260 Govor državnega poslanca gosp. Povšeta v drž. zboru pri debati o proračunu po-ljedelskega ministerstva. Visoka zbornica! Oglasil sem se za besedo, da pri razpravi o državnem proračunu .poljedelskega ministerstva izpregovorim o nekaterih nujnih deželnokulturnih potrebah svoje ože domovine. Govoril ne bodem o splošni kmetijski politiki. Kako naj bi se pomagalo avstrijskemu kmetijstvu in kmetskemu stanu, o tem se je že prejšnja leta mnogo dobrega govorilo. Jaz le želim, da bi besedam sledila dejanja. Tega se tem bolj nadejem, ker prestolni govor obeta, da se bode skrbelo za blaginjo kmetijstva. V smislu prestolnega govora je visoka vlada predložila zakon, da se povekša dotacija za melijoracijski zaklad, in visoka zbornica vzprejela je danes to predlogo. Reči moram, da sem pričaaoval više dotacije za ta jako važni zaklad. Avstrija je eminentno kmetijska država in ima sploh mnogo storiti za kmetijstvo, marsikaj popraviti, kar se je — odkritosrčno povedano — zamudilo. Ne sme se skrbeti le za obrt, temveč tudi za pešajoči kmetski stan je treba kaj storiti in mu pomagati. Če se trosijo milijoni za povzdigo prometa, trgovine in obrta, bi mari ne bilo opravičeno, da bi se ravno toliko trosilo za pospeševanje kmetijstva v Avstriji. Omenil sem že, da hočem govoriti le o deželnokulturnih potrebah svoje ože domovine Kranjske. Dežela naša ima nujne potrebe in torej pričakuje pomoči iz melioracijskega zaklada. Treba je posušiti Ljubljansko barje, obsezajoče 35000 oral, o čemer je uže govoril moj častiti rojak in tovariš, gospod poslanec Klun, pri proračunu ministerstva notranjih stvari. Poleg tega pa še brez števila voda, rek in hudournikov čaka hitre zagradbe in uravnave. Naglašam besedo »hitre", kajti želim, da bi naše dežele ne zadele podobne nezgode, kakor so sosedno Koroško in Tirolsko. O teh nezgodah ne bodem dalje govoril, ali eno stvar bi pa poudarjal: Ko bi bili poprej zagradili in uravnali hudournike in reke po omenjenih deželah, izognili bi se bili velikim nezgodam. Vlada je izdala miljone, da popravi škodo, dočim bi se nesreče še prigodile ne bile, da so se dela za časa in prav izvršila. Njega ekseleucija gospod poljedelski minister je podpiral zelo našo deželo pri zagradbi hudournikov ob koroški meji, za kar mu bode dežela zmerom hvaležna. Nadejem se, da bode vlada povišala naposled za deset odstotkov obljubljeni državni donesek za uravnavo Mirne. Res je sicer, da Mirna ne izvira ob takih razmerah, kakor drugi hudourniki po gorenjskih planiaskih krajih, vsakakor pa dela ta potok veliko škodo. Narašča nenavadno hitro, v eni uri poplavi vso dolino. Ta potok teče 22 kilometrov daleč skozi jako rodovitno dolino. Ker slednje leto večkrat poplavi travnike, poškoduje jih dostikrat tako zelo, da kmetje nič sena ne nakose. Seno, ki ga nakose, je pa oblačeno, da skoro ni živini za krmo. To kulturno delo bi pa priporočal kmetijskemu ministerstvu tudi v interesu države, v interesu davčnega erara namr6Č. Ker ta potok neprestano leto za letom dela škodo, mora davčna uprava odpisavati davke. Poslednjih deset let odpisalo se je v tej mali dolini 6000 gld. zemljiškega davka, dasi davčna oblastva kaj nerada odpisujejo davke. Nadejem se, da bode njega ekscelencija gospod poljedelski minister spoznal, kolike važnosti bi bila uravnava te vode, in jo bode torej pospeševal. Tukaj gre le še za nekaj tisoč goldinarjev, ki se še morajo dobiti. Interesenti ne morejo več plačati nego 28% vseh stroškov, proračunjenih na 140.000 gld. Ker voda vedno dela škodo, vinograde pa uničujeta peronospora in trtna uš, ubožalo je prebivalstvo uže popolnoma. 