem pismu vas sprašujem ald smejo tr- govci tako grdo postopa- ti s stalno stranko? Zgfxiilo se mi je, da sem nakupovala razne stvari. No, ko sem vse na- kupila, mi je prodajalka rekla, naj vzamem zadnji stroj ček za mletje orehov, češ da je poceni. Samo 80 din. Rekla sem, da dru- gič, ker nimam denarja. Odprla je na hitro škatlo in ne da bi pregledala, vzela v roke. Rekla je, da mi ga bo dala brez denar- ja. Zavila ga je tn šef je rekel, naj ga odnesem. Se zapisala ga nista, ker i>ač nisem imela denarja. Bra- nila sem se ga, a tako dolgo sta me pregovarja- la, da sem ga vzela. Dr- žala sem ga vso p>ot v rokah. Ko ga doma od- premo, opazimo, da je po- kvarjen oziroma zlomljen. Hoteli smo ga takoj od- peljati nazaj, a imajo v soboto odprto samo do 12. ure. Nesla sem ga v ponedeljek, ga dala v ro- ke prodajalki in ji razlo- žila. Ona ni rekla, da pač ni pogledala. Sla je do še- fa in mu povedala. Dolgo časa se je obotavljal, na- to pa j d s kričečim gla- som vpil name, po kaj hodim, da nam je padel na tla in da se nimam kaj izgovarjati. Moram vam reči, da ni- sem imela besed. Sram me je bilo, ker so me vsi gledali s čudnimi pogledi. Občutek sem imela, da njemu verjamejo, čeprav se je meni zgodila krivi- ca. Pustila sem škatlo s strojem na prodajalni mi- zi in ne vem, kako sem prišla skozi vrata vsa raz- očarana, ker kaj takega se mi v 34 letih še ni zgodilo. To se mi je zgo- dilo v trgovini Loče. MARICA MRAMOR, Jernej 4 ŠE IN ŠE GOLOTA Brala sem v NT, da te- le nage ženske vaši to- variši ne odobravajo. Ce se jim zdi to tako kras- no, jih naj imajo kar za- se, pa ne v časopisu. Za- kaj samo ženske sramo- tijo? Zakaj še ne bi kak- šnega moškega nagega sli- kali? Pa kakšne nagone ima katera rasa! Ali lahko to napravi kako drugače kot Slovenec — pa naj bo Kitajec ali črnec? Ženske tudi ne morejo roditi dru- gače kol vsaka druga. Po- tem vsaj ni treba takšne reči pisati. Moške vse šči- ti. Zakaj pa potem vsak »dec« žensko poroči? V NT sem tudi brala, da ne- ki mlad mož sprašuje, ka- ko naj »spolno z ženo de- la« in kako dolgo spet sme, če je žena že nose- ča. To po mojem ni za časopis. Ce je tak bedak, je za to zdravnik ali pa babica, ne pa časopis. Sicer pa lahko časopis odpovemo, če bodo še na- prej take neumnosti pi- sali. AMALIJA K., Rog Slatina 30 BRALKA IZ DOBJA Vašega pisma o »nagi- cah« na zadnji strani na- šega Novega tednaka žal ne moremo objaviti, ker se niste podpisali. Kot ve- ste, takih pisem ne ob- javljamo. Ce nam boste še pisali, kar pogumno napišite svoje ime. Na va- šo željo pa seveda lahko objavimo samo kratice ali psevdonim. Zmenjeno? UREDNIK TUDI NATAŠA Naj še jaz pristavim svoj piskrček k rubriki »Ljubezen po svetu«. Najbolj čudno se mi zdi, da ste ji daU ta naslov. Saj to vendar ni ljube- zen. To je seks ali včasih tudi nasilje nad žensko. Gre predvsem za mladi- no. Pozdravljamo v šoli pouk o spolni vzgoji, tu- di doma poskušamo vzga- jati na primeren način, zato prosimo, ne rušite nam sproti, kar zgradimo. Tudi Natašini odgovori včasih niso najbolj pri- merni. Na primer pred ne- kaj tedni je 14-letna dekli- ca spraševala, če je nose- ča. Med drugim ji je Na- taša odgovorila: »Ce mi- sliš nadaljevati s sp>olni- mi odnosi, se daj zaščiti- li,« Le kako .more .otroku kaj takega svetovati! Do- bro vem, da ji nima smi- sla dajati ne vem kakšnih naukov, vendar naj bi se zavedale, da časopis čita- jo tudi drugi fantki in punčke. Takšne intimne stvari naj bi odgovorila v pismu, ne pa v časopi- su. Tudi moški včasih sprašujejo razne neslano- sti, potem se pa smejejo na njen račim. Povedala sem svoje mne- nje pa brez zamere! K. M. Petrovče DVAKRAT PRAZNOVANJE v NT sem brala, da so žene iz Griž praznovale Dan žena z bogatim kul- turnim sporedom. Želela bi k temu nekaj pripomniti. V Grižah smo Dan žena kar dvakrat pra- znovale in smo se kar dvakrat lepo imele. V Gri- žah imamo namreč Dru- štvo upokojencev, ki je za naš praznik povabilo vse upokojenke. Igrala nam Je godba na pihala iz Zabu- kovice, ženski pevski zbor pa nam je zapel nekaj le- pih E>esmi. Tudi pnonirčki so deklamirali nekaj p>e- smic. Uvodni govor o po- menu tn nastanku tega praznika je povedal tova- riš Zabavnik in nam vsem zaželel, da bi ga veselo praznovale. Za zaključek so nas po- gostili m potem smo za- plesale :n zapele. Za lepo doživet večer se Društvu upokojencev v Grižah pri- srčno zahvaljujejo žene upokojenke iz Zabukovice in Griž. JANEZ Skupaj z vetrom šepečem tvoje ime in ' veter odnaša ga daleč, mimo veselih deklet, zgrbljenih starcev, mimo zelenih dobrav, šumečih gozdov, preko razburkanih mo- rij, zuborečih potočkov v neznani kraj, kjer ni nikogar. Da, Janez! Tam veter pusti tvoje ime, tam veter pusti tudi moje želje. LERI JASEN POGLED BiH so dnevi, ko sem Se popival po gostilnah, gledal z zmeden mi .n me- glenima očmi druge, ki niso bili nič boljši od me- ne, riekateri p>a .še slabši. Tako se je vleklo dan za dnem, dokler ni zmanj- kalo denarja ali pa samo- zavesti. Nič se mj ni mu- dilo domov ali v službo. Delo mi je smrdelo. Ve Idtookrat sem izostal in ko je delovodja videl mo- je negotove korake, je re- kel: »Je že v redu, kar pojdi domov, jutri pa z jasnimi očmi na delo.« Nekaj časa sem držal be- sedo, nato pa spet »jovo na novo«. Končno je prišel dan, ko so me odpeljali v nek kraj. Se adaj sem vesel, da je do tega prišlo. Mar- sikateri pravi, da ne gre za noben denar na zdrav- ljenje proti alkoholizmu. Ko bi vedel pijanec kako lepo je gledati s treznaml očmi to prelepo naravo pozimi, belo planjavo, spo- mladi pa cvetice in zelene tra-vnike. Toplo sonce se ti kar smeje in se ti zdi, da pravi: »Le grej se na moji toploti.« Bilo je v nedeljo popol- dne. Po dolgem času sva bila z ženo spet prosta službe. Po kosilu sem re- kel ženi, da greva malo v naravo na sprehod. Že- na mi pravi: »No, saj pa je danes s teboj, da si tako raizpoložan? 2e pet let sva poročena, pa še nisi rekel, naj greva na sprehod.« Tako sem spo- znal, kako je, če je človek trezen in sem si rekel: »Zdaj vidim, kaj je življe- nje.« Spoznal sem, da sem štiri leta zaicona preživel v nepravem smislu :n da se je zdaj začelo pravo življenje, ki ga moraš zna- ti ceniiti. Ne moreš ga pa, če imaš kozarec preveč- krat v roki. Tako je mi- nil dam, ki ga bom pom- nil in želim si še mnogo ta.kih dni. Pa ne samo se- bi, tudi drugim. Želel bi, da bi nas bilo več takih, ki bi sovražili alkohol in vzljubili absti- nenco, ki nam daje jasen pogled na življenje. Anton Belina ZREČE NEKDAJ IN DANES PISE 7 FRANC KOZJEK DRUŽABNO ŽIVLJENJE PRED VOJNO Družabno življenje pred drugo svetovno vojno se Je odvijalo v gostilnah. Tudi v Zrečah. Sestanki pri Kra- čunu m v Zadružni gostilni so bili nedogovorjeni, kljub temu pa si zvedel vse dnevne novice. Moškim so se večkrat pridružile tudi žene in če so bile glave pre- več vročekrvne so jih tudi umirile. Tesnejše stike so imeli ljudje istih političnih nazorov, struji pa sta se zelo zbližali, ko je Hitler napadel Avstrijo m je nevar- nost grozila tudi za slovenski narod. Vsa stara na- sprotja so se umaknila v pozabo. Ljudje so veliko hodili v naravo, na sprehode. Zre- če imajo izredno okolico. Na grebenu, ki loči Zreče od Oplotnice, 200 metrov nad Zrečami stoje tri ljubke cerkvice. K nJim vodi sedem steza, ki se vijejo med sadnimi vrtovi, vinogradi in smrekovimi gozdovi. Red- ko kje v Sloveniji najdeš takšno okohco. Visoko Pohor- je varuje pred mrzlimi severnimi vetrovi, zato so vi- nogradi posajeni še 550 metrov visoko. Na drugi strani Zreč so lepi sprehodi po gozdovih ravne Dobrove m po prijaani dolinici potoka Koprivni- ce. Komur pa hoja ne dela težav se lahko povzpne na malo bolj oddaljene vrhove: na Golek, Skomarje, Res- nik, Padeški vrh in Planino. Omenimo pa še en izlet, ki Je edinstven zaradi kontrasta. V osmih minutah lah- ko pridemo od pošte mimo Celšeka v dolino med Ro- žanom m Sv. Martinom. Zdelo se nam bo, da smo v pragozdu. DVA NARAVNA DOGODKA Nekaj let pred drugo svetovno vojno so se v zim- skem času okoli desete ure vračali iz Karčunove go- stilne proti domu trije neraadružljivl prijatelji: Hus, Kozjeik in Jedlovčnik. Ko pridejo do tovarne se je nad Roglo začelo rdečiti. Svetloba je vedno bolj naraščala in mislili so, da je nastal v gozdu gromozanski požar. Kmalu se je svetloba spremenila v široke pasove, žar- ke, ki so menjajoč se v barvi mavrice segali od Po- horja do Brinjeve in Konjiške gore. Ta čarobna slika Je trajala okoli pol ure. Verjetna je razlaga, da je bil to polarni sij, pravilna. Leto pozneje pa je prišlo do drugega naravnega pojava. Poletnega dne, bilo Je oF>oldne, so se nad Po- horje pripodili temni oblaki. Kmalu se je odtrgal ob- lak, a v Zrečah ni padla niti kaplja dežja. Cez pol ure pa je Dravinja tako narasla, da take niso pomnili naj- starejši ljudje v vasi. Na ovinku pod Mihalekovo hišo se je reka preko brega razlila po njivah. Propust pri vhodu v železniško postajo je bil premajhen, da bi po- Železniška postaja Zreče, katero so Nemci preimeno- vali ▼ HoMenstein, požgali pa so jo partizani. žiral vso vodo in nastalo je veliko jezero. Voda je tekla po cesti med tovarno in graščino pol metra vi- soko. Ko je voda dokončno odtekla je pustila za seboj tudi debele hlode. V Loški gori Je potoček, ki teče mimo Fijavževe gostilne nanosil velike kupe kamenja, med njimi so bile tudi meter velike skale. Povodenj je naredila veliko škode, očistila pa je tudi cesto, ki Je bila vedno zelo blatna. V veseli druž- bi pri Kračunu se je še dolgo govorilo o tem. Predla- gali so celo, da naj se naredi pločnik, bi bo peljal od Kračunove gostilne do tovarne. Do uresničitve ni pri- šlo, ker Kračun ni dal zemlje za pločnik. OKUPIRANE ZREČE Peti dan po napadu Hitlerja na Jugoslavijo so bili nemški vojaki že v Zrečah. Nekaj dni poprej so zreški Nemci Gustav Pukl z družino in še nekateri drugi od- šli k svojim prijateljernna Pohorje. Ljudje so govorili, da so se zbali četnikov. Ko je za njih nevarnost mi- nila, so se vrnili in slovesno sprejeli nemško vojsko, ki se je ustavila pri Grundnerju. Tri dni pozneje, na velikonočni ponedeljek so pri Grundnerju Nemci pri- redili veliko veselico, kamor so vabili ljudi in Jim za- stonj dajali pijače. Nemci so s seboj pripeljali ves uprayna aparat in številno žandarmerijo, ki se je na- selila v župnišču. Vse so imeli že vnaprej pripravljeno. Zupan Je bil zelo mlad in ni znal nič slovensko, dobro pa je obvladal naš Jezik poveljnik žandarmerijske po- staje Cauner. Ker Je bilo ime Zreče za Nemce preveč sloverisko, so kraj preimenovali najprej v Freuden- burg, kasneje pa v Hohlenstein. Dne 16. aprila so Nemcd s pomočjo nekaterih do- mačinov, ki so nosili na rokavih rdeče trakove s klju- kastim križem, začeli zbirati talce in jih odpeljali t zreško šolo. Pripel J aH so ffi najuiglednejših domačinov. OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD Rh ( Obisk pri Srebretovi mami HISA V JEi.^RU I Malce čuden naslov, ven- dar je res, da bo kmalu pro- stor, kjer zdaj še stanuje Srebretova mama, zalila vo- da in da bo nastalo veliko jezero, po njenih besedah, »celo večje, kot je blejsko«. Tako nekako bo čez nekaj let tam v Družmirju, kjer se hi- še pogrezajo, kajti pod njimi Človeški krti kopljejo črno zlato, nad njimi pa se bo razlila voda. Srebretova mama pa živi v hiši, ki je na tistem »odpisa- nem« prostoru in kljub 93. letom (dopolnila jih bo avgu- sta letos) ni zaradi tega čisto nič slabe volje. Prav nasprot- no, vesela je, rada še kaj prebere in malo poklepeta z znanci, no, in še po Družmir- ju bi šla, če jo bi nesle noge. Kljub temu, da so jo mno- gokrat pestile težave (mož ji je umrl pred 17. leti, ima pa tudi samo še štiri otroke), je to ni uničilo in vesela ter s ponosom pripoveduje, da je Micka poročena v Ravnah (ima lepo hišo in pet otrok), da je Franci ostal doma na gruntu (je tudi poročen in trna tri otroke), da tudi Tone ni daleč (ima tudi svojo hišo in dva otroka) ter da je Jože poročen v Žalcu, ima hišo in tudi dva otroka. »Ko se do- bimo skupaj — in to ni ne- malokrat — nas je kar za malo četo«, pove v šali Sre- bretova mama. Potem se vra^ ča v vojni čas, kjer so bili v partizanih trije sinovi (Ivan, Tonči in Jože) in pripovedu- je, kako jo je bilo strah, kaj bo z njimi. No, pa se je vse srečno končalo, na veselje vseh nas. »Ja, 400 metrov pod nami kopljejo premog in Družmir- je se pogreza. Tu bo nastalo jezero, baje večje, kot blej- sko. Pogovarjamo se, da se bomo preselili v Šentilj pri Velenju. Sin bo nekaj kupil in delali bomo naprej. Veste, danes je kmetom veliko laž- je, saj je na razpolago meha- nizacija, nisi več odvisen sa- mo od rok, kot nekoč.« Takšna je 93-letna Srebretova mama, katere hiša je vse bolj podobna barčici, ki bo plula p>o jezeru, pod katerim bodo človeški krti kopali premog. Pa zaradi tega ni jezna, »bo- mo pač šli drugam.