OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI xxxn. — LETO xxxn. ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds cleveland, ohio, monday (pondeljek), OCTOBER 24, 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 208 NOV GROB ^komas joseph Preminil je po sedem-mesečni boll let, Ro(j, ezni Thomas Joseph, star 60 stanujoč na 6801 Edna Ave. Om je bil Sirec. Tu zapušča ^P^ogo Sarah, šest otrok in tri ^"luke ter sestro. Pogreb se jA danes zjutraj pod vodstvom '"dinovega pogrebnega zavoda Cerkev sv. Marona na Carnegie ^6- ter nato na pokopališče ^!^lvary. Jekleta se učijo po ^^ledu na menihe LONDON, 20. okt. — Uprava f®ga tukajšnjega zavoda za ^sla dekleta je sklenila, da bi se g^Jenke najboljše "zboljšale," če ' videle, kako živijo pobožni lediktinci v samostanu Buc-^ Skupino deklet so odpeljali ^ ®^niostan, kjer so se temeljito ^^^anile z vzgledom vrednim rj, 'Jenjem spoštovanih menihov. po končanem obisku je se-, deklet bilo obsojenih na zaporne kazni, ker so v j^^ftiostanu kradle rožnevence, in medaljone. j^riški ambasadoiwi ^Kujejo v londonu ^NDON, 23. ok:.—Ameriški KOMUNISTIČNI VODITEUI SO OBSOJENI NA 5 LET ZAPORA; PRIZIV V102EN PROTI OBSODBI NEW YORK, 21. okt.—Federalni sodnik Harold R. Medina je snoči obsodil 11 komunističnih voditeljev na zaporne kazni in globo od $10,000 za vsakega od njih, toda odvetniki komunistov so takoj vložili priziv proti obsodbi na višje sodniji. ^b; ivi '8-Sadorji v deželah vzhodne so se danes zbrali na /ope, ^■dnevni konferenci. ^Oorovanju prisostvuje tudi p ^ožni državni tajnik George /""kins, ki je izjavil, da za en-V t ni mogoče omenjati vpra-o katerih bodo ambasa-razmotrivali. Na splošno se veruje, da bo vprašanj na dnevnem re-•j,. inference zadeva spora med ■ konfe in Kominformo. Z izjemo enega so vsi komunisti dobili 5 let zapora. Predsednik new-yorške komunistične stranke Robert G. Thomson je dobil 3 leta zapora zaradi izrednih vojaških zaslug v drugi svetovni vojni, ko je bil odlikovan z Distinguished Service Cross. Boril se je kot armadni narednik na pacifiškem bojišču. Sodnik Medina je zavrgel zahtevo obrambe, da se komunistične voditelje izpusti na svobodo pod poroštvom, dokler višja sodnija ne potrdi ali pa zavrže pravorek. Vsi obsojeni komunisti so nato tiili odpeljani v federalni zapor. Eno uro po obsodbi je bil vložen priziv. O tem bo najprej podala svoj odlok okrožna ape-lacijska sodnija, toda če bi slednja potrdila pravorek nižje sod-nije, imajo, komunistični voditelji pravico, da vložijo nov priziv na najvišji sodniji. Takšni postopki se vlečejo več mesecev, možno pa tudi več let. Odvetniki komunistov gredo tudi v /apor Na zaporne kazni .so bili obsojeni tudi odvetniki obtoženih komunistov in _ sicer zaradi obnašanja v teku obravnave. Komunisti so najeli novega odvetnika,, bivšega pomožnega justičnega tajnika O. John Rog-, gea, ki'se je zavzel za enega od obsojenih — newyorškega koun-cilmana Benjamina J. Davisa. Rogge je izjavil, da tako zvani Smith akt, na osnovi katerega so komunisti bili obsojeni, krši ameriško ustavo. Kar se same ^^jetski državljani si predstavljajo ^^^Ijenje v Ameriki v temnih barvah Washington, 23. okt.—za l{Q^,^^®nzure časopisov in učin-motenj radio oddaj v< Amerike," si navadni so-državljani predstavljajo v v Zedinjenih državah Pj, ° temnih barvah. Sovjetska °^^ganda in radio postaje sil- kj Jia*' v Ameriki na svoj ^cin državlj ani pa nimajo pri- J - ' bi slišali drugo plat. i 'PiČni primer, kako so Zedi-države predstavljene so-državljanom, so pre-k nekega Korionova, ki se -jg ^^3,tra za strokovnjaka gle-!ja ^^Q^iških zadev. Korionov je v enem nedavnem pre- u, k »■adio ki je bilo oddano po- postaje za domačo )ijg opisal življenje v Zedi-*^6(1 državah. Poslušalcem je ; Ostalim povedal: jo ^ ^'^injene države se nahaja-5l{jjj vladavino peščice busine-'^^gnatov, ki poleg tega ''joji ^^di nad stotinami mi-ljudi na ostalih delih smatrajo Ameriko za Iti ^ ^^®tno imovino, monopoli-njeno bogastvo in ob-iii vj ° Množice ljudstva na bedo "v ° zanikanje pravic, ko vseh ekonomskih kriz, to ^^lijdni obsojeni na lako-monopolisti bi JGjo uničevanje živeža, da svoje dobičke. Na de-^ galonov mleka se zliva ' tisoče ton žita in k a- ve se rabi za kurjenje parnih kotlov ladij in lokonnotiv, na tisoče akrov poljedelskih pridelkov se uničuje, da bi se ohranilo visoke cene. "Industrijski razvoj Zedinjenih držav pada, medtem ko se ruski dviga. Depresije so pogoste in ameriški delavec ima polno zaposlitev le v vojni dobi, ko Wall Street žanje ogromne dobičke iz krvi in trpljenja. V prvi polovici leta 1949 se je industrijska produkcija v Zedinjenih državah znižala za 30 odstotkov in še vedno pada. "Ta položaj je povzročil strašno brezposelnost. Šest milijonov delavcev je ob delo, 13 milijonov pa jih dela le nekaj ur na teden. To povzroča pošastno nasprotje. Z ene strani vidimo peščico milijonarjev, ki živijo v razkošju, z druge strani pa na deset milijonov, ki živijo v strašni bedi. "Ugotovljeno je bilo, da so obramben! tajnik