261 Sedaj pa mi je izpregovoriti še o drugi reki, ki je tudi v zvezi z državDim interesom. Krka dela veliko škodo v Kostanjeviškem okraji, v katerem je grajščina državnega posestva. Omenim naj, da De poplavlja le več dni polja okrog Kostanjevice, temveč je celo po mestu mnogokrat promet mogoč samo s čolni. Pripomniti mi je tudi, da trtna uš največ škode dela v tem okraji, kjer je uže okužila 60% vinogradov. Prebivalstvo pričakuje pridelka le od Djiv in travnikov. Ker KrKa dela tudi veliko škodo verskega zaklada posestvu, nadejem se, da bodete spoznali, da je opravičena prošnja, da prevzame visoko poljedelsko minister-8tvo nekaj strošuov za pripravljalna dela, načrte in projekte, po katerih se bode končno uravnala Krka. Drugo polovico je uže sklenila prevzeti dežela Kranjska. Moj častiti tovariš, zastopnik notranjskih občin, ni prišel pri tem poglavji do besede. Zaradi tega pa jaz po njegovi želji in iz kolegijalne dolžnosti izpregovorim tudi o vodah na Notranjskem. Najprej bodem govoril o Vipavskih vodah, ki zares večkrat prav zdivjajj. Neizmerno škodo delajo po Vipavski dolini, katera ima toliko prirodnih krasot. Stvar je tem obupnejša, ker je škoda leto za letom veča. Deset let je uže minolo, odkar sta inženerja Klemenčič in Eypert izdelala načrt za uravnavo teh voda. Kdo ima uravnati reko, o tem se je leta in leta obravnavalo. Ker je potreba bila vedno veča in je Vipavska dolina tudi zaradi raznih trtnih bolezni popolnoma obubožala, obrnilo se je prebivalstvo do deželnega zbora, da bi si ohranilo malo zemlje, katero ima. Deželni zastop se je izrekel za uravnavo voda. Kako je pa odgovorilo poljedelsko minister-stvo? ReKlo je, da se na podlogi uže deset let starih načrtov ne more pogajati o državni podpori. Nočem oporekati tem nazorom visokega ministerstva, temveč le omenjam, da meni kot poslancu ni nobena žrtva prevelika, kadar gre za povzdigo kmetijstva. Kar se je zamudilo, Daj se pozabi. Prosim pa nujno, govoreč iz srca prebivalstva kranjskega, da se visoko ministerstvo odloči, da pomaga uravnavati in zagrajati hudournike v Vipavski dolini. Prosim tudi, da se kmalu izvrši delni projekt, da se namreč poviša zapora ob Beli, katera napravlja veliko škode. Visoko ministerstvo je uže potrdilo projekt, in sedaj gre le še za donesek 3000 gld. Vlada Daj se ozira na prošnjo deželnega zastopa in naj hitro odpošlje gozdne tehnike za zagradbo hudournikov v Vipavsko dolino, da se to delo hitro izvrši, kajti tukaj gre za to, da se ohrani uspeh dosedanjih del. (Dalje prihodnjič.) 268 Govor državnega poslanca gosp. Povšeta v drž. zboru pri debati o proračunu poljedelskega ministerstva. (Dalje.) Uže pred več leti in tudi lani se je govorilo o povodnjih po kotlinah na Notranjskem. Tukaj ne morem tako obširno govoriti o tej stvari, kakor bi bilo vredno. Omenim naj le, da tukaj ne gre za neka] oral zemlje, tudi ne za 100 oral, temveč za tisoče oral travnikov, po katerih ne more večkrat še trava rasti, ker je poprej več mesecev stala voda. Srečen sem toliko, da morem izreči visokemu ministerstvu priznanje, da je tako pospeševalo delo. Poslalo je gozduotehničuega asistenta Putika, ki dobro razume delo. Preiskal je vso stvar in nišel, d t s) vsa žrela in vocline, ki so požirale vodo, zamašene in zasute. Po tem priprostem in uedragem potu posrečilo se je pridnemu