« Tekst: TONE \nRABL Foto: LOJZE OJSTERŠEK SPRETNOSTNE VOŽNJE VŠENTJURJU V soboto je bilo v Šentjurju pri Celju občinsko tekmovanje v spretnostni vožnji in spoznavanju pro mebndh predpisov. Organizirala ga je komisija za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Šentjur. Preko 30 pionirjev iz o.snovnih šol Ponikve, CSorice pri Slivnici in Šentjurja, ki so bili razdeljeni v dve starostni skupini, je pokazalo veliko spretnosti in zna- nja v cestnem prometu. Najbolje so se odrezali pio- nirji iz Oš Gorica pri Slivnici, ki so zmagali v obeh starostnih skupinah. Med posamezniki sta zmagala GUDMANDL Jože (OŠ Šentjur), pri nolajših in BRG- LEZ Vlado (OS Slivnica) pri starejših pionirjih. Zma- govalna ekipa je dobila za nagrado pokal, posamezniki pa praktične nagrade, kd so jih prispevale delovne or- ganizacije iz Šentjurja. Najboljših osem posameznikov se bo udeležilo medobčinskega tekmovanja v Sloven- skih Kongicah. Drago Mackošek PLANINSTVO: PD ZABUKOVICA DELA ODLIČNO V osnovni šoli v Grižah so se v soboto sestali na red- nem letnem občnem zboru Člani Planinskega društva Zar bukovica. Delovno poročilo je podal predsednik društva Prane Kovač, ki je med drugim p>o- vedal: »Mislim, da se naše delo najbolj kaže v tem, da smo opravili okrog 1800 udar- niških ur za razširitev doma na Homu, ki smo ga poime- novali Dragotov dom po na- šem najstarejšem članu. Dru- ga akcija pa je bila marki- ranje Savinjske poti v dol- žini 90 km. Zgradili smo bi- vak na Gozdniku, za kar ima največ zaslug Florjan Son. Ena od nalog, ki si jo vsako leto znova postavljamo, je razvijanje tradicije NOB, or- ganiziranje p>ohodov in kraj- še spominske svečanosti ob spomenikih padlih borcev. V preteklem letu se je poveča- lo tudi članstvo od 994 na 1.148.« Naloge za prihodnje obdob- je so: Najprej je treba izvr- šiti programske naloge po petletnem načrtu TTKS, skr- beti za rekreacijo delovnega človeka, dokončati dela na postojanki na Homu, zgraditi bivak na Bukovici ter mar- kirati dostop na Bukovico. Ob koncu zbora so izvolili nov odbor. Za novega pred- sednika je bil izvoljen Miro Petrovec, za gospodarja Mi- lan Podveržen, za tajnika Franc Ježovnik in za blagaj- nika Anton Brilej. TONE TAVČAR »KOŠARKA« v prijateljski košarkarski teloni sta se pomerili ekipi CilP »Gradisa« TOZD Celje tei Prosveta osnovne šole Biba Riick, okrepljena z dvema čla- noma KK »Elektre« iz Šošta- nja. Zmagala jc ekipa Gradisa z rezultatom 63:5.5. Ekipi sta iz- menjali pokal in zastavico. Za zmagovalce so največ ko- šev dosegli I>žumhur 24, Ocvirk 22 ter Jazbec 15. za poražence pa veteran Nate-k 16 košev. V. J. PORAZ PIKAPOLONIC v telovadnici osnovne šole v Žalcu je bila odip-ana tre- ning tekma med i>rvo ekipo domavega nJ le v tečaju. VESNA JAVORŠEK lx IJa, stara 20 let: »To je odlična priložnost, da si : dekleta kot mlade žene dobimo nekaj prepotre izkušenj za vodenje gc dinjstva. Naučile smo se : sikaj okusnega skuhati in či, naša učiteljica pa nai iASILCEV anaiiienju aktivne de- ji. Ze zgodaj spomladi teli s tekmovanji, to jbenem tudi čas, ko je lilo v di-uštva največ jianov. Zmagovalne eki- tekmovale na republi- tekmovanju v Hrastni- idi v državnem merilu dosegle lepe uspe- oška desetina iz Pre- je nastopila v Avstriji, 5 tekmovalo več držav, jjila prvo mesto. inulem obdobju je bilo dročju žalske gasilske 27 požarov, škoda pa i&la 1.079.000 dinarjev. »gostejši vzrok je ne- ?ost, ki je požarom bo- a kar devetkrat. Veliko )žili v preventivo in v iževanje ljudi v p>ožarni sti. Sodelovali so pri za- Franc Jelen ščiti ob lanskih poplavah ter opravili še šte\'ilne druge na- loge. Po poročilih, ki so bila zelo izčrpna, je diskutiralo 13 ude- ležencev zbora o konkretnih vprašanjih in problemih zve- ze in posameznih dmštev. Tudi za naprej imajo po- dobne naloge, kot so si jih zastavili pred tem zborom. Ob koncu so podelili dve di- plomi, ki sta jih prejela Martin Vučer in Vinko Pra- potnik, kot častna člana ob- činske gasilske zveze, dose- danjemu predsedniku Vmku Jordanu pa so za 20-letno predsedovanje podelili diplo- mo in ga imenovali za čast- nega predsednika. Antonu Grosu so podelili čin višjega častnika, Jošku Rozmanu, predsedniku skupščine Žalec, pa spominski album. Za novega predsednika je bil izvoljen Franc Jelen iz Polzele, za poveljnika pa Anton Farčnik iz Prebolda. OBITEV! I>obovičnik i Mimogrede navrgla Se JI* nasvete iz lastnih iz- k. DOBOVICNIK iz stara 23 let: »Zaen- * sicer nimam svojega "^jstva, a ui>am, da ga I '^eia* zato sem tovari- Mevi hvaležna, da nam p^la in povedala toli- jji ^'^nih in zammivih ^ nas mnogo nauči- JMILA LIPUS iz Celja, H ^ let: »S tečajem sem Ljudmila Lipuš bila zadovoljna. Mislim, da je program naše učiteljice brez pripomb. Moti pa me, da Delavska imiverza v Celju ne more najti v Celju pri- merne kuhinje za takšne te- čaje, saj bi kandidatk bilo dovolj glede na to, da se nas je v Šempeter vozilo kar de- vet Celjank.« Tudi ostale tečajnice so bi- le enakega mnenja in v šti- rinajstih mladih gospodinj- stvih bo prav gotovo prijetno dišalo. Tekst in foto: T. TAVČAR VZOREN SPREVODNIK Veliko beremo v časopi- sih o nevljudnih voznikih m sprevoonikih avtobusov. Toda moramo omeniti tu- di drugo stran medalje. Pisati moramo o sprevod- nikih in voznikih avtobu- sov, ki se razlikujejo od svojili vrstnikov po svoji prijaznosti, iskrenosti in dobrosrčnosti. Prepričan sem, da je la- hko IVAN PERC vzor marsikateremu sprevodni- ku, ki je zaposlen, tako kot on, pn podjetju Izlet- mk. To pa ni samo moje mnenje, temveč^ irmenje vseh tistih, ki ga pozna- mo kot vedno nasmejane- ga tn prijaznega človeka. Svoje delo opravlja vest- no, marljivo in v veliko mero potrpežljivosti. Zani- malo me je to in ono, ve- liko sem ga spraševal in vam ga želim predstaviti. Rojen je bil 1948. v Pre- vorju. Poleg osnovne šo- le je uspešno končal še poklicno šolo za voznike motornih vozil ter končal tečaj za skladiščnika. Kako doigo ste že zapo- sleni kot sprevodnik? Zaposlil sem se takoj po odslužen ju vojaškega ro- ka, to je 1969. leta. Na kateri relaciji tre- nutno vozite? To je relacija Prevorje — Kozje — Celje — Krš- ko — Brežice — Krško — Store — Prevorje. Vaše mnenje o potnikih. Zelo dobro. Kaj mislite o kritikah, ki jih pišejo razočarani potniki zaradi vedenja ne- katerih uslužbencev vaše- ga podjetja? Odobravam Icritiko sa- mo v primeru, če je pri- mer kritike vreden, nika- kor pa ne obsojanja po nepotrebnem. Vaše želje oziroma spo- ročilo potnikom. Želim, da bi bil na sve- tu mir. Hočem moderniza- cijo kozjanskih cest ter s tem konec prahu in lu- kenj. Istočasno pa se za- hvaljujem letnikom za ra- zumevanje in potrpežlji- vost. Tako ie povedal Ivan Pere. Potniki želimo, da bi mu bilo podobnih čim več. BOGDAN PODPLATAN Šentjur SODELOVANJE Z VOJAKI Pred dnevi" je bila pri ObKZM Šentjur seja pred- sedstva, na kateri so pregle- dali in ocenili delo v prvem tr('Lnesečju in sprejeli pro- gram dela za naslednje ob- dobje. Iz poročila predsednika ZM Šentjur tov. Mctličar .Marti- na je razvidno, da je bilo delo v prvem tromesečju razgibano in uspešno. Usta- novili so tri aktive mladih delavcev, sooložaju novega kolektiva, odpreti z odkrito besedo. Z ene in druge strani. In kaj pravijo o predvideni integraciji zaposleni v teh kolektivih? 1 FANIKA OJSTERŠEK, pro- , dajalka slaščic v Vrtnici (Na- na): Zal na sestanku kolekti- va, ko je bila beseda o in- 1 tegraciji, nisem bila. Imela j sem delo. Navzlic temu mi- I slim, da bi bilo bolje, če bi se združili. Več ljudi več ve. In tako bi lahko bilo tudi v združenem kolektivu. Ra- zen tega sem prepričana, da slabše ne more biti. Lahko samo pridobimo, če bomo tudi v naprej dobro delali. IRMA RANCIGAJ, nataka- rica pri Zvezdi: Na to inte- gracijo smo se že dolgo pri- pravi j ali. Tudi v našem kolek- tivu. Misel je bila zrela na- vzlic temu, da smo doslej dobro delali in poslovali. Me- nim, da bodo lahko prihodnji uspehi še lepši. To pa po- meni, da bo bolje za nas zaposlene kot za kolektiv kot celoto. Zato tudi težko pri-" čakujemo končni načrt o po- ložaju novega, združenega kolektiva. ZOFKA SENICAR, nataka- rica v Ljudski restavraciji: Četudi zaradi delovne obvez- nosti nisem bila na nedav- nem sestanku, mi je pobuda o integraciji dobro znana. Menim, da je misdi dobra in da bo uresničitev načrta dala dobre rezultate. Navzlic temu bi predlagala, da bi se o določenih problemih še dobro pogovorili, zlasti še, da bi odpravili nekatere ne- jasnosti, ki nas motjio. MARIJA PELAN, kuharica v Majolki: V načelu ndsem proti integraciji. Želela pa bi si, da bi nekatera vpra- šanja rešili pred referendu- mom. Tiidi glede predlagane ga TOZD, v katerem bi bili poleg našega kolektiva še Ljudska restavracija. Zvezda m Pošta. O določenih vpraša- njih bi se morali pogovoriti zlasti člani teh štirih kolek- tivov. In to odkrito, pošteno, da bi ne imeli občutka vsi- ljene zadeve. JOŽICA GODEC, natakari- ca pri Pošti: Menim, da bi mtegracija lahko dala zaže- lene rezultate, še zlasti, ker smo majhni kolektivi in ni- smo kos večjim nalogam. V pripravah, na to združitev bi lahko rešili tudi vprašanje osebnega dohodka. Ta je v gostinstvu premajhen. In če bi bilo rešeno to vprašanje, bi bilo tudi razpoloženje za novo organizacijo dosti lepše. IVANKA BRINOVSEK, na- takarica pri Ojstrici: Na m- tegracijo gledam z velikim optimizmom. Ločeni smo slabotni, majhni. Pred nami pa so nekatere pomerribne naloge. Tudi kar zadeva gra- ditev novih gostinskih objek- tov. Sami bi teh nalog ne zmogli, združem pa bomo lahko marsikaj uredili. Sicer pa, saj bomo tudi v prihod- nje delali. In če bomo delali bolje, bo lepše tudi za nas vse! Odločitev o integraciji bo padla na referendumu prve dni maja. MB 16. stran ~ NOVI TEDNIK St. 14 — 11. april 1974 NO VI TE D NIK j: A S ODOBNOKMETIJSTVO Slavko Zagožen RES ZADOVOLJEN Tako pravi SLAVKO ZAGO- ŽEN, ki s sestro Poldko kme- tuje tik pod vrhom Homa, kakih šeststo metrov nadmor- ske višine. — Kmetic veselo na svetu živi, pripoveduje pesem. Ali pa: Res lepo je na deželi. Mnoge pesmi, mnoge p>ovesti opevajo kmečki stan, rajaniš- Ija Slavko. Jaz pa pravim: Bilo je nekoč. Kje so tisti zlati časi, ko je kmet lahkot- no in brezskrbno živel! Jaz jih ne p>omnim, pa jih imam šestinštirideset. Sestra pa si nalaga sedmi križ. Naš ginmt pa brezen, hudo brezen, rav- nina prislonjena v strmino. Koš je najin vsakodnevni pribor. Kakor pri mizi žlica. In ko bi bil človek zdrav, pa sem že toliko let skoraj sto- odstotni invalid. Sprva niti pri davkih niso kaj prida spregledali. Zdaj sva zemljiš- kega davka prosta. Samo so- cialno še plačujeva. Pa še za tisto gre bolj žaltavo. Sicer pa sem zdaj kar zadovoljen. Končno so mi zaradi stood- stotne invalidnosti priznali pokojnino. Po očetu, ki je bil knap preko štirideset let. Ja, pa sem leta in leta zaman prosil, delal prošnje in pri- tožbe, trkal na vrata v Žal- cu in Celju. V Ljubljano pa res nisem šel. Včasih me je zamikalo, da bi se obrnil na Maršalat. Potem pa se je zgodilo zgolj slučajno. Z vr- ha Homa pripelje z motor- jem moški, ki ga še nikoli nisem videl. Nekaj je pri mo- torju moral priviti in je usta- vil na našem dvorišču. Po- magal sem mu, on pa me je vprašal, od kod moja inva- lidnost. Povedal sem mu, da sem prišel pred kakimi 25 le- ti iz vojske in koj se je za- čelo. Takole me je zvilo, brez palice ne morem nika- mor. Trdil sem, da sem se prehladil v vojski. Niso pri- znali. Pa me je ta moški podučil: Cujte, tudi v moji družini smo imeli tak primer. In zdaj ima pokojnino po očetu. Tudi vi jo morate do- biti. Ce mi ne bi jutri pote- kel dopust, takoj vam pri- skočim na pomoč. Poznam člene tistega zakona, ki vam morajo odpreti vrata do po- kojnine. Kar stopite na ob- čino in jim povejte ... Pozneje sem zvedel, da je oficir vojne mornarice. Ubo- gal sem ga in začel trkati na vrata. Nič. Znova v Žalec in Celje, potrkam še glasne- je. Potem pa so res našli tiste člene menda še bolj novega zakona. In so mi priznali kar čedno pokojnino. Tisoč štiristo novih dinarjev. Zdaj sem vsaj brez skrbi. Ce en- krat zares popolnoma obne- morem, ne bom brez dinarja in zdravniške pomoči. Zdaj so tudi zame svetlejši dnevi. In za sestro. No, zdaj, če bo še letina dobra, pa bomo na jesen zares tisto zapeli: Kme- tič veselo na svetu živi, je končal SLAVKO ZAGOŽEN, se oprl na palico in zavil proti hlevu. -dk- ZADOVOLJNE Z DELOM Kmetijski kombinat Hme- zad Žalec sodi med največje kolektive v žalski občini. Med zaposlenimi, ki zdaj že prid- no delamo na hmeljišču, so tudi tri delavke že več let zveste tej delovni organiza- ciji, zato sem prav njih vpra- šal kako in kaj? ŠTEFKA PASKE: »V Sa- vinjsko dolino sem za stalno prišla pred 10 leti. Takrat sem se tudi tukaj zaposlila. Z delom sem zadovoljna, si- cer bi ne vztrajala tako dol- go. Tu imam sedaj družino in stanovanje. Lahko mimo rečem, da bom ostala v kom- binatu, na zemlji in v hmelju še vrsto let.« MARIJA SLOGAR: »Sem sem prišla pred štirinajstimi leti iz Krapine. Ves ta čas sem zaposlena pri KK Ža- lec in svoje zaposUtve tudi ne nameravam menjati. Tu sem se tudi poročila, imam dva otroka ter primemo sta- novanje. Ce si leta dolgo tesno povezan z zemljo, se od nje težko ločiš.