Johnson, tajnik zračnih sil Sygmington, Tru-manov vojaški pomočnik Vaughan in ostali uradniki vmešani v prevare in razne špekulacije. "Tisk in film igrajo sramotno vlogo pri moralni korupciji ameriškega ljudstva. Hollywoodski filmi hvalijo ropanje ter oglašajo nasilje in umore. Dovolj je, če omenimo naslove filmov: 'Samec in samica,' 'Peklenska mačka,' 'Vragoljka'." obravnave tiče, pa je dejal, da je del tragedije, ki se je uveljavila v deželi in da je že postalo zločin, če "poveste, kaj vam leži na srcu." "Če je Smithov akt dober zakon, potem uničujemo svobodo, vsled katere smo bili močni," je rekel Rogge. Odvetnik Abraham J. Isser-man pa je apeliral na sodnijo, da se komuniste izpusti na svobodo pod varuštvom. Rekel je, da resno dvomi v krivdo obtožencev. Toda sodnik Medina je apel zavrgel in rekel, da bi vpo-števal višje kazni, če bi Smithov akt ne omejil kazne na največ pet let zapora in $10,000. Komunisti so mirno odšli v zapor Obsojeni in zaprti komunisti so; tajnik stranke Eugene Dennis, organizacijski tajnik Henry Winston, delavski tajnik John Williamson, michiganski državni predsednik stranke Carl Winter, član Politbiroa in new-yor-ški kouncilman BenjamiA J. Davis, uvednik "Daily Worker-ja" John Gates, illinoiški državni tajnik Gilbert Green, podpredsednik CIO unije delavcev krznene in kožne industrije Irving Potash, ohijski predsednik stranke Gus Hali in prosvetni tajnik stranke Jacob Stachel. Predsednik stranke William Foster se ni zaradi resne bolezni zagovarjal in ni b'il obsojen. Komunisti so se le nasmehnili, ko je sodnik Medina izrekel kazne za vsakega posameznega. Tajnik stranke Dennis, ki je bil v teku obravnave označen za enega vodHnih komunistov na svetu, je izjavil, da komunisti z največjim zaupanjem gledajo v bodočnost. "Nas 11 komunistov se je krivično spoznalo krive zločine. Mi nismo krivi nobenega zločina, najmanj pa domneve, da smo bili v zaroti, da učimo in zagovarjamo nasilno spremembo vlade," je rekel Dennis, ki je bil obenem tudi eden od odvetnikov. Dennis je obljubil, da se bodo komunisti še vnaprej borili za komunizem. Kakšnih 1,000 komunistov je prepevalo pred sodnijo, ko so njihovi voditelji bili odpeljani v zapor. #' Višinski napadel obsodbo komunistov NEW YORK, 22. okt.—Sovjetski zunanji minister Andrej Višinski je včeraj v teku debat Združenih narodov glede člo veških pravic izjavil, da obsodba 11 ameriških komunističnih voditeljev, predstavlja "kršitev človekih pravic." Višinski je obravnavo napadal v odgovoru na obtožbe ameriškega delegata Benjamina V. Cohena, ki je dejal, da je val despotizma zajel Češkoslovaško in da je ljudstvo v vzhodni Evropi sistematično preganjano. Na Generalni skupščini je Višinski vzkliknil, da je ameriški federalni sodnik Harold R. Medina ne samo poslal v zapor komuniste, pač pa tudi njihove odvetnike. Amerika ni Bog, pravi Acheson NEW YORK, 22. okt. — Državni tajnik Dean Acheson je snoči izjavil, da Zedinjene državi ne morejo iz kaosa storiti red, kakor je to storil vsemogočni Bog. Acheson, ki je govoril na banketu A. E. Smith Memorial Foundation je rekel, da Amerika lahko drugim državam daje le omejeno pomoč, ostalo pa si bodo morale preskrbeti s svojo lastno voljo in napori. Opozoril pa je, da ameriška pomoč Evro pi lahko vodi v obetajoče rezultate, toda tudi v popolen neuspeh kot na Kitajskem.^ Državni tajnik je v svojem govoru povedal, da se Državni oddelek opira na kritiko ameriškega ljudstva za svoje ravnanje. V zvezi s tem je omenil "Belo knjigo," v kateri je pojasnjen polom ameriške zunanje politike na Kitajskem, rekoč, da je Državni oddelek kljub teh bolečih in neprijetnih dejstev vedno poročal ljudstvu pravo resnico. Znanstveniki svarijo, da bo Sov), zveza zmagala pri atomski tekmi lojalnostna prisega je proti ustavna TRENTON, N. J., 20. okt.— Apelacijski oddelek državne sod-nije New Jersey je danes prinesel odlok, da je nova lojalnostna prisega za kandidate in javne uradnike proti-ustavna. Po odloku sodnije besedilo prisege, kot so ga sprejeli v zakonodajni 2b )rn' tako republikanci kot demokratje, gre čez meje ustave. Lojalnostna prisega je bila sprejeta kot mera za pobijanje "subverzivnih aktivnosti." Na osnovi te prisege, bi morali vsi kandidatje in javni uradniki izjaviti, da niso člani "prevratnih skupin," ki stremijo za "strmoglavijenjem ameriške demokracije." S sodnijskimxidlokom o protiustavnosti lojalnostne prisege je razveljavljena akcija legislativ-ne zbornice New Jerseya. vzdrževanje berlina je stalo $252,540,000 FRANKFURT, 19. okt.—Ameriška zračna sila je danes naznanila, da je vzdrževanje Berlina za časa "blokade" stalo $252,-540,000. V to vsoto so vključeni stroški za gorivo, plače in vzdrževanje osobja, ki je sodelovala pri oskrbovanju Berlina zračnim potom. Tako zvana "blokada Berlina" se je začela junija 1948. Zračni most pa je bil vkinjen 30. septembra tekočega leta. V stroške so vfključena tudi razbita letala, med njimi 27 štirimotor-nih letal, osem dvomotornih in eno tovorno letalo. Vkupna vrednost teh letal je bila $9,692,000. kitajski diplomati zapustili moskvo MOSKVA, 18. okt. — Kitajski nacionalistični diplomati so danes zapustili Moskvo. Jutri bo odpotoval vršilec diplomatičnih poslov. Uradniki nacionalistične ambasade so prenehali zastopati Kitajsko, ker je sovjetska vlada priznala novo vlado, ki je bila ustanovljena v Peipingu. | skesanci se lahko vrnejo materi cerkvi VATIKAN, 22. okt.