in neutrudnemu možu, da je napravil požiralnik, ki požira vodo, ki je poprej več mesecev stala po travnikih. Zares lepo in veselo je to delo, ali vender mu ugovarjajo in nasprotujejo prebivalci Ljubljanskega barja, pa tudi nekateri tehniki — in reči moram — spretni tehniki. Trdijo namreč, da so se vsled odpeljave vode iz kotlinskih dolin na Notranjskem povekšale na Ljubljanskem barji povodnji, ki so že tako silne, da kmalu prebivalcem ne bode kazalo drugega, nego vzeti beraško palico, če kmalu ne pride pomoč. Nočem se izreči na nobeno stran. Preveč sem strokovnjak in kmetovalec, da bi se držal le enih nazorov. V deželnem zboru kranjskem stavil sem predlog, ki se tega tiče, in visoka vlada ga je, kakor mislim, uže izvela. Tako se bode v kratkem dokazalo z znanstvenimi preiskavami in opazovanji, koliko je to mnenje osnovano. Eno stvar pa jaz kot poslanec iz tega izvajam, in jo izvaja vsakdo, ki pozna razmere v deželi, da sta ti dve kulturni deli, ki sta tako važni za našo deželo, namreč osuševanje Ljubljanskega barja, ki se da izvesti ravno, če se poglobi struga Ljubljanici, in pa odpeljava voda iz notranjskih kotlin v kaj tesni zvezi. Treba je, da se uravna Ljubljanica, predno se odvedo vse vode iz notranjskih kotlin, ker le tako se bode dobil prostor za odtok notranjskih voda, ne da bi prebivalci na Ljubljanskem barji imeli škodo. Visoka zbornica se bode morda čudila, da prehajam k pomankanju moče sedaj, ko sem toliko o moči govoril. Gospodje, ki so imeli priložuost, natančneje se seznaniti z orohidrografskimi in telurskimi razmerami dežele Kranjske, pa se temu ne boao čudili. Jaz mislim po-mankaoje vode, ki je posebno v dinaričnih krajih na Kranjskem velika nadloga. Zbornice ne bodem mučil z opisovanjem nadlog, kakeršne smo doživeli lani. Zadosti bodi, da povem, da so celi okraji in celo več mesecev trpeli zaradi pomankanje vode. Južne železnice ravnateljstvu se je prebivalstvo smililo, pa je odredilo, da se je več tednov več milj daleč dovažala voda, za kar mu je dežela izrekla primerno zahvalo. Odposlancu visokega poljedelskega ministerstva g. Putiku se je posrečilo, priskrbeti po ceni in na jako priprost način krajem na Krasu vode. Dal je kopati v zemljo in našel po notranjskih votl:uah 20 metrov globoko dosti jako zdrave kraške nadanje vode. Visoko mi-nisterstvo je že napravilo tak vodujak na Unči. Nadejem se, da bode visoko ministerstvo uže iz državnih ozirov in iz usmiljenja do ubogega prebivalstva pospeševalo napravo takih vodnjakov, da prebivalstvu ne bode več tako primankovalo vode, kakor mu je je lani. Enako po- y mankanje vode je tudi na Dolenjskem v Zužemberškem okraji, v tako imenovani Suhi Krajini. Na tej visoki planjavi biva pridno prebivalstvo, ki se peča z živinar-stvom, katero pa mora po dve do tri ure daleč voziti vodo za se in za živino po leti pa tudi jeseni, če ni zgodnjega jesenskega dejža. (Čujte!) Visoki zbornici ne bodem opisaval te bede, le na to jo opozarjam, koliko imajo ljudje truda, koliko zamude časa in kako pogrešajo požirka hladne vode. Kranjski deželni zastop je, ozirajoč se na to bedo, naročil deželnemu inženerju, naj izdela načrt, kako bi se dobila voda in iz Krke napeljala na visoko planjavo. Stroški so se proračunili na 36.000 gld. Nadejem se, da bode njega ekscelencija gospod poljedelski minister to ne le kulturno, temveč zares človekoljubno delo močno podpiral, da se ta suha zemlja spremeni v srečen kraj. Vsaj so v južni Nemčiji tudi s