« MARIJA HR2ENJAK: »Te- žave seveda tudi imamo. Tež- ko je, da pozimi delamo sa- mo po pet ur dnevno, poleti pa po devet ur. Tako kot to ni verjetno povsod, bi včasih rade zaslužile več, kot zaslužijo drugod. V Kombi- natu sem že deset let. Pri- šla sem iz Varaždina in sem zadovoljna.« Tekst in foto: T. Tavčar Rečica ob Savinji ŠE SVE2E KUHANO V Rečici ob Savinji se je prejšnji teden končal tritedenski začetni kuhar- ski tečaj za kmetice. Te- čaj, ki je bil razdeljen v teoretični in praktični del, je vodila Marija Be- zovšek, ki se tudi sicer ukvarja z napredkom kmetijstva. Pri teoretič- nem delu so obravnavali tehnologijo živil, ureditev stanovanj, higieno idr., pri praktičnem delu pa so po receptih in pod nadzor- stvom učiteljice priprav- ljale razne jedi in pog- rinjke. Najboljše pa je bi- lo na koncu, ko so poje- dle pripravljene dobrote. Med tečajnicami je bila tudi Marija PLANOVŠEK (20), ki je o tečaju pove- dala naslednje: »Kuharski tečaj je nuj- no potreben za vsa mlada dekleta, gotovo pa tudi za izpopolnjevanje starej- ših žena-kuharic. Nujno bi bilo, da bi tudi dekle- ta, ki končajo razne šo- le, obiskale takšne teča- je. Med šolanjem je kaj malo prilike, da bi se na- učile osnovnega kuhar- skega znanja, kaj šele do^ brega kuhanja, ki je da- nes pomembno tudi za- radi zdravja. Tečaj nam je nudil os- novo za kuharske spret- nosti. Potreben bo še na- daljevalni tečaj, na kate- rem se bo nfogoče še iz- popolniti. Zaposlena sem v obra- tu malih gospodinjskih aparatov TGO Gorenje v Nazarjah, po službi pa me vedno čaka doma delo na kmetiji, tudi kuhanje.« Pepi Miklavc NAMESTO KOPAČEV- CARAGARD Zel v vinogradu je huda nadloga za vsakega vino- gradnika. Tem huje je, če ni ljudi za kopanje v vino- gradu, kd ga je treba vsako leto tudi po dvakrat po- noviti, če se zel premočno obraste. Kemija je iznašla nadomestilo aa kopače. To je CARAGARD škropivo, ki uniči zel v vinc^adu. To je selektivni herbicid nalašč za vinograde. Oe je delo temeljito opravljeno, si prihranite kopanje tudi za dve leti. Sicer pa pojasnilo inženirja Satlerja, svetovalca pri AGROTEHNIKI v Celju, kjer je škropivo CARAGARD na prodaj: Caragard je herbicid, Id ga uporabljamo v sadov- njakih in predvsem v vinogradih, ki so staiejši od štirih let. V vinogradih ga lahko uporabljamo že v jeseni. Najboljši uspeh dosežemo, če ga uporabimo v jeseni 7,5 kg na ha in zgodaj spomladi zopet 7,5 k$ na ha. Odličen uspeh dosežemo, če škropimo s 15 kg na ha po zimski kopi, takrat ko so pleveli že nekoliko odgnali. S Caragardom uničimo vse plevele (tudi slak) ra- zen regačice. Prihodnjič vas, dragi bralci, popeljem z reportažo na obisk h kmetu v okolico Buč, ki je laru škropil s Caragardom in mu letos ni pognalo v vinogradu zeli niti za košarico. KMALU NAGRADNA IGRA NT IN RG Gozdni obrat Šoštanj: RAZDROBLJENOST Površina gozdov na ob- močju šaleške doline ob- sega kar 9.200 ha. Od te- ga je v družbenem sek- torju le 20 odstotkov go- zda. Ostali gozdovi so v lasti zasebnikov, ki go- spodarijo z njimi pod kontrolo šoštanjskih go- zdarjev. Letni etat na ce- lotni gozdni površini je cca 23.300 kub. metrov, od tega listavcev 20 od- stotkov, ostalo pa so igla- sti gozdovi. Neugodna posebnost je velika razdrobljenost go- zdne posesti, saj je po- vprečna velikost ene po sesti le 3,8o ha. število gozdnih posestnikov je temu primemo veliko, kar 2.150! Takšni pogoji ote- žujejo smotrno izkorišča- nje gozdov in gojitveno načrtovanje. Gozdarji so prišli do spoznanja, da nenačrtno gospodarjenje ne vodi k boljšanju rezultatov. Raz- drobljena gozdna posest skoraj onemogoča delo po strokovnem načrtu. Gozdarji so želeli ustreči zahtevam gozdnih posest- nikov. Tako so postali nekak servis za odkazilo in žigosanje lesa. Na tak način je bilo mogoče re- alizirati plane oddaje le- sa, strokovno delo pa je bilo v šablonskem in obr- tniškem delu. Takemu delu je bilo potrebno narediti konec. Z analizo dela so se po kazale izgube, do katerih ne bi prišlo, če bi se de- lo vnaprej razčlenilo na osnovne faze. V letu 1971 so revimi gozdarji in delovodje v dnevnikih vsak dan raz- členjevali delo po ,času. Podatki so pokazali na- slednjo strukturo porab Ijenega časa: — odkazilo lesa 32 od stotkov — gojenje in varstvo gozdov 15 odstotkov — administracija, se- stanki, predavanja, eks- kurzije 18 odstotkov — organizacija dela, ob- hode, kontrole del in ne- dovoljenih sečenj, prodaje lesa 23 odstotkov — izmera, žigosanje, prevzeme in oddaja lesa 12 odstotkov Temeljito proučevanje omenjenih podatkov je dalo prve željene ukrepe za racionalnejši izkori- stek. Za boljšanje gojitve go- zdov so bili v zimskem času organizirani teden ski seminarji, kjer so ob- ravnavali teorijo skupin- sko postopnega gospodar- jenja. Pozneje, spomladi, so opravili tudi že prva terenska dela, kjer so bi- li upoštevani rezultati teoretične študije. šoštanjski gozdarji so na svojih delovnih mestih le tri ieta. Začeli so delo. ki obeta boljše rezultate, delo, ki je dmgje po sve- tu že dolgo osnova za uspešno gospodarjenje. Kot pravijo, je potreba prišla spontano, kot po sledira delovnih uspehov in rezultatov. PEPI MIKLAVC 14 — 11. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 17 EDNIKOVA OKROGLA MIZA - TEDNIKOVA OKROGLA MIZA VEČ PRAVIC - VEČ NALOG Ivica Teršek Miran Zager Bilo jih je sedem, ki so se pogovarjali z nami. Sedem dijakov iz srednjih šol, ki so odkrito povedali vse. kar »škripa« v dijaški samoupravi. In to je bil glavni namen naše okrogle mize. Hoteli smo zvedeti resnico o dijaškem samoupravljanju na šolah, kaj dijaško samoupravljanje je in kakšno bi moralo biti. Še nekaj bi rada pojasnila tule v uvodu. Ko govorimo o dijaškem samoupravljanju mislimo na del samoupravnega odnosa, ki je (bi moral biti) prisoten na vsaki šoli. Gre namreč"za to, da oblikujeta samoupravni odnos na šoli dva subjekta učnega procesa: učenec in učitelj. In ko govorimo o dijaškem samoupravljanju govorimo samo o delu samoupravnega odnosa, v katerem nastopajo kot subjekti samo dijaki. Toliko v pojasnilo. Sicer pa vemo, da moramo govoriti o položaju učenca in učitelja v samouparvijanju na šoli. Pobuda za okroglo mizo je izšla iz našega uredništva, organizirali pa smo jo skupaj z Občinsko konferenco Zveze mladine Celje. Sodelovali so: Ivica Teršak, član delegacije Pedagoškega šolskega centra, Miran Zager, delegat aktiva ZM Ekonomskega šolskega centra v interesni konferenci mladih v izobraževanju, Marjeta Brečko, delegat aktiva ZM Pedagoškega šolskega centra v predsedstvu občinske konference ZM Celje, Jelka Cegnar, član delegacije Gimnazije, Gorazd Selišnik, delegat mladih v zboru delovnih ljudi Ekonomskega šolskega centra, Milena Kolenko, delegat aktiva ZM Gimnazije v občinski konferenci ZMS Celje in Urška Belcer, delegat Občinskega odbora RK {komisije za delo z mladimi) v predsedstvu republiške konference ZMS. dijakinja Gimnazije v Celju. Okroglo mizo sta vodila Damjana in Branko StamejčiČ skupaj s sekretarjem občinske konference ZM Celje Francijem Ramšakom. Ivica Teršak: »Na naši šoli se dijaki že dolgo pogovarjamo o samoupra- vljanju. Vendar se md zdi, da profesorji s posmejiom gledajo na naša prizadeva- nja in velikokrat od njih zaman pričakujemo pomo- či. Sicer pa je največja na- paka v tem, da pojmuje- mo dijaško samoupravlja- nje kot javno ocenjeva- nje. Zal tudi s tem še ni- smo p)ovsod uspeli. Veli- kokrat je neuspehom kriv predvsem strah pred pro- fesorji.« Miran Zager: »Dijaško samoupravljanje je zrcalo dijaške aktivnosti na šo- lah. Največjo vlogo ima seveda mladinski aktiv, ki lahko s svojim delom veliko doseže. Tako smo na naši šoli tvorno sode lovali pri oblikovanju uč- nih načrtov, obravnavi disciplinskih prekrškov, razvijali smo sodelovanje med profesorji in dijaki, skratka, naredili smo pr- vi korak k preraščanju dijaka in objekta učnega procesa v njegov subjekt. Toda tudi to še ni dovolj. Na naših šolah bi morah spregovoriti tudi o idej- nosti pouka. Marksizem mora dobiti na šolah po- membnejšo vlogo. Po mojem je bistvo dijaške samouprave v prerašča- nju dijakov iz objektov v subjekte učnega procesa. Poti, ki vodijo v spre- membo njegovega položa- ja pa so številne in od- visne od nas samih«. Marjeta Brečko: »Samo- upravljanje si na šolah največkrat predstavljamo kot javno ocenjevanje. Dijaki bi se morali za- vzemati predvsem za dru- ge oblike samoupravlja- nja. Tako bi se morali enakopravno s profesorji vključiti v oblikovanje učnih načrtov. Aktivno bi morali sodelovati v šol- skih in izvenšolskih deja- vnostih, predvsem pa bi se morala uveljaviti na učnih urah debatna izme- njava mnenj med profe- sorji in dijaki. Temu pa ni tako, krivi smo pred- vsem dijaki sami, ker smo pasivni in iz sklopa samoupravnih pravic izlo- čamo samo javno ocenje- vanje«. Jelka Cegnar: »Javno ocenjevanje je še vedno osnova naše samouprave zato, ker smo dijaki ve- deli, da lahko prav na tem področju veliko do- sežemo. Ta prva stopnica pa mora služiti kot osno- va za razvijanje širših oblik dijaškega samoupra- Marjeta Brečko Jelka Cegnar vljanja. Dijaki so uspa- vani in se ne zavedajo, kako široke možnosti jim nudi samoupravljanje, za- to je naloga aktivov ZM in ZK, da dijake osvesti jo. Približati jim morajo proces odločanja, jih se- znaniti s pravicami in dolžnostmi, ki so zapisa- r*e v statutu in z učnimi načrti. Šele potem se lahko pogovarjamo o di- jaški samoupravi.« Milan Zager: »Res je, dijaki smo že po tradici- ji pasivni. Naše delo se začne in konča ob šolski knjigi. Ce hočemo nekaj doseči tudi na področju tvornega in ne le repro- duktivnega znanja, mora- mo najprej pomesti pred lastnim pragom. Urediti moramo svoje vrste, spo- znati, kaj hočemo in šele potem kritizirati napake drugih.« Gorazd Selišnik: »Mla- dinski aktivi, ki delujejo na srednjih šolah, bi mo- rali nameniti več pozor- nosti dijakom, ki so v pr- vih letnikih. Povedati bi jim morali, kaj so njiho- ve dolžnosti, pravice in kje lahko enakopravno soodločajo. Osvestiti bi morali dijake v prvih let- nikih. Le tako bi imeli na šolah aktivne mlade ljudi vsa štiri leta šola- nja.« Jelka Cegnar: »Pa še to. Delo mladinske organiza- cije je vse preveč zaprto v ozek krog aktivistov. ,Forumsko' delo moramo odpraviti. Delo moramo iz aktivov in krožkov vnesti v osnovne celice dijaškega samoupravlja nja — v razrede. V mla dinskih urah morajo naj- ti svoj prostor predvsem tiste teme, ki najbolj ne- posredno zadevajo dija ško samoupravo.« Ivica Teršak: »Da, prav to je pot, ki vodi k akti- vizaciji dijakov. Vsakega mladinca lahko aktivira- mo na področju, ki ga zanima. Zato moramo te- žiti k specializaciji mte- resov: športnik naj se usmerja v šport, dijak, ki ga zanima marksistič- na teorija, pa naj se vključi v marksistični krožek. Dijaki ne rabijo veliko, da postanejo de- javni. Dovolj je le to, da se na šoli sproži vpraša- nje, ki jih neposredno zadeva.« Milena Kolenko: »Me- nim, da je prepozno, če začnemo osveščati dijake prvih letnikov na sred- njih šolah. Mladinska or- ganizacija bi morala že v osnovnih šolah obveščati učence o delu aktivov na srednjih šolah in jih tako seznanjati z njihovimi bodečimi nalogami. Kajti dijaka, ki pride iz osnov- ne šole popolnoma nepri- pravljen, je zelo težko vključiti v aktivno delo. Posebej pa to velja za bodoče delegatsko delo.« Milena Kolenko: »Dele- gatski sistem predstavlja za dijaško samoupravlja- nje velik napredek. Po šo- lah bomo morali dijaki najti pravilne oblike de- lovanja delegatov, ki ne smejo biti pri svojem de- lu izolirani. Delegatski sistem daje možnosti za uresničitev interesov dija- kov.« Jelka Cegnar: »Paziti moramo, da se delegatski sistem na srednjih šolah ne izrodi v golo številčno zastopanost. Zagotoviti moramo vsebino dela de- legatov in jim pri ures- ničevanju zastavljenih na- log pomagati.« Urška Belcer: »Osnovna celica dijaškega delegat- skega sistema mora biti razredna skupnost, kjer bi se morali pogovoriti o naših željah in nalogah. Te moramo nato uskla- diti in šola mora kot ce- lota nastopati navzven z že izoblikovanimi in enot- nimi nalogami.« Jelka Cegnar: »V dele- gatskem sistemu ne sme- mo videti le možnosti za izbojevanje pravic. Vede- ti moramo, da več pravic pomeni tudi več dela in več učenja. Ne samo uče- nja za znanje in ocene, ampak predvsem za živ Ijenje in delo. Ko smo prišli do te ugotovitve, b: morali povedati še to, da bi morali v novem dele- gatskem sistemu osvešča- ti tudi profesorje, in ne le dijake. Dejstvo, da več pravic pomeni tudi več dolžnosti in več koristne- ga znanja, bi morali spo- znati tudi profesorji in nam pomagati pri uresni- čevanju naše želje, da že skozi samoupravljanje na srednji šoli maturiramo v socialistični šoli za živ- ljenje.