—Centralni komitej za proslavo Svetega leta 1950 je danes naznanil, da bodo vsi katoličani, ki so bili izobčeni iz cerkve na osnovi papeževega ukaza o izobčenju katoličanov, ki podpirajo komunizem, sprejeti nazaj, če se bodo skesali v teku svetega leta. amerika in anglija ne sogl.4šata WASHINGTON, 23. okt.—Nesoglasja so se pojavila med Anglijo in Zedinjenimi državami, kar se tiče priznanja nove komunistične vlade Kitajske. Kot izgleda želi angleška vlada upostaviti polne diplomatič-ne odnošaje z novo Kitajsko Vlado, kar si hoče zavarovati kolonijo Hong Kong, ki so jo kitajski komunisti popolnoma obkrožili. Z druge strani pa ameriška vlada ne smatra za potrebno, da se sedaj prizna novo vlado. Vojaška poročila pa medtem pravijo, da sile Ljudske (komunistične) armade naglo napreduje proti Kweilinu, okrog katerega so se zbrale 200,000 mož broječe nacionalistične armade. Ta vojska je vse kar je nacionalistom še ostalo od ogromnih 3,000,000 mož broje-čih armad. čile je podpirala jugoslavijo SANTIAGO, 20. okt.--Pod-tajnik za zunanje zadeve Čije-ja, ki je pred dvema letoma prekinila diplomatične odnošaje z Jugoslavijo, je danes naznanil, da je Cile podpil-al Jugoslavijo pri organizaciji 2i. N. mati umorjena v prepiru s hčerko ' HAY WARD, Cal., 20. oct. — Celeste Morrow, stara 15 let, je danes policiji priznala, da je umorila svojo mater, ko je slednja spodila iz hiše njenega 17 let starega prijatelja. Mladoletna morilka je rekl^i, da jo je prijatelj spremljal domov v soboto, ko se je vračala iz šole. Ko sta prišla domov, je mati ukazala njenemu spremljevalcu, naj takoj zapusti hišo. Odšla je z njim, toda se je kmalu vrnila, nadaljevala prepir z materjo in nato planila v kuhinjo po nož, ki ga je zabodla materi v hrbet. Francija je še vedno brez vlade PARIZ, 23. okt.—Predsednik republike Vincent Auriol je danes poveril mandat za sestavo nove vlade bivšemu zunanjemu ministru Georgesu Bidaultu. Vsi prejšnji poskusi drugih političnih voditeljev, da sestavijo novo vlado so propadli. Francija že 18 dni nima vlade. Celo najožji sodelovalci Bi-daulta menijo, da je malo izgledov, da se bo bivšemu zunanjemu ministru posrečilo sestaviti vlado. Medtem pa so de-gaullovci in komunisti začeli močno agitirati za nove parlamentarne volitve. Komunisti, ki predstavljajo najmočnejšo politično stranko Francije, bi hoteli, da dobijo sedeže v vladi. Za pozicije pa se bori tudi gen. De Gaulle. Gen, De Gaulle, ki bi rad postal vojaški diktator Francije, je včeraj imel govor, v katerem je napadel sedanji politični sistem Francije kot škandal, ki ogroža "obstoj republike." V prejšnjih govorih je De Gaulle zahteval, , da Francija sprejme vladni sistem, po katerem bi predsednik imel velika pooblastila, kakor jih ima na primer v Zedinjenih državah. Vodilni ameriški znanstveniki verujejo, da bo Rusija prekosila Zedinjene države na polju atomske energije v dveh letih CHICAGO, 22. okt.—Vodilni ameriški znanstvenik na polju atomske energije Harold C. Urey, ki je za svoja raziskovanja dobil Nobelovo nagrado, je včeraj objavil članek, v katerem je izjavil, da bo Sovjetska zveza prekosila Zedinjene države pri izdelovanju atomskih bomb v dveh letih. Urey trdi, da je produkcija atomskih bomb začela v Zedinjenih držav omahovati takoj po vojni, medtem ko Sovjetska zveza deluje z naglico, ki se jo lahko primerja z najvišjo naglico Amerike v vojni dobi. Po njegovem mnenju je ameriški program za atomsko energijo nezadosten in poln ovir, ker so malenkostne varnostne mere ali pa obtožbe o "komunističnih nagibih" večkrat pognale odlične atomske znanstvenike, da so z gnušanjem pustili svoje delo. Ameriška Komisija za državno energijo, ni podala nobene izjave na obtožbe uglednega znanstvenika, ki je skupaj z dvema drugima znanstvenikoma objavil članek o napredku Sovjetske zveze, kar se tiče atomske energije. Dr. Seitz veruje, da b'* pri tekmi zmagal:^ Rusiji Profesor fizike na i inoiški univerzi dr. B'rederick ' ,;'tz je v članku, objavljenem v glasilu atomskih znanstvenikov, rekel, da je zelo možno, da "nas bodo Rusi prekosili v produkciji bomb in ostalem razvoju v zvezi z atomsko energijo." Tretji znanstvenik, ki je podal podobno izjavo, je profesor botanike in urednik glasila Eugene Rabinowitch, ki pravi: "Mi nimamo nobenega razloga predmevati, da nam Sovjetska zveza ne bo kos ali pa celo prevzela vodstvo, kar se tiče števila in strategične vrednosti atomskega orožja v relativno kratki dobi, recimo v teku petih ali pa desetih let, če ne bomo obnovili napore z naše strani. "Ni ogroženo samo naše vodstvo pri atofnski obrambi. Mi se celo nahajamo v nevarnosti, da bomo pri