turbinami vzdignili vodo in jo napeljali na visoko planjavo, tako imenovano „Rauhe Alpe", in ta kraj izpremenili v tako rodovitno zemljo, da preskrbuje bližnja mesta in vasi ne le z drugimi pridelki, temveč tudi z zelenjadjo. Sedaj prihajam k podporam. V rubriki „Podporett je za jako važno govedarstvo postavljen kaj skromen znesek. Visoka zbornica! Nadejem se, da se z novo trgovinsko pogodbo z Nemčijo ne bodo za našo živino samo znižale carine, temveč se bode odprlo stalno trgo-višče. Nadejem se kot zastopnik dežele, v kateri se jako pečajo z živinarstvom, da je modrost visoke vlade znala varovati koristi kmetsKega prebivalstva. Naša naloga bode pa, da nemške trge preskrbimo z najboljšo živino. Tega ne govorim le v interesu svoje ože domovine, temveč v interesu avstrijskega živinarstva sploh. Ne smemo misliti, da bodo nam prizanesljivi samo iz čiste 269 ljubezni do zaveznikov; Nemčija bode zahtevala najboljšega blaga, Mari ni opravičeno, če se za naše živinarstvo bojimo, ko se toliko živine in svežega mesa uže uvaža iz Amerike in Avstralije v Anglijo in Nemčijo? Zadnji čas je, da popolnimo svoje živinarstvo. (Konec prih.) 276 Govor državnega poslanca gosp. Povšeta v drž. zboru pri debati o proračunu poljedelskega ministerstva. (Konec.) Pričakujem, da se z modrim in dobrim zakonom proti živinski kugi doseže, da se bode lahko naša živina neprestano in brez ovir izvažala v Nemčijo. Visoka vlada naj smatra zboljšanje avstrijskega živinarstva za svojo nalogo. Pričakujem, da bode gospod poljedelski minister v ministerskem svetu dosegel, da se bode za to važno ) sklenila, in upam, da jo bode v tej lepi nameri podpiralo poljedelsko ministerstvo. Ker že govorimo o živinarstvu, naj mi bode dovoljeno, prositi njega ekscelencijo, da bi se ozirala na ope-tovane prošnje in predloge kranjskega konjerejskega od- seka, da se pomnoži število žrebav. Treba je napraviti žrebčarski postaji ne Grosupljem in v Žireh in pomnožiti število žrebcev v glavni postaji v Selu pri Ljubljani. Zagotavljam njega ekscelencijo, da konjerejski odsek, kateremu sem načelnik, prosi le to, kar je utemeljeno v deželnih potrebah in razmerah. Ne izpolnjujem le svoje želje, temveč tudi željo cesarske kmetijske družbe in dežele kranjske, če izrekam gospodu poljedelskemu ministru najiskrenejšo zahvalo za vse dosedanje podpore za žrvioarstvo na Kranjskem. Če so le kje državne podpore koristile, zagotavljam vas, da so v tem slučaji. Poslednji dve desetletji se je govedarstvo in konjarstvo nenavadno povzdignilo. Primanjkuje uže časa, ali rad bi izpregovoril še nekaj v našem viuogradstvu. Nečem pa predolgo mučiti zbornice, p,>sebno ker je uže eden gospodov mojih tovarišev govoril o tej styari. Naš kranjski deželni zastop je uže večkrat prosil visoko vlado, da bi dajala zastonj ali vsaj po nizki ceni ameriške trte iz Kostanjeviške trtnice vinogradnikom v Vipavi in na Dolenjskem, katerim je trtna uš pokončala vinograde. Zal, da sem čital, da so se pri občnem zboru kmetijske družbe v Ljubljani slišale britke pritožbe, in to le ne od navadnih vinogradnikov, temveč od strokovnih veljakov, da iz cesarske trtnici ameriških trt še za drag denar ni dobiti, dočim se iz te trtnice ameriške trte pošiljajo v druge dežele. O tem se nečem izreči, dasi so se na shodu pritoževali v v:nstvu zvedeni možje. Velika je beda v naši deželi. Uže 50 % naših vinogradov je okuženih. (Čujte! Cujte!) Kako je obupano obubožano prebivalstvo, dokazuje pač najbolje