« ZAKLJUČEK • Dijaška samouprava ni dovolj razvita. Krivi so predvsem dijaki sami. Na šolah morajo spozna- ti, da je dijak samoupra- vi j alec le tedaj, ko na- stopa kot subjekt v učno vzgojnem procesu. • Mladinski aktivi mo- rajo mlade usmeriti v po- litično delo preko intere- snih dejavnosti. Svoje delo morajo razširiti iz zaprtih aktivov v razred- ne skupnosti. • Mladinski aktivi mo rajo osveščati že učence osnovnih šol in jih pri- pravljati za bodoče delo. • Osnova delegatskega sistema na šolah mora biti razredna skupnost Številčna zagotovitev mla- dih v delegacijah ni do- volj. Poudarjena mora biti vsebina dela. • Več pravic pomeni tudi več dolžnosti, več dela, več učenja. To mo- rajo spoznati tako dijaki kot tudi profesorji, ki lahko s svojim znanjem in vplivom veliko poma- gajo. ■ • Občinska konferenca ZM mora mlade stalno seznanjati z bistvenimi problemi njihovega dela. Delegate mora ustrezno vključevati v delegatski sistem odločanja in dogo- varjanja ob sodelovanju vseh ostalih družbeno-po- litičnih organizacij. Okroglo mizo sta vodila in pri- pravila: DAMJANA STAMEJCIC BRANKO STAMEJCIC Milena Kolenko Urška Belcer Gorazd Selišnik 18. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 11. april 197^ NAŠA BESEDA 74 - NAŠA BESEDA 74 - NAŠA BESEDA 74 - NAŠA BESEDA 74 - NASA In je že osmo leto med nami. Zastor se je dvignil in v soju gledaliških luči se je začela Naša beseda. Beseda mladih, ki iz leta v leto, iz generacije v gene- racijo pripovedujejo, igrajo, recitirajo in pojejo našo pesem in našo besedo. Ne- kateri SO začeli že v osnovni šoli, nadaljevali na srednji in Jure Cekuta je celo že kot študent spet našel pot nazaj k Naši besedi in pomagal mlajšim, da je predsta- va stekla na odru. Kaj je pravzaprav Naša beseda. Srečanje mladih na odru — to ne pove veliko. Morda bodo mladi Izvajalci povedali sami kaj več. BRIGITA TOPOLE, obiskuje na IV. osnovni šoli 5. raz- red. Doma je iz Celja, o Na- ši besedi pa je dejala: »Zelo rada nastopam, letos nisem Sila prvič na odru in si š*» telim igrati. Za priprave na- še »Enajste šole«, ki jo je napisala tovarišica Darinica 'k>štova, smo imeli časa ko- maj en mesec. jaz sem igra- la lekarnarico. Besedilo ni bilo težko, vsi smo ga zelo dobro razumeli. Mnogo smo se ob njem tudi presmejali in sami kaj novega izmisli- li ...« ANTON PRGIN končuje 3. let- nik Gostinske šole v Celju, doma pa je iz Rogaške Sla- tine: »Prvič sem nastopil na gledališkem odru ob letoš- nji naši besedi. Mi smo de- lali na tekstu z naslovom Tvoj čili pogled, mladi kajuh — Kanjuh! Imeli smo časa kakšen mesec, nismo pa Ime- li strokovne pomoči iz gle- dališča. Tudi slabe prostore imamo v šoli, tako da nismo skoraj imeli kje vaditi, pa še tisto vse v prostem času. Mi smo šele v februarju prišli v šolo ... Zame je bila Naša beseda veliko doživetje. Ko sem bil na odru, se mi je vse zdelo celo neresnično ... Mo- ja želja je, da bi drugi, mlaj- ši letniki nadaljevali naše de- lo in imeli tudi več uspeha. Predvsem pa jim želim, da bi imeli boljše pogoje dela. Še ko bom zapustil šolo, bom dolgo v sebi nosil ta svet, ki sem ga spoznal v gleda- lišču ob Naši besedi.« DARINKA POTOČNIK obisku- je Srednjo zdravstveno šolo v Celju, 3. letnik, sicer pa je doma iz Žalca: »Lani smo imeli na sporedu poezijo Gre- gorja Strniše. Letos pa smo predstavili Svetiano Makaro- vičevo. Zakaj takšna odloči- tev? Zdi se nam, da je to neko čudno prepletanje. Mor- da je celo v tem nekaj ne- realnega, vendar sodobnega, nekaj impresionističnega. V samem tekstu smo veliko na- šli. Velik del same pesnice, največ pa seveda sebe. Nje- ne besede so nam bile zelo razumljive, iskali in šali smo del svojega sveta. Zato je lepo delati tisto, kar razu- meš, kar ti je blizu. Naš mentor je bila prof. Grčarje- va, strokovno, gledališko pa nam je pomagala igralka celj- skega gledališča Jana Šmi- dova. Najprej smo mislili imeti celo Minattija, pa nas je ravno Jana Šmidova nav- dušila za Svetiano. Ne vem... bilo je lepo. Prav gotovo bom še sodelovala naslednje letO. Tako tudi ostali.« VOJO MELIK: »Naša beseda mi pomeni veliko. Na naši Tehniški šoli se vsako leto resno pripravljamo za to ve- liko kulturno manifestacijo mladih.« " »Naša beseda« je pripeljala na oder v vseh teh letih na stotine mladih ljudi. Nel^a- ler-. so začeli v osnovni šoli, srečavali smo jih pozneje v srecoijih šolah in še zdaj, ko so nekateri že študenti, še vf-cno spremljajo delo svojih nas.lednikov v šolah. To vse nedvomno priča, kako močna je ta dramska DARINKA JOŠT, dolgoletna prosvetna delavka, nepogreš- ljivi vodja mladih IV. osnov- ne šole na Naši besedi: »Mi nikoli nič ne naštudiramo iz- recno za Našo besedo. Dela- mo čez leto in če uspe, da- mo to v gledališče. Nikoli ne izbiram igralskih »zvezd«. Pri nas je princip kolektivno- sti. Čimveč otrok mora na- stopati.« manifestacija, ki zahteva mnogo, mnogo truda. Popreč- ni gledalec v gledališču niti ne more slutiti, koliko dela je s pripravo posameznih predstav, pa čeprav gre v nekaterih primerih za čisto k'asične oblike recitalov. Letošnja »Naša beseda« nam daje tudi nekaj v raz- mišljanje. Prav gotovo to, da sta nastopili samo dve osnovni šoli. Osnovna šola I. celjske čete in IV. osnov- na šola. Obe sta sicer stari znanki te prireditve, vendar sme pogrešali vsaj še Hudi- r.jO, II. osnovno šolo. Osnov- no šolo v Vojniku in še ne- katere druge. Morda so iz- gubili pogum, ker jih žirije v prejšnjih letih niso uvr- ščale na prva mesta. Raz- prave o značaju »Naše be- sede so že stare. Ze od nekdaj je bilo sporno, ali na bo ta prireditev tekmo valnega značaja ali bolj re- vijskega. Kakor je tudi prav, obveljala je ta, druga. Ven- dar nekaj tekmovalnega še ostaja. 2e ob tem, da mo- ra republiška žirija odločati, kdo bo šel na republiško sre. čanje, ki bo tokrat prihod- nji mesec v Celju. Letošnji izbor pri nastopajočih je po- kazal, da so vsi hoteli ostati aktualni, angažirani. V pro- gramih je bil prisoten pesnik Kajuh, ki je obenem simbo lisural tudi pohod Štirinajste. Sodobna slovenska FK>ezija je našla mnogo prostora na gle- dališkem odru in mladi so jo docela sprejeli medse za svojo. Srednja zdravstvena šel a je pokazala, da ni ozko usmerjena v svoje strokovno deio. Pravtako tudi srednja tehniška šola, kar je že njena tradicija. Njen nastop »Utrip življenja« nam je lahko mar- sikaj povedal. Presenetila je ekorimska šola z izborom, ki je v resnici in povsem opravičil svoje izvajalce. Nobeno presenčenje ni bi- la IV. osnovna šola, ki je svoje »Enajsto šolo« pred- stavila tako, da je vsak lahko videj, kako otroci igrajo svo- jo igro in so zato enkratno prisrčni in prepričljivi. S tem pa so v celoti opravili svoje dela, za kar gre ne- dvdomno največja zahvala Da- rinki Joštovi za njen tekst. Gostinski šoli se je v na- stopu seveda pozsnalo, da niso imeli pomoči iz poklicnega gledališča, čeprav so svoje dele opravili z vso ljubez- nijo. Nedvomno je tukaj tudi mesto, da omenimo dolgole^ ne spremljevalce in tiste po- magače, bretz katerih bi si težko predstavljali »Našo besedo«. To je igralka Ma- rija Goršičeva, ki svoje zna- nje in izkušnje z gorečnost- jo in zagnanostjo prenaša na mlade v različnih šolah, pa igralci Branko Grubar, Jana šimdova, Bogomir Ve- ras, režiser Štefan žvižej in še drugi. Prav je, da sode- lujejo, prav je, da iX)magajo. Želimo lahko le to, da bi po možnosti čimveč šol imelo takšno strokovno pomoč. In še beseda organizatorju: Ob- činska konferenca Zveze mladine v Celju zasluži pri- znanje za opravljeno delo, veoidar bo morala v bodoče tudi razmišljati o vzpostav- ljanju boljših kontaktov med samimi šolami in pozneje nastopajočimi skupinami. Raz- govori, kakršni so bili že pred leti, ne bi bili odveč tudx sedaj. Pred leti so bila porojena tudi razmišljanja o razširitvi »Naše besede«. Na glasbeno in likovno področ- je. Verjetno je to še aktu- alno, vsaj moralo bi biti, kljub večjim organizacijskim in kadrovskim obvezam. Mla di ljudje so željni izpovedi. »Naša beseda«, ki se je pred osmimi leti rodila iz ideje tedanjega mladinskega pred- sednika Celja Jožeta Volfan- da je najboljša in največja priložnost za izpoved mladih. Vse dosedanje manifestaci- je na odru celjskega gledali- šča, ki že vsa leta sprejema pod svojo streho številne miade igralce, so potrdile, kako dovzetni so mladi za ustvarjanje. In kaj ni kon- kretnejše kulturne akcije ij,^ je »Naša beseda«? Za'o to pisanje velja kot po^ tuoš tistim, ki so mortj, vrgli puško v koruzo. Naj j vrnejo, kajti pogrešamo jjij Pogrešamo tudi mlade iz d, lovnih organizacij, iz kraje, nih sikupnostd. Morda pa |y katera od naslednjih »NaSj besed« potekala cel teden j ne samo dva dni. Besedilo in slii;, DRAGO MEDVD ELVIRA KNEZIČ, 2. letr Tehniške šole v Celju: »Na beseda je nekaj lepega, j sestavljamo program skupi sko, po sistemu več glav v( ve. Je pa Naša beseda nek čudovitega. Če govorim zas lahko povem, da nikoli ne sprejela pesmi, ki jo ne i razumela. Zdi se mi, da j nikoli ne^ bi mogla dobii povedati. Letos smo imeli t bor sodobne slovenske poi zije. Vse pesmi so nam bil blizu. Tudi naslov recita »Utrip življenja« veliko pov Vadili smo približno en m sec. Med vajami so nasta le nove kreacije. Pri meni včasih prepričanje okoli kal ne pesmi še nihalo. Najvi imam od Minattijeve pesi »Nekoga moraš Imeti rad, | čeprav trave, drevo, reko 1 kamen ...« Veliko tega lep ga ostane v mladem človel Tudi potem, ko zapusti šo in gre v poklic. Vsaj menil ostalo mnogo od tega.« IGOR VEBER je iz Gimn je, v tretjem letniku: 1 smo letos imeli Kajuha. la je obletnica njegove sr pa tudi obletnica pohoda rinajste. Naša mentorica bila prof. Jožica Mikac. Kajuhovim recitalom smo teli enostavno povedati da čeprav nas je res si milijon, se ne damo st in; da Kajuhova pesem n njegova pesem, ampak naša. Mi delujemo v ok recitacijskega krožka, premalo teh stvari pride širokega občinstva. Tudi vosti iz naše literature, kdo mi je rekel: žalostni to, da nikogar ne pozi od sodobnih slovenskih varjalcev, razen Ervina za, ker mi je v »žlahti«. malo poznamo naše so nike, mislim pa, da je I' mu krivo tudi to, da zbirka pesmi Toneta K nerja stane tri jurje.« i Ekonomska šola: »ljubim mladosti St. 14 — 11. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 KRAJ, KI UMIRA MRTVI VEN, ŽIVI VSTRAN ALI DRUŽMIRJE MED ŠOŠTANJEM IN VELENJEM BO ČEZ NEKAJ LET TAKŠNO JEZERO, KOT JE DANES BLEJSKO ALI PA ŠE VEČJE Narava je pravbaff>rav po svoje kruta, kruta do ljudi, ki so si na majhnem koščku zemlje ustvarili svoj dom, adaj pa se morajo na jesen svojega življenja preseliti ža- ram »višje sile«. Tako neka- ko je tudi v naselju Družmi- rje med Šoštanjem in Velen- jem, kj€'r hiše počasi podira- jo in si jih postavljajo drug- je, tam kjer ne bo bojazni, da se bo treba čez nekaj let ponovno umakniti. Celotno področje, na kate- reni leži Družmirje s števil- nimi hišami, polji, travniki, gozdovi in sadovnjaki, bo v nekaj letih zalila voda, saj so v notranjosti velike količine kvalitetnega premoga, ki ga velenjski knapi že kopljejo. Razumljivo Je, da se bo ze- mlja zaradi tega začela ugre zati m nastalo bo jezero. Op- ra\'ili so že veliko del, da so ugotovili zaloge premoga in njegovo kvaliteto, saj vemo, da je popraševanje i>o premo- gu izredno veliko in lx) še s vsakim letom večje. Prva »čela« so že pod staro Druž- miirsko cerkvijo, kjer je ob njej tudi do nedavnega še biJo pokopališče. S prekopi ^ so začeli že pred leti, prejš- nj) teden pa zaključili. Naj- več so jih prekopali na novo pokopališče v Pesje, precej pa tiidi na okoliška p>okopali- šča. Dela pri prekopvu je vo- dil Branko Nagode: »V začetku je bilo malo negodovanj, saj veste, pieteta do pokojnikov, kmalu pa so se ljudje navadili in spozna- li, da je tako edino pravilno. Prekopali smo 1130 grobov, delali pa so strojnik z bu.do- žerjem in trije pomožni de- lavci. V grobovih nismo na- Sli nič posebnega, razen ne kaj zlatih zob. Dela je op- ravljala posebna služba pri Komunalnem obrtnem centru, l^jer sem tudi zaposlen, sicer Pa sem rudarski tehnik.« Pod jablano, nekaj metrov P^oe od odkopanih grobov, ki j'i je topdo spomladansko ^once že odprlo popke, je z ^•paraturo stal Janez Mramor, drugače doma iz Blok, zdaj pa zaposlen v velenjskem rud- niku Spodaj na cesti so bili njegovi delovni prijatelji. Me- rili so. »Tu, kjer zdaj stojimo. Je vse razislkano že do globine med 50 in 70 metri, naprej še ne, kljub temu da vse kaže na to, da je plast premoga debela okoli 400 metrov. Tar ko je premoga še dovolj. Opa- zujemo tudi proces poseda- nja zemlje, saj bi radi^ugo- to^dli, ali gre za kontinuira- no posedanje ali za posamez- ne »rukerje«. Vse te ugoto- vitve nam bodo služile pri nadaljnjem delu, da ne bi pnšlo slučajno do kakšnih nepotrebnih problemov.« Tako tisiti, ki na takšen ali drugačen način pripravljajo teren, da bodo spodaj kopa- U premog, zgoraj pa vse za- lila voda. Kaj pa o vsem tem meni upokojeni mizar Anton Perovec, ki bo moral po 60- tih letih po vsej verjetnosti že prav kmalu zapustiti svo- jo domačijo in se umakniti z ostalimi vred drugam? »O pogrezanju našega po- dročja so začeli govoriti že okoli leta 1950, pa kakor vi- dite, smo še vedno tu. No, zdaj so izračunali, da bo naš kraj zagotOTO prišel na vrsto med leti 1975-79.« Ste že razmišljali, kam bo- ste šli? »Šel bi v sosednje Gaberke aii pa Lukovico, seveda, če b' našel kaj primernega. Kar poglejte, kako pa naj vlečem vso tole kramo s seboj. To ni tako enostavno.