naši obramben! zmožnosti- zaostali za Sovjetsko zvezo." Rabinowitch je v članku dejal, da je najboljša obramba proti atomski bombi, če se nahajamo daleč od mesta, kjer bi eksplodirala. Po njegovem mnenju bi Rusija lažje razmestila svoje prebivalstvo in industrije kot pa Zedinjene države, ker je "policijska država" in ji take mere ne predstavljajo nobene ovire. Rusija nedvomno izdeluje A-bombe Urey pa je v svojem članku rned ostalim rekel: "Ker je Rusija bila v stanju, da je v tako kratki dobi izdelala (atomsko) bombo, je povsem jasno, da napreduje prav tako naglo, kakor smo mi napredovali za časa vojne. Lahko bi v relativno kratki dobi imela za logo bomb. Rekel bi, da bi čez dve leti vodstvo Zedinjenih držav bilo učinkovito zbrisano." Urey je pristavil, da po njegovem mnenju Rusija pridobivlja atomske bombe. Dr. Seitz pa je v svojem članku izjavil, da je ameriška maši- nerija za razvoj atomske energije prišla v zastoj koncem leta 1946. "Toda čeprav ponovno deluje, mi nimamo nobenih zagotovil, da se giblje z isto gonilno močjo kot se je to giblje ruska," je poudaril dr. Seitz. marija se je prikazala NUERNBERG, 20. okt. — Rimsko-katoliške oblasti so danes imenovale poseben odbor psihijatrov in cerkvenih uradnikov, ki bo preiskoval zadevo devetih otrok, ki pravijo, da se jim "je prikazala Devica Marija." Na tisoče romarjev je pohitelo v vas Thurn, kjer da so ti otroci videli Marijo. Samo zadnjo nedeljo je prišlo 15,000 vernikov. ki so klečali, molili in čakali Marijo. Sestavljeni odbor bo poslal poročilo o svoji preiskavi v Vatikan, ki bo odločil, če cerkev smatra "prikazovanje" za resnični čudež. montgomery pravi, da nove vojne ne bo LONDON, 22. okt. — Feld-maršal Viscount Montgomery, ki je poveljnik zapadno-evrop-skih oboroženih sil, je danes izjavil, da sedaj ne obstoja ^vojna nevarnost. Skupini veteranov bitke pri E1 Alameinu je angleški poveljnik rekel, da se Anglija nahaja v nevarnosti, da pa to nevarnost ne predstavljajo oborožene sile, pač pa moralni in ekonomski položaj dežele. "Ne bi se nikoli smelo reči, da smo mi rešili svet in da sedaj nismo v stanju rešiti sami sebe, ker čeprav smo danes finančno in materialno izčrpani, ni nobene potrebe, da bi bili bankrotirani tudi v duševnem oziru. DomaČe vesti Pobiranje asesmenta Članom društev, ki zborujejo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. se sporoča, da se bo po)3iralo asesment za tekoči mesec v torek, 25. oktobra v spodnji dvorani. Klub "Ljubljana" Jutri, v torek zvečer ob 7.30 uri se vrši seja kluba "Ljubljana" v navadnih prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Članstvo se vabi na polnoštevilno udeležbo. Seja gl. odbora Prog. Slov. Članice glavnega odbora in zastopnice krožkov Progresivnih Slovenk se opozarja, da se nocoj ob ošmih vrši seja glavnega odbora v starem poslopju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave, Vabi se vse na polnoštevilno udeležbo. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 24. oktobra 1949. "enakopravnost" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto]_____________ For Six Months—(Za šest mesecev)__________ For Three Months—(Za trl mesece) _________________________ _$8.50 . 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)__________ For Six Months—(Za šest mesecev)____ For Three Months—(Za tri mesece) ________ -$10.00 _ 6.00 _ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. Dr. Jože Kastelic; IZKOPANINE IZ SAMOVE DOBE NA BLEDU ODGOVOR UREDNIKU "GLASA SDZ" Nedavno mi je urednik "Glasa SDZ," g. A. šabec, poslal nekakšna "Vprašanja in pojasnila •udarniškemu' uredniku." Odgovoril som mu v osebnem pismu, v katerem sem med ostalim povedal, da sem pripravljen njegov dopis v celoti objavili v E., pod pogojem, če bo moj odgovor njemu obiiavljen v "Glasu SDZ." Jasno je, da je ta pogoj popolnoma pravilen, logičen in v so-gla.sju z navadami povsod, kjer spoštujejo svobode kritike. Zlasti to velja, ko gre za pojasnjevanje kontroverznih zadev med dvema urednikoma, žal pa g. šabec, ki je v svojem dopisu ostro kritiziral smernice E., ne dovol;, cia bi se kritiziralo smernice glasila, ki ga on urejuje. Zadnji teden je g. šabec (brez mojega odgovora, seveda) ■ objavil diitični dopis v klerikalno-domobranski A. D. Ker ne gre zgolj za "osebno polemiko," kot skuša zadevo predstaviti g. šabec, pač pa medsebojno kritiko smernic dveh časopisov, ne bo napačno, če uredniku "Glasa SDZ'' odgovorim v obliki odprtega pisma.—I. B., ured, E. Cenjeni g. Šabec! V Vašem dopisu, objavljenim v A. D. 19. t. m. me oslavljate s "cenjeni (udarniški) tovariš." V istem dopisu ste pozabili na vsa pravila dostojne polemike in me obsuli s ploho surovih psovk, ki so jasni odraz Vaše "visoke" kulture. Na te psovke, seveda, ne bom odgovarjal, ker se uredniku, ki ne ve kaj je dostojnost in časnikarska etika, sploh ne splača odgovarjati na podoben način. Toda o drugih zadevah se lahko govori bolj obsežno. Neobveščenim čitateljem A. D., ki so potom Vašega dopisa slišali le Vašo stran zadeve, se bo menda zdelo, da je v tej polemiki nekaj "osebnega." Toda Vi sami najboljše veste, da ta polemika gre daleč čez meje osebnosti, da se Vi dejansko vmešavate v način urejevanja E., da si celo dovoljujete svobodo, da mi kot urednik časopisa z določenimi političnimi smernicami dajete navodila, kaj naj "po-natisnujem" in o čem naj pišem. Ce menite, da je to Vaša pravica in dolžnost, potem se boste morali sprijazniti tudi z mojo kri t; K i,' ;ii: - -iisnu::- n 1-i ga Vi urejujete. Naj 1.