ogromno izseljevanje. Zadovoljen narod ne zapusti drage in ljube mu domovine, le najhujša beda žene ljudi v tuje dele sveta. Pričakujem, da gospod poljedelski minister, kot poklican pospeševatelj in varuh našega kmetijstva ne bode puščal, da bi prebivalci celih sel ostavljali svojo domovino. Tukaj je potrebna državna pomoč, in nadejem se, da bode visoko ministerstvo, ozirajoč se na obubožanje in obupanost prebivalstva, odločilo se, da osrči obupani narod z razdelitvijo ameriških trt in s posojili na podlogi nedavno izdanega zakona. (Klici: Pa hitro !) Razdelitev ameriških trt je v resnici potrebna, kajti na kako drugo kulturno obdelovanje pri naš uže zaradi nizkih vinskih cen ni misliti. Trtna uš je silno opustošila našo deželo. Nadejem se pa, da bode vlada s podporami pomagala prebivalstvu, da prebije to nesrečo. Za to pa je treba skupnega dela in vztrajnosti prebivalstva, pomoči državne in deželnega zastopa. (Odobravanje). Obžalujem, da je prebivalstvo zaradi trtne uši vse potrto in obupano. Le vlada more pregnati to obupanost in zopet prebivalstvu dati poguma. Naša kmetijska družba se prizadeva, da bi razširila sadjarstvo, kar se ji je v nekaterih letih precej posrečilo. Ne prizadevamo si le z ameriškimi trtami, temveč izkušamo izgubo pri vinstvu nadomestiti tudi s sadjarstvom. Po nekaterih krajih na Gorenjskem sadje dobro 277 uspeva, pa ga prebivalstvo ne zna dobro uporabljati. Kmetijska družba izkuša z napravo sadnega mošta kmetom pomagati. Ne le na Kranjskem, temveč tudi drugod ima sadjarstvo ne le gmoten, temveč tudi kulturen pomen. Le s sadnim moštom se bode omejilo žgaojepitje, ki je tako škodljivo za telesno in duševno blaginjo prebivalstva. (Dobro ! Dobra ! na desni.) V krasnem Bledu, mnogim gospodom te visoke zbornice dobro znanem, deluje pridno podružnica kmetijske družbe, katera posebno Gorenjske strani interese smatra za svojo nalogo. Z lastnimi sredstvi je zgradila uzorno moštarno, katera stane 1500 gld. Kaj je naravnejšega, da kranjska kmetijska družba sama podpira to podružnico in si prizadeva to napravo tako popolniti, da bode vzgledna, iz katere se bode širil nauk, kako se pripravlja dober sadni mošt. Pričakujem, da bode njega ekscelencija gospod poljedelski minister pospeševal to velevažoo podjetje, ki je eno prvih take vrste. Kranjska kmetijska družba pa tudi želi, da bi se nastavil še eden popoten učitelj, ki bi posebno poučeval o sadjarstvu, po z.mi pa morda v Ljubljani učil o tem predmetu. Nekaj stroškov prevzela bi kranjska dežela. Prosim gospoda ministra, da nas krepko podpira, da se tudi v tem oziru zadosti potrebam prebivalstva. Naša kmetijska družba hoče prirediti drugo leto povodom svoje stoinpetindvajstletnice kmetijsko in gozdarsko razstavo. Dobro vem, kaj se bode poreklo : Kaj hočete s tolikimi razstavami ? Ali moja domovina hoče pokazati svetu, kaj je s pridnostjo dosegla v kmetijstvu in gozdarstvu. Marsikaj sem prosil, marsikaj izprožil, sedaj pa izrekam nado za izdatno podporo iz melioracijskega zaklada. Upamo, da bode njega ekscelencija gospod poljedelski minister, v katerega ima dežela naša popolno zaupanje, oziral se na naše potrebe in da bode v mini-sterskem svetu tudi dosegel, da se bode kaj storilo za našo deželo. Saj ima država baš na Kranjskem v Idrijskem živosrebrnem rudniku velik naklad. Pričakujem, da bode tudi moja domovina deležna obljub v prestolnem govoru. (Živahno odobravanje in rokoploskanje na desnici. Govorniku čestitajo.)