« Mizarska obrt, ki jo je An- ton opravljal vse do upokojit- ve zaradi slabega zdravja, je v njihovi družini v »krvi«. Imei jo je že oče, Anton pa jo je prevzel 1945, ko se je vrnil iz »lagra«. Najprej je bil 17 tednov v Starem pis- kru, tri tedne na Borlu pa pKT.tem v Matha.usnu. Po vr- nitvi je prijel za »hoblič«, delal pa Je vse do danes po- leg rednega dela tako v vseh družbenopolitičnih organiza- Branko Nagode cijah kraja; zdaj Je aktiven samo še v zvezi borcev. Sla- bo zdravje jnu otežkoča tako delo doma, kot v organizaci- jah. Ste imeU veliko otrok? »Imel sem in imam tri. Sm Je izučen mizar in dela v Topolšici, prva hčerka štu- dira matematiko in fiziko, druga je trgovska pomočnica. Z vsemi sem zadovoljen in up>am, da so tudi oni sami«. Kako je doma? »Dobro«. Imate kaj posestva, zemlje, gozda . . . »Imam 1,6 ha gozda, meša- nega, notri je hoja pa smre- kid, bor, jelša. Vsega pa ma- lo, je pa le nekaj.« Podirate to? »Podirati se Je začelo sa- mo. Les je ležal na tleh za- radi plazu, vzrok je bil rud- nik, ker je spodaj - »spodrsni- lo« Začeli smo sekati oz. spravljati vstran. Rudnik je prevzel iX)godbo, da mi ta (165 — op. p.) odkupijo, zmenjeno je preko gozdne, rudnik pomaga.« Bo vse to močno prizadelo vaščane, »Bo. Sicer je v našem na- selju okoli 15 pravih kmetov, tistih, ki živijo samo od te- ga, je pa veliko tudi takšnih, ki jim kmetija pomeni do- Anton Perovec datni vir, dopolnilo k boljše- mu, samo zato Je potrebno več dela, napornega dela. Sa. mo radi delamo . .. «t Največji problem . . . »Selitev delavcev ni tak- šen problem, hišo postaviš drugje in vse podobno, huj- še bo s kmeti, kako se naj selijo. Zemlje ne morejo ne- sti s seboj in kdo jim zago- tavlja, da bodo takšno zem- lje, kot jo imajo tu, dobili drugje? Veste vi?« Ne vem. Žal. Vrniva sc nazaj. Na oseb- ne stvari. Kot mizar, kaj ste delali v začetku in kaj kas- neje . . . »Po vojni smo delaU po- hištvo, ko p>a se Je začelo uvajati strojno izdelovanj e, smo prešli na drugo. Na dru- ga mizarska dela.« Zares? »Zares.« Tudi e »hobličem«? »Tudi.« Vam ni žal? »Verjemite, ne. Vam je to dovolj?« Je. Tu se Je pravzaprav klepet končal. Lahko bi trajal še ne- koliko dalj, vendar naj bo zaenkrat dovolj. V njihovem kraju, zaenkrat še vedno imenovanem Družmirje, da- nes ni več mizarjev, kolarjev, kovačev, krojačev, čevljar- jev ... Cez nekaj let pa tudi na tem mestu ne bo več ljudi, kajti površino bo zali- la voda, veliko vode. Ljudje se bodo umaifcndli, kot se pač vse tunika. Ljudje ne morejo verjeti, da bo vse to res... Pa bo! Slej kot prej, en- krat zagotovo. Takšno je živ- ljenje. IAj^ldje se morajo mnikati tistemu, kar tudi sa- mi potrebujejo. V konkret- nem primeru premogu. To razumejo, samo vseeno je tež- ko zapustiti zemljo, kjer si pustil življenje ... 35 hiš v Diružmirju (ja, to- lako jih je!) z nekaj več kot sto prebivalci, nikoli več ne bo na >xspecialki«. Tam bo čez nekaj let Jezero. Tudi to Je nekaj, pa naj bo karkoli že! Tekst: Tone Vrabl Foto: Lojze OJsteršek Janez Mramor 20. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 11. april 1974 PISMA LJUBEZEN PO SVETU o zaanji strani NT bi še ja? raa nekaj pripomnil V našem kraju se na veliko be- re vaš časopis NT. Imamo ga ^i, čeprav braici zelu aelo godrnjajo čez riag^ire na zad nji strani. J iz oa pravim: »Dajte no m" I« S:ij ne kaže jo samo nagice. tua« opisuje jo, kaKo se po svetu, no, saj veste na kaj mislim, m to na različne načir e Mladmo moramo vendai vzgajati! Na tei strani p? se lahko naša miadina nauči marsikaj ko- ristnega za živijenje Nekate- ri zelo radi p<"-;eyajc po uvo- ženem blagu Tr rubrika Je tudi uvožena m jo bodo mla- di radi posneir/iU. ■ Zato pa še enk.rat pravim: »Nehajte že e^^krat tn nič kri- tiziranja več!« Jaz zaradi na- gic NT ne bum nehal brati, čeprav se požvižgam^ na zad- njo stran. * IVAN NI POHUJŠLJIVO Nikoli vam še nisem pisala, čeprav redno prebiram NT. Sem naročnica. Vend*'i mt je vzpodbudil k pisanju čla nek s podpisom »vaš lanez« Ne morem razumeti, ichj ima ta oženjeni Janez proti .ma- gicam«. Le hvaležen naj bo. da po 12 letih zakona lahko še kaj zanimivega '-'di, če prav samo na sliki Oe pa svoje otroke vzgaja tako starokopitno, da še na ravne stvari ne smejo gleda- ti, naj jim. pa «>ročilom, da 29. marca prirtr-m zagoto-. vo. kot smo se dogovorili. Ko sem 23 marca pri.šel k sorodnikom, so me debelo gledali in spraševali, zakaj ni sem poprej nič pv^^al Dopis nico so spreieli šele nasled nii dan. Vprašulem kako mo- re slivniška pošta tako dolgo zadrževati pisma oziroma do pisnice. Kako je pa takrat, ko pride ekspresn.i pismo ali telegram? Ali "-udi takrat za držuiejo pošto po IP dni, V 18 dneh pride pošta daleč v tuiir«5, ne pa samo 20 do 25 km daleč, AIO.IZ GOLE? CELJF SPADA V ITD Dovolite, da vam tudi jaz povem svoje in svojih sose- dov mnenje. Prosimo, da uki- nete Ljubezen po svetu, če I>a ne morete, pa vsaj slik ne kazite. Skrivam Jih pred mladimi, ker to nI vzgojno. To spada bolj v ITD, ne pa v naš tednik, Ici ga tako z veseljem pričakujemo. Sami boste videli, koliko naročni- kov boste izgubili s to »lju- beznijo.« Kmetje v Savinjski dolini smo precej olikani, pa saj sami veste! Zelo rada bi, da bi objavili moje ime in priimek, ker pa je zadnjič tovanšica Rahela tako prostaško napadla tova- riša Volaska, se bojim, da bi še kdo mene. MARIJA IZ POLZELE NOČNI DOGODEK Bil Je že večer. S kolesom sem se peljal domov. Prejšnji dan je deževalo, zato je bila cesta blatna in mokra. Stem- nilo se je. Na nekem ovinku mi je na- sproti pripeljal traktor. Imel je prižgane dolge luči, ki so mi zelo žgale v oči. Zavil sem čisto na rob ceste. Ker pa je bila cesta mokra, mi je spodrsnilo in s kolesom vred sem padel v jarek. Odnesel sem le nekaj prask, pod- p utl ;n taušk. Na ko esii -e bil zvit blatnik. Izgubil sem nekaj vijakov m kolo je bi- lo nekoliko odrgnjeno. Prijel sem kolo in ker ni- sem imel daleč do doma, sem odšel peš, boječ se, da se mi kaj takega še enkrat ne pri- peti. Pranci Glavač 8. razred o. š. Kozje $t. 14 ~ 11. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 21 CIGANKA — povest iz domačih hribov (7) Nana, gospodinja, se je zbala prepira in je tiho smuknila skozi vrata. »Kako si upaš, in nam cigane spravljati v hišo?« se je jezil mladi. »Ali naj bi bila revo v Maribor k škofu nesla?« je jezikala Potovka. »Vi dedci imate kratke lase in kratko pamet. Hudo ranjenega človeka, ki mu duša že IZ ust sili, bo vendar prav, da ga spravim v naj- bližjo hišo.« »Tako hudo ji ni bilo; tedaj ne bi bila ze pokon- ci.« »Vprašajte dohtarja!... Sicer pa so, kolikor se faz spominjam, na Ravnah siromakom zmeraj po- magali. Na to so Ravnjaki dali nekaj.« »Nič ne rečem, če so jo mati, ko je bila potrebna, vzeli pod streho« je priznal; »ampak zdaj smo svoje storili in glej, da jo spraviš iz hiše.« »Da, to lahko storim, če se mlademu Ravnjaku jesti škoda zdi.« »Zaradi jesti to ni. Ampak sumljivega človeka ne morem trpeti v hiši.« »Sumljivega človeka? Kaj pa ti o tem dekletu veš slabega?« »Cigan je cigan. Lažejo se in kradejo in bogve, kaj še.« »Slabosti ima vsak človek. Toda vsak naj pred tvojim pragom pometa, pa bo povsod čedno! Sicer Pa je cigan tudi lahko poštenjak. Z ljudmi je treba poč prav ravnati.« »Menda vendar ne misliš, da bo ostala ciganka pri nas?« »Ne, ne mislim ničesar; dejala pa bi bila, da Rav- njaki ne bodo na pol pota obstali. Taki Ravnjaki še niso nikoli bili.« »Kako spet to misliš?« »Povedala ti bom. Tvojega očeta oče niso prav nič ^mecovali, ko so jih za botra prosili pri onih tato- vih v Roglji bajti. Tvoj oče pa so tistega bolnega ^o-lmatinskega bratca tudi kar v hišo vzeli in do ^TUrti je ostal tu za hlapca. Da — tvoj ded in tvoj °^e, ta dva sta bila moža!« »Jaz pa nisem, kaj?« se je razburil gospodar. »Hahaha, ti si še premlad,« se je zasmejala Jer- ca; »možje ne zrastejo kar tako od Kresa do Šentja- koba, čez eno leto, Čez dve, čez tri ali pa čez deset let ti bom rekla, ali si mož.« Ravnjak se je ugriznil v ustnice. Nekoliko je po- molčal, potem pa zabrundal: »To ni mala reč: tako ciganko vzeti v hišo. To bodo ljudje imeli kaj jezikati.« »Ha, poba, zdaj vidim, da te še ni prav nič moža. če si kako bablje ali kako teslo jezik brusi, ti srce že v hlače zleze. Da, taki ste dedi! Zajci ste, ne pa možje. Fej!« »Ti imaš jezik, da bi ti sam zlodej ušel« »Ti pa korajže, kolikor zajec v repu!« »Jerca, s ciganko vred te bom napodil,« je zaroh- nel gospodar. »V moji hiši me ne boš osirala!« »Ali ti je ljubše, če te pri cerkvi na sejmišču ali pa v mestu na trgu?« »Poskusi! Tedaj se bova kje drugje videla.« »Hoho, ali misliš, da sem taka neumna koza, da si bom jezik opekla? človek lahko najhujšo resni- co tako pove, da mu niti najstrožji sodnik nič ne more. Recimo: povsod ti bom oznanila, kako dobri ljudje so bili stari Ravnjaki vse čase in da se nihče ni k njim zatekel, da mu ne bi bili pomagali. Zdaj pa veje drug veter na Ravnah. Mladi Ravnjak je nagnal ubogo, zapuščeno, preganjano dekle. Siro- mašen najtlar, ki sam nima dovolj kruha, pa jo je vzel pod streho...« »Lažnivka!« se je jezno zadri kmet; »nihče na vsej Bistrici je ne vzame.« »Hrinernik jo. Sicer je revež, sedem otrok ima in »Hribernik jo! Sicer je revež, sedem otrok ima in obljubil; le besedo mu rečem in jo bo.« Jerca se ni lagala, le zamolčala je nekaj: namreč to, da je kočarjema ponudila sto petdeset dinarjev na mesec za ciganko. Ravnjaku je vzelo besedo in razburjeno se je igral z verižico na uri. Potem je rekel: »Ce imaš že toliko kam z žensko, kaj potem pri meni sitnariš?« »To ti hočem dopovedati! Prvič zaradi tega, ker dekle na Ravnah več vidi in se več nauči pa tudi bolj preskrbljeno je kakor na kaki bajti. Drugič in pogla- vitno zaradi tega, ker na Ravne kaj dam., že zaradi tvojih prednikov, in bi mi bilo žal, če bi prišle Rav- ne ob svoje staro dobro ime.« »Presneta Hruplja, prisiliti me hočeš, da obdržim ciganko,« je zaškrtal. »Prisiliti? Nikakor ne. če jo z dobro voljo ne obdržiš, ti je na nobeno vižo ne pustim. Ne, ne, silim te, ne. Kar zdaj grem gor po njo in jo odpeljem k Hriberniku.« Zasukala se je proti vratom. Tedaj je zavpil go- spodar za njo: *- »Stoj! Sem pridi! Zmeniti se morava.« »če mi hočeš kaj naročiti, hitro povej!« je odvr- nila; »časa jaz ne kradem«. »Kdo mi reče, da ciganka, ako pri nas ostane, ne bo počenjala bogve kaj?« »To more za človeka reči samo Bog. če ti bo kaj škode napravila, ti jo^bom jaz povrnila. Za prvi čas pa, ko še ne zna delati, ti plačam sto in petdeset di- narjev na mesec za njeno hrano in stanovanje. Saj ti jih kar zdaj dam.« Segla je v žep in privlekla denarnico. »Obdrži svoj papir!« je zagrmel. »Ali misliš^, da mi je za teh nekoliko par? Ako dovolim ciganki, da sme ostati, ji dovolim le zaradi tega, da ne more nihče reči, da sem trdega srca in da se na Ravnah ne držimo več starih krščanskih navad.« »A, zdaj Ravnjaka zopet poznam. Z besedo mo- ram nazaj. Nisi, kakor je toliko drugih dedcev, ki jih je deset za en cent — kakor ti je na primer ujec Miha: le povej mu! V tebi tiči še duh starih Rav- njakov.« »Kar pusti take prilizavne besede; ne vržejo me in tebi se ne podajo. Sicer pa še nisem do kraja po- vedal. Ciganica sme ostati pol leta na poskušnjo. Ako se do tedaj ne naredi, so tudi po šestih mesecih naše duri tako široke, da bo lahko zletela ven.« »Prav mi je, kakor praviš. O šentkatarinjem bo- va dalje govorila. Da je ciganka na Ravnah v dobrem varstvu, to itak vem; zato se ti že zdaj zahvalim. Zdaj moram pa res iti. Zbogom!« Ko je odhajala, je komaj zadržala smeh. Odhi- tela ie po stopnicah gor, da bi videla svojo varo- vanko. 22. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 11. april 1974 horoskop oven V petek boste morali z besedo na dan. Malo vam bo neprijetno, prijateljska družba pa vas bo spravila v dobro voljo. bik Nekdo vam bo skušal zmešati štrene, zato bodite zelo previdni. Spoznali boste človeka, ki vam bo izdatno pomagal. dvojčka Ne vmešavajte se v zadeve, ki niso va- še, ker vam to lahko škoduje. Prizadejali vam bodo krivico, ki jo mirno sprejmite. rak Imeli boste priložnost, da se uveljavite, ampak poslušajte nasvet partnerja. Ob kon- cu tedna se obeta razburljiv dogodek. lev Ste zelo blizu cilja, ki bi ga radi dosegli, potrebno pa bo še malo potrpežljivosti. V službi vam bodo zavidali. devica Spoznali boste, da ne morete živeti le zase. Poslovni neuspeh vas bo spravil s tira in vam dal možnost za razmišljanje. tehtnica V prihodnjih dneh ne pričakujte spre- memb. Ne spuščajte se v avanture. Vaša prošnja ne bo deležna razumevanja. škorpijon Čaka vas veliko dela, ki ga boste opra- vili z levo roko. Konec tedna bo zelo zani- miv, ampak potrebna bo strpnost. strelec Namen je dober, uspeh pa še ni zago- tovljen. Obeta se vam finančna stiska. Bodite posebej previdni v prometu. kozorog Odkrili boste svojo pravo vrednost, kar vam bo stopilo v glavo. Poskušajte izpolniti staro obljubo, odleglo vam bo. vodnar Pričakujte rahlo razočaranje in pripišite vzroke in posledice sebi. V nedeljo se bo- ste še kar dobro zabavali. ribi Preveč zaupate vase, zato bo marsikaj narobe. Težave boste imeli v službi in tudi sicer. Razmislite o neki ponudbi. SPREHOD PO TRŽNICI Drage gospodinje, celjska tržnica Je zelo dobro založena. Dovolj je zelenjave m vse- ga ostalega, kar potrebujete za kuho. Tudi cvetja za okrasitev vašega stanovanja ne manjka. Gotovo vas bi zanimalo nekaj cen. Sola- ta Je po 15 do 16 din, berivka po 30, špi- nača 20 do 25, radič po 25 do 30 in motovi- leč f>o 25 do 30 dinarjev. Regrata Je žal zmanjkalo, prav tako kisle repe. Kislo zelje dobite po 5 dm, tudi rdeča pesa Je po ena- ki cem, za krompir boste odšteli 2 dm in 50 para do 3 dm, fižol Je po 12 din za kilo- gram, čebula pa po 5 din. Od sadja lahko kupite jabolka ix) 4 do 5 din. Ce boste pe- kli pecivo, se oskrbite z orehi, za katere boste odšteli 12 din, za jedrca pa 45 do 50 din. Jajčka so p>o dmar do dinar in 50 para, skuta f>o 16 din in smetana po 20 din. Za lastnike obhišnih vrtov je dovolj sa- dik, pa tudi lončnic ne manjka. Opozori- mo naj vas še na ribarnico in stojnice kramarjev. Toliko z današnjega sprehoda po tržnici. D. P. ZA MLADA LETA čeprav imajo v novi modi glavno be- sedo krila, se dolgim hlačam le ne bomo odrekle, če jih rade nosimo. Kajti tudi hlače so moderne, saj se neprestano spreminjajo v kroju in iz- gledu. Tako so hlače, ki jih bomo no- sile spomladi in poleti, zelo široke in ohlapne. Takšne so že od pasu navzdol, ko se enakomerno razširijo. Nekatere pa so v pasu celo nabrane. Pas je vi- sok in širok, omeniti pa je treba tudi velika stranska všita žepa. K modnim hlačam bomo oblekle naj. različnejše srajčne bluze ali pa letos tako priljubljene bluze s pentljo. In dokler še ne bo dovolj toplo, bo nad- vse dobrodošla ohlapna jopica iz prav takega materiala, kot so hlače. Vse skupaj pa bo prav prijetna spo- mladanska kombinacija. STASA GORENŠEK Pavla Rovan GRENAK SADEŽ Marjanino otroštvo ni bilo obsijano s soncem. V vlažni kletni sobi po- leg hišne pralnice je po- dnevi in ponoči kapljalo iz pipe. Odmev tega več- nega udarjanja je spadal k ritmu takratnega siro- mašnega življenja. Tako daleč je segal njen spo- min v čas, ko je počasi, oprijemajoč se z rokartij, stopicala preko šestih stopnic v preddverje hiše, kamor jo je babica pri- peljala k materi v mesto. še dalje se odvija njen spomin. Kot bi se odblesk modrine spojil z oblakom, vstaja ob njej kočica ob vinogradu. Od tam jo je babica pripeljala k mate- ri, ki je tedaj delala v veliki tekstilni tovarni. Kadar je bila poredna, ji je babica zapretila, da jo bo poslala v mesto k ma- mici, kadar jo je hotela mamica vzeti s seboj v mesto, pa je babica zajo- kala. Tako je Marjanca ostala pri njej do tistega dne, ko je babica nasuta zjutraj veliko zrnja ko- koškam in vrgla tri ko- renje zajčkom ter žalost- no dejala: »Morava v me- sto k mami«... In tisti dan se ni več vračala z babico, ostala je v mestu. Babica je jokala m jo bo- žala po laseh. Mama je babico tolažila in Mar- jana v mrzle ročice sti- snila svetlo rumeno po- marančo. Dotlej takšnega plodu še nikoli ni videla. Babica se je počasi, obotavljajoč vzdignila s stola, zahlipala proti vnučki in z globokim vzdihom odšla, ne da bi se bila rokovala z mater- jo. Marjanco pa je lepa, ve- lika, svetlo rumena poma- ranča premotila, da ni za- čela jokati ali teči za ba- bico. Tako se je ločila od nje, ki je bila vedno do bra z njo. Njeni drobni prstki so se oklepali tega sadeža in v njem je našla izpol nitev svojih otroških sanj. ko je revščina enakovre- dna z bogastvom in ko naj bi bili vsi otroci de- ležni enake sreče. Poma ranča ii je nad orne ^^^''r- ljubo babico, vsaj za tisti čas, ko je dišeči sadež držala v roki. Naprej je rasla Marjan- ca brez pomaranč. Mnogokrat si je pre- mražena ogrela otrdele ročice v pralnici, kjer so stranke iz hiše prale. šti- ri stranke, štirje dnevi, štirikrat topla pralnica ... Vendar je smela vstopiti vanjo le tedaj, ko so pe- rice že opravile z delom. Ta hišni red je morala mati vcepiti v otroško glavico. Tudi sedeti ni smela na stopnicah, da ne bi ovirala stanovalcev. »Hišni red«, uokvirjen in pod šipo, je visel nad kletnimi stopnicami. Vsak dan je plaho gledala nanj. Ta je bil zanjo zmaj iz pravljice, česar koli ni smela storiti (in kaj so tedaj otroci iz kletnih stanovanj sploh smeli storiti?), je bilo povezano s »hišnim redom«. Mati je samo s prstom pokaza- la nanj in Marjanca je utihnila. Ko je njeno otroško obzorje premostilo razda- ljo od hišnega dvorišča do ceste in po njej do s kockami tlakovanega pred- mestnega trga, je stala nekoč vso uro in več v bližini stojnice, ki se je šibila pod kupom zlato- rumenih in rahlo rdečka- stih pomaranč. Tudi v spanju je sanjala, da pre- števa sadeže, ki jih niko- li ni zmanjkalo, nobene- ga pa ni smela obdržati zase. Tedaj se je prebu- dila vsa potna s praznimi rokami. Naslednji dan je gotovo spet stala ob stoj- nici in hrepeneče zrla v to njej nedosegljivo bo- gastvo. Nekateri kupci so si kar ob stojnici olupili vabljivi sadež in lupine vrgli na tla. Mala Mar- janca je odvržene lupine na tleh ogledovala. Lač- na, kakor je bila tisti dan, se je sklonila in nje- na roka jih je hlastno pobrala. »Ali te ni sram, da po- biraš lupine s tal?« ji je dejala nakupovalka in odhitela s polno torbo Tp.vih. odbranih, kupljenih pomaranč. Rdečica je zalila drob- ni, bledi obrazek male de- klice in prestrašena je spet odvrgla pomarančne lupine. Vedno znova jo je vleklo k tisti stojnici in včasih se ji je posrečilo, da je odvržene velike lu- pine pobrala, ne da bi jo bil kdo opazil, in potem jih je glodala in cuzljala na kletnih stopnicah. Nekoč pa je imela sre- čo. Tisti dan na stojnicV ni bilo mogočne branjev- ke, prodajal je mladenič, ki je opazil drobno, boje- če dekletce in ji vrgel po- marančo. Kot bi jo obsi- jalo sonce, jo je Marjan- ca stisnila k sebi in od- hitela po ulici na doma- če dvorišče. V roki je kr- čevito držala podarjeno pomarančo. Srce ji je tre- petalo od veselja. Otroci so jo na dvori- šču obkolili, ko so zagle- dali v njeni roki veliko pomarančo. Nekdo iz- med njih je zavpil: »Ukra- dla si jO, saj nimaš denarja, da bi jo kupila!« Iztrgal ji je iz rok po- darjeno pomarančo, jo razkosal, največji del vzel zase, ostalo pa razdelil med druge otroke, ki so se mnogokrat doma sla- dili z njimi. Marjanca je kot priko- vana stala ob hudobnem dečku in strmela v otro- ke. Ni mogla ubraniti po- maranče, niti lažne obdol- žitve. Gledala je v svoje site vrstnike in solze so polzele iz njenih široko razprtih preplašenih oči. Stala je v kotu dvorišča še tedaj, ko so se otroci že vračati na svoje domo- ve. Stala je tam še do ve- čera, ko se je njena mati vrnila z dela iz tovarne in tedaj je glasno zaihte- la. Zajokala je iz dna svo- jega otroškega srca, zajo- kala ob bolečini, ki je še ni moala do dna doume- ti. Te krivice ni nikoli po- zabila. Spomin nanjo jo je spremljal skozi življe- nje in še danes ji pogled na pomaranče obudi trp- ko sliko iz davnih gren- Hh n*ro'ikih let. priporočamo (Slovenske Konjice) Plastične lego kocke BI-BLOC so prak- tična igrača za vašega otroka. V proda- jalni Izbira trgovskega podjetja Dravinjski dom jih lahko kupite za 69.50 din. Gobelini so zopet priljubljeno ročno de- lo. V prodajalni Izbira prodajajo Scheepjes gobeline različnih velikosti in motivov, s priloženo izbrano volno. Cene so od 110 do 510 din. HETTRICH stenske ure v keramičnem okviru bodo popestrile vašo kuhinjo. V trgo- vini Elektro oprema jih lahko izberete v različnih velikostih in barvah. Cene so od 339 do 390 din. V trgovini Dravinjskega doma prodajajd med ostalimi torbicami tudi to, ki je model ne oblike, narejena iz rjavega skaja in sta ne samo 109 din. Če iščete kaj domačega za vašo kuhinjo se odločite za pleten pehar ali štrucnicC ki jih med ostalo suho robo prodajajo i* trgu v Slovenskih Konjicah. Cena je 20 dH (pehar) in 30 din (štrucnica). St. 14 — 11. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 23 ŠPORT NT - ŠPORT NT -^^PORTIITf^ ŠPORT Uspešno Zimski športi so se počasi ^rnaknili, prav tako tudi tek. faovanja v krosu in vse bolj srno priča številnim tekmo- j^anjem na atletskih stezah in ostalih igriščih. Kljub te- fTiu, da nismo verjeli v to, da bomo po zadnji nedelji lahko poročali o uspešnosti športnikov, pa smo bili pri- jetno presenečeni. Zakaj? Rokom.etaši Celja so star- tali v spomladanskem delu JI. zvezne lige, kjer trenutno ^vzemajo drugo mesto, z ve- likimi ambicijami, da ob jconcu tekmovanja osvojijo prvo mesto in s tem ponov- no uvrstitev v I. ligo. V pri- pravljalnem obdobju so se dobro pripravili m kljub te- mu, da so jih in jih še pe- stijo poškodbe so dobro star- tali. V Kutini so proti Indu- stromontaži zaigrali dobro (v prvem polčasu so vodili že S:3, potem pa so na sceno stopili sodniki in pet minut pred koncem srečanja so do- mačini vodili s 16:12, nakar so Celjani dosegli štiri gole) in iztržili neodločen rezul- tat 16:16. Bolj kot točka je pomembno to, da je ekipa mladih igralcev dopolnjena s starejšimi postala stabilna in da jo tudi igra na- tujem pa sodniki in Krepko vodstvo domačinov ne more spraviti s tira. S tem so Celjani še vedno v borbi za prvo me- sto, kljub temu da Je Šoštanj doma izgubil z vodečim Slo- vanom 23:15 in je zdaj razli- ka med prvim in drugim tri točke. V Šoštanju je bila ig- ra groba zlasti s strani do. mačinov, ki so po tekmi po- skušali tudi z nepravilnimi prijemi znesti svoje ogorce- nje nad boljšimi in mirnejši- mi zmagovalci. Posebno poglavje so košar- karji Kovinotehne, ki so v zadnjih tekmah igrali močno oslabljeni (številni igralci po- škodovani), z nekoliko ne- športne sreče in pod močnim pritiskom, da morajo zma- gati za vsako ceno, če še hočejo tudi prihodnje leto igrati v II. zvezni ligi. Proti Slovanu so v zadnji tekmi zaigrali dobro, zmagali in ta- ko osvojili dve pomembni točki, ki jim ob razvijanju nadaljnjega klobčiča še lah- ko omogočijo ctlj — obsta- nek. O tem poročamo na dru- gem mestu. Tu pa moramo zapisati to, da do tega ne bi prišlo, če bi imeli v klubu več enakovredno kvalitetvih igralcev, če ne bi bilo osta- lih nepotrebnih trenj in zavi- fanj in ne nazadnje, če bi ijidi ostali v Sloveniji bili celjski košarki in njenemu Tozvojii bolj naklonjeni. Zal ie potrebno samo nekaj: opora na lastne noge in to s temeljitim delom pa čeprav izpadli iz II. lige ali osta- li po vseh peripetijah v njej. Gre namreč za celjsko ko- šarko, ki si je zlasti v zad- njih dveh letih priborila velik ^rog oboževalcev in ze zara- di teh je treba k delu pri- stopiti resneje, ne pa čakati na spopade med drugimi. •Startali so tudi atleti. Pre- senetila je Danica Urankar 2 novim republiškim rekor- dom na 3000 m (9,58) in zma- Po v Celovcu, Dušan Prczelj Vri skoku v višino (211 cm ■~ izenačen osebni rekord) in Branko Vivod s peto zapo- redno zmago v Novi gorici ^203 cm) ter osvojitvijo po- Sicer pa, tu so še uspehi Posameznikov Kolenca (uvr. ^'itev v državno reprezentan- čno v hokeju, na travi). Pešca (zmagovalec na železničar- ^'^em republiškem prvenstvu ^ Šahu), Sršena (celjski re- ^'Ord v streljanju), Marinče- Vrhove in Ludvikove v ^^dljanju itd. Uvod je dober, *<»Wo da bi tako tudi ostalo. Nogomet Preteklo kolo republiške nogometne lige je b.x0 usi>eš- no za naše predstavnike. Če- ravno so pri Kladivarju bili pesimisti pred srečanjem v Mariboru so Celjani le osvo- jili točke. Ko so Celjani od- potovali v Maribor, je pred- sednik Zlatko Jeriček dejal: »Le kateri igralec bo realizi- ral naše napade, ko nimamo poškodovanega Dobrajca. Po- novno bomo verjetno igrali neodločeno. Ko bi le Marjan ponovno zaigral.