-rim i,.' Vaš:- '»('opravičene kritike smernic L. ' ,.i 'k.)i nuj objavljam ,in kaj naj ponat ■ ■ Vi, g. Sabec, ves le zelo dobiu, da ima E. svoje določene smernice, od katerih se nikoU hi bistveno oddaljevala, čeprav so razhčhi politični položaji v večji ali pa manjši meri vplivali na posamezne urednike. Na primer, ko ste Vi bili urednik E., je naša zunanja politika, vsaj zadnja leta, slonela na prijateljstvu in sodelovanju z vojno zaveznico Sovjetsko zvezo. Takrat se nobenemu časnikarju ni očitalo ne-ameriško dejanje, če je pisal v polnem soglasju s tedanjo uradno ameriško zunanjo pojitiko. Tako je tudi Vam bilo omogočeno, da ste pisali navdušene članke o Sovjetski zvezi, njenem kolosalnem uspehu pod vodstvom Stalina, opravičevali njeno diktaturo in celo pisali o "komunistični in socialistični naravi slovenskega ljudstva." Od takrat se je ta zunanja politika naše dežele, posebno po smrti pokojnega predsednika Roosevelta, zelo spremenila. Ta politika je v znaku tako zvane "mrzle vojne" s Sovjetsko zvezo. V.strič s temi spremembami so se, seveda, tudi posamezni karakterji, med katere nedvomno spadate tudi Vi, požurili, da so svoja prepričanja prilagodili novemu položaju. Tako se danes lahko ■pojasni, zakaj Vi nimate isto mnenje o Sovjetski zvezi in njenemu voditelju in zakaj danes blatite in obsojate vse ono, kar ste nekoč s takšno vnemo poveličevali in hvalili. Vi temu pravite "priromal sem do svojega Kronštadta." Jaz pa menim, da to ni nikakršen Kronštadt, da je to samo posebna lastnost gotovih elementov, ki se znajo brez vsakih notranjih potresov prilagoditi novemu položaju. Zgleda, da Vas posebno peče, ker Vam s citiranjem odlomkov iz Vaših nekdanjih člankov v E. mimogrede obujam neprijetne spomine, na Vašo "subverzivno" preteklost. Toda niso ti Vaši spomini, ki so važni. Kar je važno je, da čitatelji in ljudje, ki želijo biti natančno informirani, dobijo jasno sliko stanja stvari. Tudi če se včasih oprem na mnenja izražena v E. v preteklosti, bi Vas to ne smelo vznemirjati, kajti Vi ne morete zahtevati, da se smernice časopisa, ki ga urejujem, spreminja samo zato, ker sta dva bivša urednika doživela svoj "osebni Kronštadt" in priromala do uredništva A. D. Kar se Vas osebno tiče, morate priznati, da sem vedno pravično poudarjal, da Vaša nekoč v E. izražena mnenja niso več Vaša, ker ste se jim kratkomalo odpovedali. Tako je bilo tudi ob priliki članka "O diktaturah," ki je menda bil povod, da ste v A. D. objavili ta neolikani napad name. Pravično sem omenil Vaše sedanje mnenje, izraženo v časopisu, ki ga sedaj urejujete, kakor tudi mnenje, ki ste ga podali kot urednik E. Lahko pristavim, da končno ta izražena mnenja ne štejejo toliko, kolikor šteje moč argumentov. Vi lahko po vzgledu na svetopisemskega Petra zatajite samo resnico —resnica pa kljub temu ostane resnica. Vi mi v svojem članku podajate celo vrsto nasvetov, Staroslovenska arheologija je ena tistih panog znanosti, ki je do osvoboditve le život^irila. To je razumljivo zato, ker se je v naši, niti ne sto let stari aiiieo-logiji obračala glavna pozornost na rimske ostaline in pa na prazgodovinske najdbe,. pomembne pa bogatem orožju in nakitu ter pomembne za razna vprašanja najstarejšega življenja v Evropi. Staroslovenska arheologija pa ni mogla pokazati niti bogatih najdb niti ni mogla po svojem mednarodnem pomenu tekmovati z raziskavanjem starega Rima. Kljub takim razmeram pa so vendarle v zadnjih petdesetih letih prišli na dan dokaj številni staroslovenski ostanki. Dovolj je bilo krajev na Koroškem, na Štajerskem in na Kranjskem, kjer so bili najdeni skeleti v grobovih, obrnjenih proti vzhodu, in z drobnimi bronastimi obročki, tako imenovanimi "obsenčniki" pri glavah. Od glavnih krajev je bil vsekakor najvažnejši Ptuj, ki je na ptujskem gradu dal nad šestdeset starbslovenskih skeletov, ter Bled, ki je ob nestrokovnjaškem izkopavanju vendarle prinesel zelo zanimive predmete. Toda sistematična raziskovanja v tej stroki vse do osvoboditve ni bilo. V glavnem se je dalo dognati, da pripadajo najdišča po Sloveniji posebni kulturni skupini vzhodnoalpskih grobov iz 9. in 10. stoletja, ki jo je treba pri})i-sovati starim Slovencem. V grobiščih v vzhodni Sloveniji pa se kažejo namesto vzhodnoalpske-ga panonski tipi. Medtem ko .je slovenska arheologija svojo častno nalogo dokaj slabo in z zamudami reševala, pa se je v nemški znanosti pričela pojavljati v neaka-(lemski in heznanstveni obliki teza, da vse te najdbe hiso sta-roslovenske ampak germanske. Ker je v t&j dobi