Gospodarske stvari. Trsoznaiistvo (Dalje.) 2. razred: listje s 5 capami. Št. 32. Rizlec mali ali rizling, graševina, kleiner Riesling, Klingelberger, Gevviirztranbe, Rheingauer, Krauses, Pfefierl, Johannisberger, Clairette de Limoux, lat. vitis pusilla, pusillaria rhenana (rheiulandischer Kleinstock). Trs mal, prtličast; rožje šibko, beložolto, razločno rjavorisasto, koleuca ozka. Listje 6 palcev široko in dolgo, debelo, precej globoko narezano, nektero samo tricapno; cape, stranske saksebi sto ječe, razdvojene, končna široka, kratka, topo ošpičena, nekaj grlasta, vse sem tertje skrivljene; veruge vse razširjene, peteljna zelo tesna, z spodnjimi capami daleč križem pokrita; rob je veliko in topozobčast, gornja stran neravna grbasta, včasi mehurčasta, spodnja volnata; petlja je čez 3 palce dolga, rdečkasta, nekaj volnata in bradovičasta. Grozd mal, gost, tudi včasi rahel, večidel vejast; recelj kratek, debel; jagodni receljček debel, bradovičast, bunkica rjavo okrožena. Jagoda drobna, okrogla, žoltozeleua, beložolta, žoltorjava, in ob zadnji zrelosti rdečerjava, belonadušena, nekaj črnopikasta, rjavobradovičasta, mesnata, aromatično, prijetno in sladko okusna, dvopešknata. Vrednost. Mali rizlec dorua na Renu je zdaj že doleko razširjeu, ker je najžlahneja bela trta, nobena druga nitna take žlabne dišave. Je rad prav rodovit, malo grozdje vender ne izda toliko, kolikor druga velika plemena, le zavolj žlahnosti se priporoča. Da pa grozdje prav dozori in svojo dišavo dobi, terja južno ali jugo zabodno toplo lego, in boljsuho, kakor vodeno težko zemljo, v kteri trs gobast postave, peščena mu vender prav ne služi. Na Štirskem vemo, kder je pošipon dober, tamo tudi rizlec. V cvetju je trpeč, zori pa pozno, zato se grozdje do novembra na trti pusti, zakaj kedar je še zdravo in mesnato, ni prav zrelo, ampak kedar so jagode že mehke, rjave, kakor gnjile, da se mešiček lahko izmuzne, kar na Renskem ,,žlabno gnjilobo, (Edelfaule) imenujo, takrat je čas grozdje pobrati, še clo zdrave jagode odbrati, druge prezrele ah opolžnjene zmečkati in vino bo sladko, dišavno, aroniatično, in pri dobreoi oskrbovanju med vsem drugim naj večo starost doseže. Sloveče vino, bi rekel prvo na svetu med cvetnimi vini je rizlečko v Renskib vinogradih na Ivanskem ia Kamnem vrhu, v Markobrunu, v Rudesheimu itd., pri Vormsu ga imenujo tudi ljube gospe mleko (Liebfrauenmilch), totebaže vino je velike cene, štrtinjakdo, in čez 1000 fl. JEn oral vinograda laliko daja v dobrili letinah 1O štrtinjakov vina. Nekteri vinorejci se morda čudijo iu težko verjamejo, kakor je v ,,Slov. Gospodarju" štev. 12. in 13. priobčeno: Na eDem oralu vinograda se zamore 10 štrtinjakov viDa pridelavati v dobrih letinab, v naj boljših še več. — Temu se ne čudi niti dvomi, kdor vspešno močno vinograd obdeluje in za gostejo trto mara, ter se je sam prepričal resnice. Al, težko je zares une prepričati, koji vinograd raztrešeno oskrbujejo, in vendar bi radi veliko natrgali. — Celo vinčarjev je veliko, ki z glavo majajo, ko slišijo od tolike obilnosti vinske kapljice na enem oralu! Od kod to? Gotovo le od stare trme iu nevednosti. — Nekteri človek si ne da dopovedati magari bi mu v koleno vrtal. Reci mu : Ta trta je močna; nareži ji bika in reznika, kot tramiucu in žlahnini; ta še moeneja: daj ji dva bika in en reznik, kot šiponu in habševini; ta pa inače ne rodi, in ji ne škoduje, ter le v lesraste: nareži ji dva bika in dva reznika, kjer je prostora jih razpeljati, kot malopridneiuu šilbarju, izabeli, hrustecu, damasceDki, volovini in sploh modrini veliki; ta pa naj inia dva tri reznike, kot rivček: drobni in vlaški itd. zapomni si ta pleraena trt! Gledal te bo. — Povej mu: Moja škoda je, ako ne bo pravo; nebo ti storil, ker ni vajen in drugi tudi tako ne delajo. Povej mu: Drugi tudi toliko ne dajo delati, toliko ne plačujejo, tako in toliko ne gnojijo itd. — Bob si v steno metal. — In ako nisi poleg in trta je že obrezana, ter mu rečeš: Zakaj nisi tako trte rezal, kakor setn ti zaukazal? Bo ti odgovoril: Nisem hotel vinograda popačiti, pokaziti, uničiti! — V resnici pa si le nič ni zapomnil, kar mu je vlastnik razlagal. — In če mu le silo narejaš, se ti prisiljen vda z besedami: Pa naj bo lešnjev grm! — To ga imaš. A pri vsem tem ima viničar sam veliko dobrot; prvič: vcč tropin, drugič: več kurjave rožjeve; kar bi sepamoralo za vejnik, podlago pri grobanju obrnoti; — a vendar se noče vdati: Nevednost je zares draga reč! Iu kdojotrpi kotvlastnik satu, ako inia starokopitneža za viničarja. — Še več kvara si pa nareja nevedni posestnik s trmastim nevbogljivim viničarjem, ki le na brzo, vajeno, lahko, brez pameti, zgotvoljeno bodi si kakokoli delo gleda, da ložej po svojih potih hodi, in potem za svoje blago skrbi. Naj se poskusi na zgoraj omenjeni način trta rezati 8aj po sepih je najmočueja najti, in je prostora zadosti bike razpeljati zunaj sepa in mejiee; potlej se pa naj razloček prevdarja in presojuje. — Na brajdah to isto s trto narejaš ; to je: več bikov ji narežeš. — Kadar bo pa tudi po grabicah veliko lnočnih trt, se bodo potem gotovo tudi ondi vpregale v obilneji rod: K čeniu ti je krava v hlevu, ako je ne molzeš? To isto velja tu. Toda, kdor ne premišljuje prejši nib sostavkov priobčenib v nSlovenskem Gospodarju" : 0 vinoreji in izvrstnem vinogradu itd., pa naj raje se starega kopita drži, inače bi se opekel ln slabo zadel niti bi imel grozdja niti lesa. — Prvo je: gnoj; drugo je: gnoj; tretje je : gnoj; ostalo se bo že dalo. (Dalje prihodnjič.)