« Toda našel se je namestnik. To je mladi, prodorni itrilni in vezni igralec Dani Sivka, ki je presenečenje letošnjega prvenstva. Dosegel je dva za- detka in s tem zmago Kla divarja. V prihodnje bo Ije, kajti vrača se tudi poško dovani Marjan Dobrajc, ob katerem se vedno razigra še Reberšak. V Smartnem nimajo težav s strelci. Tu so Hribernik, Topčič, Podgoršek ali Lakner. Skratka, ekipa je dosegla ce- lo več zadetkov kot Celjani. Kar 25! Zato jim v zadnjem srečanju igralci Aluminija ni- so bili kos. Prvi polčas so igralci enega kot drugega mo- štva igrali poprečno, potem pa so se domačini razigrali in po uvodnih zadetkih Hri- bernika ni bilo vprašanje zmagovalca. Rezultat 4:2 po- vre tudi o dejanski vrednosti moštev. Celjani so tretji, ekipa šmartna pa si je s to zmago ločno popravila položaj na iblici. Sedaj je deseta. V prihodnjem kolu igrajo Ce- ljani doma proti Iliriji, Šmartno pa gostuje proti ne- varnemu Železničarju v Ma- riboru. V conski ligi je 13. kolo prineslo največji premik Ru- darju iz Velenja. Po zmagi nad Brežicami v gosteh, so poštar li Velenjčani celo kandidati za najvišje mesto. Zmagati nad Brežicami 3:1 pa je tudi drugače velik uspeh. Steklar je ponovno presenetil vodečo ekipo Bakovcev. Zmagal je 3:2. Dravinja, ki je srečno do- bila točko proti Olimpu v Ce- lju, je sedaj na enak, ali ne- srečen način oddala polovico izkupička Pohorju. Re2iultat 1:1. Olimp »drvi« v podzvezo Nima moči in sreče, kajti to- krat je izgubil proti Beltin- ki 0:2. Toda vse še ni pro- padlo. Zaigrati je potrebno in uspehi bodo prišli. J. KUZMA MeGUANje KOVINAR ODLIČNO v prvem in drugem kolu republiške kegljaške ženske lige so štartale tudi tekmoval- ke Kovinarja in Celja. Že sa- mo dejstvo, da so se uvrsti- le med najboljših šest je ve- lik uspeh. Zlasti za novinke, kegljavke Celja. Toda prvi re- zultati so pokazali, da bo eki- pa Kovinarja tudi letos igrala veliko vlogo pri borbi za sam vrh, Cel Janke pa se bodo bo- rile za četrto mesto. Prvi rezultati: Kov nar : Por- torož 2442:2256, Kovinar: Ce- lje 2398:2371 in Celje : Porto- rož 2582:2.563. Na vseh treh tekmah so se posebej odliko vale tri državne reprezentant ke. Ludvigova je v Štoraj po- drla 448 in 440 kegljev, Urho- va v Štorah 430 in v Celju 482 ter Marinčeva v Štorah 446 in v Celju 492! To so iz- redni rezultati. Ne smemo prezreti tudi ostalih tekmovalk. Pri Kovi- narju Ocvirkovo, Vebrovo in Otorepčevo, pri Celju pa Gobčevo in Kranjčevo. Skrat- ka, v Celju in štorah imamo sedaj dve izvrstni ekipi, ki lahko še samo napredujeta. Delitev moči in ustanovitev celjske vrste je s tem popol- noma utemeljena in opravi- čena. Kovinar tako vodi s štirimi točkami, Celjanke pa imajo dve točki. J. KUZMA Edini slovenski zvezni sodnik na državnem prvenstvu v dviganju uteži v Sarajevu, Ludvik Uranjek (levo) iz Velenja, čestita svojemu varovancu za nov uspeh. Fran- ci Melanšek je namreč osvojil naslov državnega prvaka v težki kategoriji, ko je v biatlonu dvignil 285 kg. Mi- mo n.iega je naslov prvaka osvojil tudi Cel.ian .lože Urankar. ki sedaj tekmuje za ljubJjansko Olimpijo. Jo- že je državni prvak v lahko-težki kategoriji. Dvignil je 287..'>n Us Foto: L. Ojsteršek Šolska športna društva SŠD LIGNIT — NAVDUŠENI PLANINCI Na osnovni šoli Miha Pin- tar-Toledo v Veenju so v ok- viru ŠSD Lignit najboaj de- lavni mladi planinci. Nad 260 mladih plamincev i'zkorišča . svoj prosti L^as za Izlete pod vodstvcm svojih mentorjev, obiskujejo pa tudi planinsko šolo in se kalijo za planinske vodnike. Sicer je v celotnem ŠSD že nad 50 o/„ vseh učen- cev na šoli. PO'leg ptenincev so nadvse aktivni pionirji in pijonirke v košarki, rokometu, strelstvu, šahu. ritmiki, f&lik- lori. plesih, gimnastiki in no- gometu. Na asfaltnih rgrišiih in v telovadnici je vedno živ žav ob ligaškiih medrazrednih tekmovanjih, ki so v tem ča- su v polnem zagonu. V avli šole in na hodnikih lahko za- sledimo na Stenčasu bogato vsebino njihc^vega dela. sli- kovno in v člankih ter ' taibe lah. Mladi funkcionarji se ta- ko kalijo tudi v dobre dru- štvene delavce, saj prevzema- jo naise vrsto dolžnosti in ob- veznosti. SSD KAJUH V ŠOŠTANJU Tajnica ŠSD PCDK Zdenka Smovršnik je na gimnastičnem občinskem prvenstvu v Vele- nju imela polne roike dela. Spremljala je svcje telmioval- ke, si z vnemo zaipisovala nji- hove ocene in preračunavala končni uspeh. Takole je med drugim dejaiLa: »O naš«n SSD lahko povem, da dobro deCa. pa čeprav imamo težlce pogo- je. Smo brea svoje telovad- nice in igrišč. Tako gostuje- mo drugje in iščemo možno- sti za vadbo In tekmovanja. Kaj, ko je v domu Partizana v Šoštanju toliko prireditev, pa tako večkrat po 14—21 dni telovadnica ni uporabna! Vse to gre na škodo naše redne šolske in društvene telesne vzgoje! Ko bomo prišli do svoje telovadnice bomo šele prav zaživeli. Pa smo kljub temu delavni v gimnastiki, ko- šarki, rokometu nogometu, namiznem tenisu, šahu smu- čanju, plesih in folklori. Pov- sod nas':opamo, pa se včasih bolje, včasih slabše odrežem.o na tekmovanjih. Za nas je važno, da vadimo doma v krožkih v SSD in tekmujemo med raziredi, svoje zuianje pa doka^Aijemo tudi na občin^skih prvenstvih! Naš padli parti- zanski pesnik Kajuh, po kate- rem nCiSimo svoje ime. je bil tudi dober športnik. Poizkuša- mo ga posnemati, saj nam je vsestranski vzornik!« PRVAKI v VELENJSKI IN ŠMARSKI OBČINI Prva občinska prvenstva v gimnastiki" v celjski regiji so, pokazala, da so pionirke bo- lje pripravljene od svojih so- vrstnikov, k: SO jim ncve va- je delale težave in so poka- zali manj znanja. V velenjski občini je nastopilo 8, v šmar- ski pa 9 vrst. Ce primerjamo urejenost telovadnic in telo- vadnega orodja v obeh obči nah pa lahko pedagogom v šmarski občini le čestitamo pri njihovem prizadevanju za razvoj gimnastike (Podčetrtek nima niti orodja in telovad- nice pa je nastopil na občin- skem prvenstvu s pionirji in pionirkami v skrajšanem tek- movalnem programu!), v ve- lenjski občini pa si zaslužijo pohvalo le tovarišice za svo- je vzorno delo! In rezultati: Občina Velenje: pionirke: 1. Mevc in l>0'bo- vičnik 36.0, 3. Zager in Baje 35.5; ekipe — 1. Biba Ročk 1. 173.1, 2. Karal DestOfvnik Kajuh I. 171.3, 3 Miha Pin- tar-Toledo 167.2, 4. Gustav Ši- lih 159.6, 5. KDK II 150.7 in 6. B. R. IT. 147.2; pionirji: 1. Liipuš 33.3, 2. Koželj 29.5 in 3. Tavčar 29.0; ekipe: 1. Miha Pintar-Toledo 14C.7 in 2. Biba Rbcfe U4.6 točk. Občina Šmarje pri Jelšah: pionirke: 1. Plemenitaš 36.3, 2. Cafuta 35.2, 3. Anderluh 34.7 (R, S.); ekipe: 1. Roga- ška Slatina 175.3, 2. Šmarje I. 168.1, 3. S.marje II. 155.2, 4. Kozje 145.4 m 5. Podčetrtek 137.7; pionirji: 1. Kunstič (R S.) 33.5, 2. Kladušek (Ko) 32.5 in 3. Gojtan (Sm) 30.5; ekipe: 1. Rogaška Slatina 152.7, 2. Kozje 145.4, 3. Šmarje 144.8 in 4. Podčetrtek 73.9 (le 2 di- sciplini). Skup.io je nasoopUo nad ICO mladih telovadcev in telovadk. Diplome, ičolajne m pokali — to 90 bila odiičja, ki so jdh prejeli najboljši na teh tek- movanjih. __..._______.________ . K. JUG CEUSKA NOGOMETNA PODZVEZA OPEKAR PRVAK? Tekmovanje v I. skupini celj- ske nogometne podzveze se na- daljuje. V 13. kolu je vodeča ekipa Opekarja gostovala v Kr- škem ter premagala Celulozarja In se tako še bolj utrdila na čelu lestvice. REZULTATI 13. KOLA: Kovi- nar — Ljubno 2:1, Celulozar — Opekar 0:2, Ponikva — Šoštanj 0:2, Osankarica — Straža 2:0, Vojnik — Senovo 3:6, Paplrničar - Boč 4:0. Dani Sivka, odlični vezni Igra- lec Kladivarja, je bil strelec obeh zadetkov v Mariboru. (Foto: N. Gluvič) ŠPORTNI iUTRlNKi LAŠČANI PREMAGALI CELJANE v petem kolu Budokay ka- rate lige so Laščani pripravi- li presenečenje. V Celju so premagali Celjane 2:0 in jim s tem onemogočih vodstvo na tablici. Laščani so potem še remizirali z Zagrebom 1:1, Ce- ljani pa premagali Zagreb 2:0. Na tablici vodi Izola 10 pred Celjem 9, Laškim 8, Mladim moštvom Celja 7, Rimske Toplice 5, 8. Krško 5. DRAGO KOLENC V DRŽAVNI REPREZENTANCI Mladi celjski hokejist na travi. Drago Kolenc je te dni dobil obvestilo, da bo sode- loval na evropskem prvenst- vu v Španiji kot član jugo- slovanske državne reprezen- tance v hokeju na travi. To je nov u^h za celjski ho- kej na travi če upoštevamo, da je tudi Branko Lednik prva rezerva 2a isto repre- zentanco. Celjski hokejisti so v zad- njem prvenstvenem srečanju izgubili proti Zelini 0:3. NOVA REKORDA STRELCEV CELJA v ligi prijateljstva, kjer so- delujejo strelci Velenja, Ce- lja, Raven in Slovenj gradca, so v drugem kolu presenetlji- vo najboljši rezultat dosegh celjski strelci. V ekipnem zbi- ru so dosegli 1823 krogov, kar je nov celjski rekord. Velenj- čani so bili tretji 1732 krogov. Med posamezniki je zmagal Ervin Seršen z novim rekor- dom Celja 374 krogov od 400 možnih. Dobo^^ičnik je bil tretji 376, Jeram četrti 366 in Zučko (Velenje) peti 362 kro gov. ŠAH: PEŠEC PONOVNO v Celju je bilo letošnje re- publiško prvenstvo železni- čarjev v šahu. Med ekipami so Celjani os- vojili drugo mesto za Ljublja- no, toda pred Divačo, Maribo- rom in Mursko Soboto. Med posamezniki je celjski pred- stavnik Franc Pešec premagal vrsto odličnih igralcev iz Lju- bljane in z 9.5 točkami osvo- jil prvo mesto ter s tem na- slov republiškega prvaka. PIONIRJI DRUGI Najboljša pionirska vrsta Celja je sodelovala na šahov- skem turnirju slovenskih mest v Kočevju. Celjani so bili odlični, saj so osvojili drugo mesto za Kočevjem in zbrali 66 točk. V vrsti Celja je bil najboljši Novak, ki je zbral 9 točk in je bil 100 od- stoten. Zelo dobra pa sta bi- la še Subotič 8,5 in Orač 7,5. jk KOŠARKA: ODLOČILNA ZMAGA? v zadnjem kolu tekmova- nja v II. zvezni košarkarski ligi so košarkarji Kovinoteh- ne brez posebnih težav odpra- vih moštvo ljubljanskega Slo vana z 99:92 ( 51:44) Kljub fej pomembni zmagi pa si Celja- ni še niso zagotovili obstan- ka, kajti o njihovi usodi bo odločila tretja tekma med za- grebško Industromontažo m valjevskim Metalcem v 1. zvezni ligi. V primeru zmage Zagrebčanov, je obstoj Celja- nov zagotovljen, če pa zma- gajo Valjevčani, pa bodo mo- rali Celjani odigrati še tretjo tekmo z ljubljansko Ilirijo na nevtralnem terenu, ki ima isto število točk kot Kovino- tehna. Nedeljska tekma je rap zočarala najzahtevnejše pri- staše celjskih košarkarjev, domačini so, zavedajoč se važnosti tekme mnogo greši- li. Le na momente so zaigra- ik tako kot znajo, kar pa le bilo proti tokrat prav tako slabemu nasprotniku dovolj za zmago. Celjani so vodili skozi celo tekmo s 5 do 10 koši razlike, tri minute pred koncem so povedli' celo za 13 košev. Gostie pa ,c s presingom ob koncu uspeli ublažiti poraz. Celjani so to- krat nastopili brez poškodo- vanih Zmaga Sagadina in Er- javca, po daljšem času pa je nastopil Fink, ki je bil nereš- ljiv problem za obrambo go- stov. Pri Celjanih i-^ bil naj- boljši Sabolčki, pri gostih pa izredni Papič, koše za Celja- ne pa so dali: Sab očk To. ne Sagadin 23, Fink 14, Jerič 12, Tomašič 6, Milof Sagadin 5, Jug 4 in Leskovar 2. Ocene: Sabolčki 5, Fink 3, Tone Sagadin 1. JANEZ CEPIN 24. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 11. april 1974 TMC PRIPOROČA Tokrat smo na sprehodu po Tehnomercatorjevih trgovinah s ploščam, odkril: m izbral; za vas tele plošče Prisluhnite' Jim, mor- da vam bodo všeč! Bob Dvian: Knockin on heavens door Ta plošča je trenutno med naj- priljubljenejšimi v svetu m tudi pn nas )o ie veliko rrtljo Plo- šča Je tipičen hit — preprosta melodija, značilen Dylanov vokal in zammiva spremljava ženskega zbora, ^/sekakor plošča fcl vam bo kmalu prirasla k srcu In Jo boste, ali pa jo že radi poslu- šali LutajuuB srca: (iodine Godine Je najnovejša ploSča Od- ličnega beograjskega »folk« tria Lutajuča srca, ki je žal dosti mani priljubljen, kot si to s svo- jo glasbo zasluži. Pesem je pri- jetna pevna in zanimrva. Nad trigiasnim petjem prevladuje od- ličen žensk: vokal. Glasbena .sprem- ljava je kaT se da preprosta m zato učinkovita In dobra. Nič slabša od naslovne n: tudi pesem na drug-, stram Priporočamo! Neil Voung: Time fades away Time fades away )e zadnja plo- šča Neila Younga ameriškega folk pevca, skladatelja m aran- žerja, fci je po razpadu ansambla CSN & Y zače. samostojno kari- ero m hitro uspei Zadnja leta o njem n: bilo veliko slišati, saj m nastopa, in tudi snemal ne. Najnovejša plošča. Si vam jo predstavljamo, pa dokazuje, da se Neii ne da. Se vedno nada- ljuje i svolo glasbo, ti je spe cifična, epa in zanimiva. Prlsliih- rute ološč: všeč vam bo. LESTVICA Poglejmo, Kako ste, dragi mla- di prijatelji naše T lestvice, gla- sovali tokrat. T lestvica, ki jo boste lahko slišal: v mladinski oddaji 19 . 4. 1974 ob 17.30 na valovih radia Celje je takšna: 1. MUD: Tiger feet 2. GRUPA 777 Hej curo mala 3. PRO ARTE: Moj pradjed je pucao iz topa 4. KORI>ri GRUPA: MoJa genera- cija 5. GRUPA 777: Tko te voli viS^ od mene Kot vidite, je na iestvid pre- cej sprememb. KakSna pa bo le- stvica čez 14 dni? To je, mladi prijatelji, odvisno od vas. Pišite nam in glasujte za pesem, ki vam je najbolj všeč gotovo se bo uvrstila v I lestvico. In če so vam pesmi iz T lestvice všeč, pohitite v eno od Tehnomercator- jevih trgovin s ploščami in si jih Kupite. Vaše glasove za pesmi nam po- šil3ajte na naslov: Novi tednik, radio Celje Gregorčičeva 5, Ce- lje — za lestvico T. Za vaš trud bo eden jd vas vsakič nagrajen T malo ploščo, za katero je gla- soval Torej — pero v roke ih pišite nam, Katera pesem vam je ca teden najbolj všeč. Ne bo vam žai. Tokrat dobi našo nagrado Tone Motoh, Skofja vas 7. 