pisanih virov za zgodovino Slovencev in Slovenije bore malo, so arheološki ostanki dobivali pri tem vprašanju vedno večji pomen. Kakor je znano, so skozi naše kraje v šestem stoletju šli zadnji Germani v Italijo. Po nemški tezi pa naj bi nekateri germanski odcepki v naših krajih še na- dalje ostali in navezali svojo kolonizacijo Slovenije neposredno na kolonizacijo Bavarcev v devetem in desetem stoletju, ki naj bi bila mnogo večja, kot pa to trdijo slovenski zgodovinarji. Za vse td trditve so nemški znanstveniki (Dinklage, Schaff-ran) navajali predvsem arheo-olške najdbe. Ker je v materialu iz devetega in desetega stoletja res nekaj germanskega im-porta, k&r je ])opolnoma i-ftzum-Ijivo, saj je bila karolinška država takrat kulturna enota, je bilo za deveto in deseto stoletje tako postavljanje nemške teze za nestrokovno oko navidez pravilno in logično. Na drugi strani nihče ni" tajil germanskega izvora najdb iz šestega stoletja v Sloveniji. Med obema časovnima mejama pa je bilo že dvesto let diference, v katerih najdb praktično sploh ni bilo. Kakor da v teh dvesto letih ni slovenska zemlja iniale kulturnega življenja, ampak je še vedno ohranjala svoje germanske forme iz šestega stoletja in jih potem predala nekoliko spremenjene dobi karolinške države. Jasno je, da je slovenska arheologija morala s trdnimi dokazi in predvsem z obsežnim materialom odgovoriti na nemške teže in na interese nemške arheologije. V velikem izkopavanju v Ptuju, ki ga je izvedla Slovenska Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani pod vodstvom univ. prof. dr. Josipa Korošca, je prišlo na dan preko tri sto skeletov iz devetega desetega in enajstega stoletja Pridatki so bili bogati. Pokazalo se je, da ftuj ni kaka skromna "podružnica bavarske kulture, ampak, da je nosilec zelo tvorne kulture, ki je z veliko nitmi povečana s tedanjimi panonskimi kulturami, o katerih pa niti šovinistični nemški arheologi niso mogli trditi, da je germanskega izvora. Lansko leto je izkopavanje Narodnega muzeja na Bledu prineslo drugih dvesto skeletov iz kon^a osmega in iz devetega in desetega stoletja, katerih nakit in ostali pridatki so bili tako značilni, da je zopet mogoče govoriti o veliki samotvornosti blej- kaj naj ponatisnujem. Govorite mi na primer o članku "Boljševiki po 22 letih." Govorite o "mojem in Vašem vzoru" Louisu Fisher ju, čeprav ne pojasnite, po čemu je Fisher prav za prav moj vzor. Dalje opienjate tudi M. M., za katerega menite, da je moj "somišljenik." Najbolj nizkotno od vsega pa je, ko mi vsiljujete, da ponatisnem stvar o "razbijanju slovenske delavske kulture" in pri tem omenjate osebe, ki nimajo nobene zveze s to polemiko, kakor menda nimajo nobene zveze s to polemiko niti osebe, ki so v Vaši organizaciji na daleč višjem položaju kot pa ste Vi. Ker sem bolj liberalnih nazorov, priznam vsakemu človeku pravico, da spozna svoje zablode in prizna svoje zmote, ker je to, kot Vi pravite, najkrajša pot k pobolj-šanju. Toda če spoznavanje "zablod" lahko velja za Fisher je in Budenze, iz našega "domačega zeljnika" pa za Jonteze in Šabce, čemu bi to v obratnem smislu ne veljalo za druge? Ce ste se Vi iz navdušenega zagovornika So vjetske zveze in Stalina spremenili v najbolj ogorčenega nasprotnika Sovjetske zveze in "ljudskih demokracij," čemu bi nekdo ne mogel spoznati "zablode" in se iz sovražnika vsega, kar ste Vi nekdaj zagovarjali spremeniti v pobornika idej, ki se jih danes označa za "prevratne?" Celo, g. Šabec, jaz osebno bolj verjamem v iskrenost spoznavanja zablod, ko gre za ljudi, ki za voljo tega samo trpijo, ki od tega nimajo nobenih materialnih koristi, ki prihajajo v nevarnost, da bodo postali "ne-ameriški" ali pa "prevratni" elementi, kakor pa verujem v iskrenost takšnega spoznavanja zablod s strani ljudi, ki od tega lahko uživajo samo materialne koristi. Budenz, na* primer, je tudi spoznal svoje zablode, toda dejstvo je, da jih ni pravočasno spoznal, bi se danes nemara kot urednik "Daily Workerja" nahajal v zaporu, ne pa imel katedro profesorja na katoliški univerzi. Toliko o tem. Toda ko že omenjate razne članke, ki bi bili vredni, da se jih ponatisne v E., naj Vas opozorim, da je enega teh že ponatisnila A. D. Kar se pa takšnih in podobnih nasvetov na splošno tiče, jih kratkomalo zavračam, kot bi nemara tudi Vi zavrgli moje nasvete v obratnem smislu. (Konec' jutri) ske kulture. Tudi njene vezi z vzhodom, posebej s Hrvatsko n Dalmacijo ter Slovaško niso bile majhne. Izkopavanji v Ptuju in na Bledu sta bili torej v vsakem oziru močna znanstvena izjava proti nevzdržnim in apriorističnim nemškim tezam, še vedno pa je zevala vrzel sedmega in osmega stoletja, v kateri je bilo le malo najdb. Slovani in posebej Slovenci so v tej dobi imeli še precej skupnih kulturnih potez z Avari in bi torej njihova kultura, ki bi se našla v grobovih, morala imeti značilnosti kesz-thelske kulture, ki se je najlepše našla v veliki množini v kraju Keszthely ob Blatnem jezeru. Le malo pa je teh najdb v resnici bilo. Vsekakor jih