63211. Iskre- ne čestitke. t 14 — 11. april 1974 NOVI TEDNIK — stran 25 Rado Plauštajner: Do Kitajske in še dlje (12) NEPOZABNI VZHOD Nikjer drugje nisem doživel ničesar podobne- ga. Zgodba pripoveduje, da po intrigah izženejo iz dežele Ramo, zakonite- ga naslednika prestola Ayodia. Skupaj z ženo Si- to in mlaišim bratom La- ksamo gre v gozd, kjer želi živeti. Tam se poda na lov za zlatim jelenom in Laksama mu pri tem pomaga. Ramova žena Si- ta ostane sama in ugrabi jo Rawana, kralj demonov ter jo odpelje v svoje kraljestvo. Ujeta Sita na- prosi Hanomana, povelj- nika opic, da obvesti Ra- mo, kaj se je zgodilo. Ra- ma pride, naleti na sina Ravvane Meganado, ki ga hoče ubiti z zastrupljeno puščico, vendar mitolo- ški ptič garuda Rami po- maga. Pride še bugriva, kralj opic, ki se bojuje z Meganado in ga prema- ga. Rama ubije še Rawa- no ter se z ženo vrne do- mov. Pr= tem čudovitem plesu plešejo slikovito oblečena balijska dekleta vse človeške like, fantje pa like demonov. Ples se pleše vedno po sončnem zahodu, na prostoru sre- di vasi in le v središču prizorišča postavljene ba- kle razsvetljujejo prostor. Ta ples človeških bitij in demonov je igriva čutna in duhovita predstava hkrati, ki priklene naše poglede, še posebno ker plesalke s tenkimi prsti plešejo svoj ples, kot bi ubirale strune nevidnega inštrumenta. Zlata vezeni- na v obleki deklet, za- pestnice, ogrlice in uha- ni, diademi v laseh, fan- tje pa z mask-ami mito- loških bitij, poživljajo te prizore. Toda tisto, kar daje predstavi in plesu posebno vsebino in oča- rujoč prizor, je zbor mo- ških, ki so goli do pasu in sedijo ob plesu v kro- gih okoli bake. Predstav- ljajo vc'sko opic, ki so pomočnice ljudi v boju proti demonom. Ker niso ljudje, temveč le opice, ne morejo govoriti, ven- dar mislMo in čustvujejo in to izražajo na svoj na- čin z zvoki. Ti zvoki so razumljivi za gledalca, čeprav niso besede. Pol- ni so samoglasnikov in so- glasnikov. In čudovito po- sredujejo razpoloženje, saj jih izgovarjajo naenkrat iz sto grl, z istočasnimi gi- bi rok, glav in teles. Na ta način nam prikažejo strah, zeprepaščenje, ogor- čenje, vzhičenje in na- zadnje tudi zmagoslavje, ko se zgodba srečno kon- ča. Prišel je dan odhoda in z njim pot v Singapur, Malezijo ter Tajsko. Ko se je letalo dvignilo in zaokrožilo nad gozdovi Balija ter ubralo pot pro- ti Djakarti, sem bi pre- pričan, da zapuščam otok. kjer se zemlja in življenje na njej najbolj približuje- ta človekovi predstavi pa- radiža, kier naj bi človek počel tisto, kar bi se mu zahotelo, prost sovraštva, želje po veljavi in denar- ju, pa zato toliko bolj že- ljan v nenehnem stiku z naravo in soljudmi iskati popolnih spoznanj o živ- ljenju samem. Naj bralec ne zameri, če ga morda ta zapis ni prepričal o tem, čeprav mu nisem mogel in znal prikazati številnih osebnih dožive- tij in razmišljanja na tej poti. Zame ostaja Bali bližji kot takrat, ko sem ga zapuščal, ostane vča- sih občutek sanj in želja, da bi te sanje znova kdaj doživel. KONEC RAZGLAS Oddelek za notranje zadeve ob- line Celje obvešča vse lastnike ilu-adenih koles, da so se na&la laslednja kolesa. I. Moška kolesa (v oklepaju « številke): 1. Rog šport (485424); 2. Rog jport (295784); 3. Rog šport 160O212); 4. Steyr (77036); 5. Rog Iport (395073); 6. Rog Touring (79492); 7. Rog Touring (78377); I, Rog šport (779909); 9. Keugo- lorljene znamke (9909); 10. Rog jport (333929); 11. Alpis, neugo- lovljene številke; 12. Anquila (69-006059); 13. Rog Touring (474726); M. Rog šport (112616); 15. Neugotovljene znamke in šte- vJke; 16. Rog Touring (140097); 117. Rog šport (69562898); 18. Px)g tort (945^); 19. Neugotovljene Eamke (77104); 20. Rog šport (513375); 21. Rog šport (.585296); h. Rog Touring (57833); 23. Rog [iaort (768023); 24. Ekstra (122091); U, Rog Touring, neugotovljene lM'ilke; 26. Pretiš (54247116); 27. Feugotovljene znamke (56-H-3216); &. Rog šport (22779); 29. Ne- ugotovljene znamke in številke; ao. -Rog Touring (62381); 31. V:ksti%, neugotovljene številke; 32. Bog šport (239033); 33. Rog Touring (92885); 34. Rog šport (353551); 35. Rog šport (363569); So. Rog (92030); 37. Neugotovlje- ne znamke (1903); 38. Rog šport (627192); 39. Pretiš (6767221); 40. tog Touring (799266); 41. Pretiš (61-2-3770); 42. Rog šport (120430). II. Ženska kolasa: 1. Puch (1335696); 2. Rog Tou- ring (161545); " 3. Rog Touring (77038); 4. Rog To-jring (26177«); 5. Rog Touring (76510); 6. Rog Šport, neugotovljene številke; 7. Rog P^kord (7744>42); 8. Rog Re- itord (749087); 9. Rog Touring (253939); 10. Pretiš (020539); 1.1. Rog Rekord (751813); 12. Lasta P L 15369); 13. Rog šport (765286); K. Bog šport (199,375); 15. Rog Touring (437510); 16. Rog šport 'S55423); 17. Bog Touring (64.3042); Rog šport (183424); 19. Ext,ra '57966); 20. Rog šnort (330742); 2i Rog &port (00773); 22. Bog "miring (269018); 23. Rog šport '7*2792); 24. Bog iSport (8,36267); »• Rog šport (288474); 26. Ne- ligotovljene znamke in številke; »I- Neugotovljene znamke (52951); 28- BenettX) (0691); 2G. Bog Tou- ring (4455); 30. Rog Touring (233310); 31. Bog šport (328616); 32. Atala (09»4); 33. Bc^ šport (792101); 34. Rog Touring (490404); 35. Rog Touring (305267); 36. Bog (62-1337); 37. Pretiš (64240655); 38. Bog Šport (299702); 39. Ne- ugotovljene znamke (475104); 40. Rog ŠDort (627192); 41. Bog šport (44155); 42. Bog Pony (611566); 43. Bog Pony, neugotovljene šte- vilke; 44. Bog Pony (68254); 45. Bog Pony (237240): 46. Rog Pony (15185937); 47. Rog (95407); 4S. Rog Pony (E 73375); 49. Bog Pony (105836); 50. Rog Pony (556564); 51. Bog Pony (27041); 52. Rog Pony (019273); 52. Rog Pony (050423); 53 Rog Pony ((K1429); .54. Rog Pony (C-19216); 55. Rog Pony (15^76); 56. Bog Pony (C-1751); 57. Bog Pony (61052); 58. Rog Pony (408859); 59. Rog Pony (1(W2'J0); 60. Rog Pony (16017); 61. Ekstra Pony (092175). III PONY EXPRESI IN MO- PEDI. 1. Pony expres z ev. številko 9976285, motorja in okv:rja 041377 ; 2. Tomos Oolibri s šte- vilko motorja in okvirja 480263; 3. Tomos Colibri s številko mo- torja in okvirja 725605; 4. Tomos Colibri s številko okvirja in mo- torja 461377 ; 5. Tomos (^Hbri s številko okvirja in motorja 453829, reg. oznaka CE 60-313; 6. Tomos Avtomatik s številko motorja 492712 in okvirja 728582 ; 7. To- mos Avtomatik s številko motor- ja 263872 in okvirja 623473 ; 8. Tomos Colibri s številko okvirja 062364; 9. Tomos Avtomatik s številko okvirja 614100; 10. To- mos Colibri s številko motorja In okvirja 83^438; 1,1. Tomos Co- libri s številko motorja in okvir- ja 026269; 13. Tomos Avtomatik s številko motorja 48-A-18/015 in okvirja 5127a5; 13. Tomos Colibri s številko motorja 273160 in okvirja 046249; 14. Ogrodje mo- torja BMW. (5gled najdenih predmetov je mogoč vsak dan od 8. do 10. ure pri oddelku za notranje zadeve občine CJelje. Iz pisarne oddelka sa notranje zadeve občine Celje 26. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 11. april I974 POGLEJMO NAOkftOiG — POGLEJMO NAOKROG POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG ZA D VA DIN ARJA „MUS'KE" Dandanes glasnem avtomati niso več nobena redkost. Sko- raj vsaka gostilna ima svoj juke-boks, svoj orkester ali vsaj svojega harmonikarja. Toda včasih ni bilo tako. Or- kestrov, skupin, celo harmo- nikarjev je manjkalo, ljudje pa so si prav tako kot da- nes, ali še bolj, želeli zabave, glasbe, plesa. V šuhljevi gostilni nedaleč od Laškega takšnih težav ni- so imeli. Že leta 1907 se je njihova gostilna dičila s pra- vim, pravcatim, glasbenim av- tomatom. Njihovo lajno je iz- delalo Sacksovo podjetje. Po- leg lajne so šuhljevi kupili tudi dva glasbena valja, na katerih je z žebljički in ži- cami »napisanih« 16 melodij. Gostje so najraje poslušali Kadetski marš, Straussove valčke, pa Hej, Slovani in prej je imela šuhljeva lajna bore malo počitka. Le med prvo svetovno vojno, ko so Puhljevi zidali svojo gostilno, je bila brez dela, pa še ta- krat so jo domači radi navi- jali. Pravijo, da tudi danes hi dneva, da je ne bi navi- li. Lajna je sicer že stara, kraguljčki že nekam žalost- no zvončkljajo, strune so raz- glašene, a vendar se da še vedno razbrati tiste lepe me- lodije. Mnogo lepih spominov je vezanih na staro lajno. Naj- lepši segajo v dni po II. sve- tovni vojni, ko je bilo v La- škem veliko pacientov. Ti so vsak večer prihajali v Puhlje- vo gostilno, ki so jo poime- novali kar »gostilna za dva din mus'ke«. Lajna je nam- reč igrala le, če si jo nakr- mil z dvema dinarjema. Spp- mini segajo še dlje nazaj. Celo v čas, ko je lajna še vsa nova in bleščeča veselo igrala po cele noči. Nekoč so v njej našli cel zlatnik. Eden od gostov je bil tako navdu- šen nad njenimi melodijami, da je ob pomanjkanju drobi- ža vanjo vrgel kar zlatnik in ni mu bilo žal. Lajna je danes sicer stara in poškodovana. Lepo risbo na pročelju je že nagrizel zob časa, čudovito siiko ijad va- lji je zamenjalo ogledalo, a lajna je ostala. In če bi jo tudi sami radi slišali, obišči- te šuhljeve, radi vam jo bo- do navili. B. S. DIŠALO BO — V Šempetru so minuli teden zaključili začetni kuharski tečaj, ki ga je organizirala Delavska univerza iz Celja. Tečaj je obiskovalo 14 deklet in mladih žena, vodila pa ga je Alojzija Šepec iz Žalca. Mlade kuharice so spoznale okrog 80 preizkušenih receptov, po katerih so tudi kuhale in pekle slaščice. Foto: Tone Tavčar Ljubezen po svetu OBREZANI PEULI V jugovzhodnem Sen^alu živijo Peuli, ki v času odra- ščanja doživljajo hude teles- ne muke. Pleme Peul je znano po tem, da vaški čarovniki, ki so hkrati tudi kirurgi, obred- niki, obrežejo dekleta kot fante. Dekletom izrežejo kli- toris, fante pa obrežejo le na pol, tako da kožica, perpucij imenovana, ostane na polovi- ci prirasla, druga polovica pa visi proč in počasi otrdi kot vsiiko ranjeno tkivo. Zakaj vse to? Kdo ve, od kod Peulom obi- čaj, da obrežejo dekleta? Peuli med drugim niso edini, ki to počnejo. Takih ljudstev je še več v Oceaniji in Južni Ameriki. Vzrok za obrezova- nje deklet ni čisto pojasnjen, znane pa so posledice. Ko je ob klitoris, postane ženska manj odzivna, zato so Peuli ženske znane po tem, da jih je težko zadovoljiti. In še ne- kaj je znano. Nobeni Peulki ne bo prišlo na misel, da bi se spečala s tujcem, kajti do- mači fantje in možje so jim komaj dovolj dobri. Od kod Peulom sioves do- brih ljubimcev'' Zaradi obre- zanosti na pol Vsak Peul namreč nosi zaradi na pol obrezanega per^-ucija neke vrste dodatno kožno grčo. ki sicer prestavlja velik kup te- žav pri zdiTižitvi, je pa kot dražljivi dodatek, ki ga mo- ški nikoli ne more zgubiti ali pozabiti, nadvse dobrodošel ženskam med ljubezensko igro. In zdaj smo menda prišli do polovičnega pojasnila. Pe- uli so obrezali svoje ženske, da bi ne uhajale z drugimi moškimi. Da pa res ne bi uhajale, so morali nekaj sto- riti tudi s seboj, kar jih lo- čuje od drugih, saj pravijo sosedna plemena — Peul ima dva. Zgodbe o živalih SPOROČITE ZGODBO v Novem tedniku smo se odločili na tej strani odpreti novo zanimivo rubriko »Zgod- be o živalih«. Seveda računa- mo na sodelovanje nn&ih bralcev, ki naj nam napišejo kakšno doživetje z domačimi in divjimi živahni, ki jih je presenetilo, ki vam je dalo misliti in ki vam je odkrilo doslej neznano sklad je ter uravnanost v naravi. Ljudje, ki ljubijo živali, so navadno dobri ljudje in dostikrat so spoznali, da so živali lahko bolj predane, bolj zveste, kot so ljudje. O tem nam pišite. In za začetek ena takšna zgodba: MUCINO MATERINSTVO Pred dolgimi leti smo biU ob hišno muco. Nekaj jo je vzelo. Morda starost, morda lisica. Da bi ae potolažil nad izgubo, mi je soseda oblju- bila mlado, ki je bila skoraj takšna kot izginula. Tako je tudi bilo. Šel sem po mlado muco, jo zaprl v škatljo za čevlje in jo prinesel domov. Toda muca je jokala okoli hiše in ker sosedje niso da- leč, je stara mačka slišala mjavkanje svojega mladička. Prišla je ponj in ga odpelja- la nazaj v gnezdo, oziroma k sosedu, kjer sem mlado mu- co dobil. Toda ponovna ža- lost nad izgubo tudi tega mladiča se je kmalu spre- vrgla v presenečenje. Stara mačka, ki je prišla po svoje- ga mladiča, je vse pogosteje prihajala k nam, ostajala t po ves dan, ookier ni splo piostala naša In ni več hod la k soseaom k svoji prej nji hiši. Ko da je prišla si' žit namesto svoje mladičke Na sliki je ena od potoit mačke, o kateri je tekla b seda v današnji zgodbi. 1 je v družbi s kuncem. J K Laško HUMOR On svoji izvoljenki: »Ali veš, da je tale tu- nel, skozi katerega smo se ravnokar peljali, stal dvajset milijonov nemških mark, da vlak skozenj vozi pol ure in da so ga gradili pet let?« Ona, ki se med tem poravnava krilo in" za- penja bluzo: »Nisem vedela, mislim pa, da je tunel vreden svojega denarja.« Ona tuli kot pretepen kuža: »Saj veš, vzel si me samo zaradi tiste pe- ščice denarja, ki sem ga imela . . J« On prizadeto in očita- joče: »Ni res! Vzel bi te tu- di, če bi ga imela na kupe!« On in ona gresta na ples. Medtem ko sta plesala, je zmanjkalo elektrike. Majčkeno sta se zmedla in čez čas, ko so se luči spet prižgale, je on ves razgret šepe- tal svoji izvoljenki na uho: »Ce bi bil vedel, da tako dolgo ne bo luči, bi si privoščil pošten sprehod po tvojih obli- nah«. Ona pa presenečeno: »Moj bog, kaj nisi bil ti?!« NOVI TEDNIK — Glasilo občinssUb organizacij Socialistične zveze aeiovnega ljudstva Celje, uiško, Slovenske tionjic« Šentjur Šmarje pn Jelšah in Zaiec — Uredništvo: Geije Gregorčičeva 5, poštni predai 161; Naročnma in oglasi: V kongresa 10 — Glavm in odgovorni urednik: Jože Vollano Tehnični uredmk; Drago Medved - Redakcija: Milan Boži"^ Jure Krašovec, Dominika Poš, Milan Seničar Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič. Zdenka Stopar Milenko StrašeB Tone Vrabl, — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena pos« mezne številke 2 din - Celoletna naročnma 75 din. polletna 37 dm TekočI račim 50102-601-20012 CGP »DELO« Dublana ' Telet.: uredništvo 223-69 in 231-05. mah oglasi in naročnme 228-00.