je bilo tako malo, da o kaki keszthel-ski kulturi v Sloveniji ni bilo mogoče govoriti. Edino večjo izjemo j e predstavljal zopet Ptuj z arhitekturo staroslovan-skega svetišča iz sedmega stoletja. To občutno vrzel pa je letošnje izkopavanje na Bledu odlično izpolnilo. Našlo se je skoraj sto skeletov, ki so bili pokopani prav tako v vrstah kakor lanski in prav na istem grobišču kakor lanski. Ta del grobišča, ki je vseboval stare skelete, je ležal v neki globeli, od katere se lanski del grobišča nekoliko dviga proti vzhodu. Letošnji skeleti so bili nekoliko bolj redki kakor lansko leto. Pokopani so v različnih globinah. Obrnjeni so proti vzhodu z raznimi odkloni bodisi na sever, bodisi na jug. Vendar iz vzhodne smeri v bistvu ne odstopajo. Dobro se vidi v letošnjem grobišču, od katerih je ena obrnjena bolj proti jugovzhodu, druga pa bolj proti severovzhodu. Zdi se, da, je severovzhodna skupina nekoliko starejša. Pri-datkov ima ta skupina nekoliko več kot pa jugovzhodna. Večinoma leže skeleti iztegnjeni in imajo roke prekrižar^ na pi'sih ali pa v naročju ali pa imajo eno roko upognjeno, drugo pa iztegnjeno. Lanski skeleti pa so imeli skoraj redno normalno iztegnjene roke ob trup. Kljub temu, da je tudi letos običajna lega skeletov iztegnjena, pa je vendar od tega pravila precej izjem. Tako^se dobi precejšnje število napol skrčenih skeletov ali pa skeletov, ki leže na trebuhu ali skeletov, ki imajo razne ude nepravilno položene. V vsem tem se letošnji grobovi zelo dobro ločijo od lanskih. Tudi anti opološko j e razlika precejšnja in zelo zanimiva. V lanskem skeletnem materialu prevladujejo izrazito lobanje dolgega tipa. V letošnjem pa take velike razlike med dolgoglav-ci (dolihokefali) in kratkoglav-oi (brahikefali) ni. Ker so letošnji skeleti približno za dvesto let starejši kakor lanski, pa bi po dosedanjih izsledkih evropske antropologije morali pričakovati še večje število dolgo-glavcev. S tem se je pojavil zanimiv problem, o katerem bodo imeli naši antropologi še dosti povedati. Najvažnejši pa je seveda arheološki material, ki je pri skeletih najden. Z a keszthelsko kulturo-so tipični okovi za nas, ki imajo živilsko figuro, dalje sekire, ki imajo na ušesu podaljšek v obliki trna, in uhani v obliki obročka, na katerem je pritrjena okrasna košarice. Res na Bledu od vseh teh tipičnih predmetov nismo našli drugega, kakor okrasne predmete, to je uhane, razne zaponke, zapestnice in ovratnice. Okovov za pas in bojnih sekir, ki so najbolj tipični keszthelski inventar, pa nismo našli. Kako je to treba razlagati? Domnevam, da je ravno tako stanje in tak sestav naših najdb najboljši dokaz za slovenski značaj teh najdb in tega grobišča. Splošno je nam- reč priznano, da so glavni nosilci okovov za pas in bojnih sekir bili Avari. Splošno je sprejeta teza, da je vsako keszthelsko grobišče treba posebej določiti, ali je avarsko ali slovansko in celo v mešanih grobiščih vsak posamezni grob ali vsako posamezno skupino grobov. Že L. Hauptmann je leta-1915 postavil trditev, da Avarov v večjem številu med alpskimi Slovenci Gorenjske in Koroške ni bilo, ker jih. razmeroma zaprte alpske doline niso privlačile., Iz teh arheoloških in zgodovinskih premis lahko potegnemo ob blejskih najdbah dober zaključek: tipično avarski elementi kesz-thelske kulture na Bledu popolnoma logično odpadejo, najdejo pa se taki keszthelski predmeti, ki niso tipično avarski in so torej še bolj zanesljivo staroslovenski. Glede izvora posameznih predmetov, kakor na primer uhanov s košarico, ali uhanov s kocko — kajti ta dva tipa sta letos na Bledu predvsem zastopana — je seveda možno postavljati precej različnih tez. V glavnem bo verjetno, da vsi ti predmeti niso bili ha Bledu izdelani in da predstavljajo v precejšnji meri import iz Keszthe lyja ali iz drugih krajev Pano gije. Na splošno izvirajo po formah iz prav najbolj zgodnjega srednjega veka, iz dobe prese Ijevanja narodov in celo iz pozne antike. V sedmem in osmem stoletju so se potem te forme samostojno razvijale nekje Panoniji in po vsem videzu tudi nekje v območju vzhodnih Alp Blejski tipi namreč lepo izpopolnjujejo razvojno vmesno stopnjo nied takimi uhani, ki so se našli predvsem v Keszthely ju, torej na vzhodnem področju keszthelske kulture, in pa med takimi, ki so se našli predvsem v Raichenhallu na JBavarskem, torej na skrajnem zahodnem področju izžarevanja keszthelske kulture. Samostojni razvoj blejskih tipov" je torej precej verjeten. blejske najdbe so poleg tega sijajno pobile nemško tezo o kontinuiteti gei^manstva med preseljevanjem ljudstev v šestem stoletju in med kolonizacijo v enajstem stoletju. Ako bi bile arheološke najdbe iz sedmega in osmega stoletja germanske, potem bi morale biti tipično in zanesljivo merovinške, to se pravi take, kakršne pozna tedanja Italija, Burgundska/ Po-renje in ostala področja germanskih naselitev. Najznačilnejša za tako arheološko ostalino 'bi bila znana živalska ornamentika, to se pravi nakit, ki bi imel okras v obliki stiliziranih ali pa s kamni rdz-nih barv obloženih živalskih figur. Take živalske ornamentike pa tu na Bledu ni. Nasprotno, celotni sestav teh najdb je popolnoma drugačen kakor so istodobne merovinške na zahodu. Stil te umetne obrti govori s popolnoma drugim jezikom in z merovinško kulturo nima. nobene zveze. Kot izjema, ki to pravilo še bolj pokaže in napravi še bolj očividno, stoji med temi najdbami ena zaponka živalskega tipa, ki pa ne izvira iz sedmega ali osmega stoletja, temveč jo je treba datirati še v šesto stoletje, ji dati langobard-ski izvor, njen pojav na Bledu pa pripisati ostalini, kakršna se pač v vseh časih in v vseh krajih iz preteklosti ohranja. Keramike v teh grobovih sko. raj ni bilo čeprav je fragmentov nekaj več kot v lanskih grobovih. Zanimiv je pojav ptičjih kosti v dveh grobovih v zvezi z ogljem, kar kaže najbrže na neke daritve ob pogrebu. Taki primeri so znani iz krajev Polab-skih Slovanov. ! Pod staroslovenskimi grobovi i se je letos našlo približno me-j ter globlje še eno majhno grobišče, ki pa ne pripada Slovanom temveč nekemu prazgodovinskemu prebivalcu'na Bledu. Značilno zanj je, da šo trupla sežga- na in pokopana v žarah, ki so obdane s kamnitimi grobljaW'' Bronastih okrasnih pridatkov je zelo malo. Veliko pa je število nesežganih živalskih kosti, sti svinjskih in govejih, redko konjskih in pasjih. Procentual-no razmerje med ostanki domačih živali bi kazalo na to, da 3® prebivalstvo b iol poljedelsko' Časovno je do sedaj težko to grobiš če natančneje omejil'; Vsekakor ne bi mogli postavit' grobišča v starejšo dobo, kakor v peto stoletje pred našim štet- je jem. Možno pa je, da izvira stoletij vse do prihoda Eiw'j®" nov v naše kraje ob začetku šega štetja. Značaj teh naj je še ilirski in ne' keltski, to Kelti so itak bili v Sloveniji ^ malo razširjeni. To velja se prav posebni meri za Gorenjs'"'' ki pa svoje prazgodovine sp* še nima odkrite. Iz povedanega je razvidno, so že lani pomombne blej® ^ najdbe z letošnjim izkop^^^, njem in z letošnjimi nojdo postale celota velikega znanst nega, kulturnega in politic pomena. Ne pretiravam, dim, da je letošnji del za staro slovensko zgodov eden izmed tarjnih in mestijivih temeljev. Po koP ^ nem izkopavanju bodo predmeti razstavljeni v ^ v Ljubljani, del pa se bo v na Bled, kjer bo na blejS ^ Gradu v nanovo urejenem zeju zavzel častno mesto, Izkopavanje na Bledu Slovenska akademija li sw tr- in umetnosti, delo pa vrsi kovna ekipa Narodnega v Ljubljani. Antropološko je prevzel Institut za antrop^ gijo na univerzi v Ljubljani- .. loma brigada je sestavlj®''® ^ študentov ljubljanske univ® članov Ljudske študentske dine iri iz dijakov državne za umetno obrt v Ljublja'^';^^, kopavanje vodi pisec tega ^ ^ ka. Izkopavanje na Bledu lep primer sodelovanja ustanov in organizacij in ^ ., afirmacija slovenske znanoS dom in tujino. Zahvala - ženski odsek farme zahvaljuje vsem, ki so dai"® j,, za nabavo kuhinjske opren^'^, sicer Ženskemu odseku ® ,mi|! Waterloo'Rd. ($20), Mr-Cerne ($2) in Mrs. Kati® SToj ($2). Društveni Icoledc"" vc OKTOBRA 29. oktobra, sobota—Plesna selica društva "Ribnica 12 SDZ v SND, St. Clair ^ 29. oktobra, sobota— party društva Comrade® 566 SNPJ na SNPJ NOVEMBRA 6. novembra, nedelja ski koncert Glasbene ^ 4, SND, St. Clair Ave., " popoldne 11. novembra, petek — veselica društva Modern saders št. 45 SDZ v Slo^' domu na Waterloo Rd. 12. novembra, sotiota -— ča zabava BelokranJ® j,j kluba v Hrvat. nar. doin St. Clair Ave. . Plea' 12. novembra, sobota ^ ^gK' veselica društva "Brook y ^ii Slovenci" št. 48 SDZ ^ pc zapadnih Slovencev, nison Ave. , .. ^ P' t' 13. novembra, nedelja ^ gjjfJ štvo "v boj" štev. 5o ^ gg-vprizori igro "Svet vraštva" v SDD na Road. X. 20. novembra, nedelja stava dram. pbora^ zvečda" v Slov. drus domu na Recher Ave-24. novembra, četrtek koncert pevskega gjgV' ja na Zahvalni dan ^ nar. domu na St. ClaH 24. oktobra 1949. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 sranislav nušič; lističi ^^lortiki iz zapiskov v 'požarev-ski kaznilnici 1888 I. Hote ali nehote Miti stil -ne glede na rovo in Jurjevo—sem zapu- ki svoje dotedanje bivališče, ]e ustrezalo vsem zdravstve-zahtevam: tu nisgm imel ni-^kšne cencljave gospodinje, tu ni nobena gospodična iz sose-dolgočasila z razglašenim favirjem in z uglašeno Ijubez-in konec koncev je to bilo ivališče, okoli katerega je bilo blata, da sem pogostokrat ^^klikal; "O, blato srbske pre-®^olnice, kdaj bodo o tvoji uso-'sklepali v občinskem odboru!" ^^■Pustil sem, pravim, to sta-Ijovanje in prišel v skromno pre-'^'ališče v požarevski kaznilni-koder na prvo oko srečuješ obilje, ki ga je narava raz-po vrtu tega zavoda: slav- čke, kvartopirce, čuvaje, ubijalce, pse in še kaj. "Kocka je padla!" je vzkliknil Cezar, ko- je prekoračil Rubikon. Jaz sem se vzdržal in nisem zinil ne te ne kakšne druge zgodovinske besede, ko sem prestopil kazni] niški prag v celici št. 7. Ječar, ki me je bil pripeljal, mi je nekaj zamomljal; kdo bi vedel, nemara je on črhnil kaj zgodovinskega, kar pa sem preslišal. Bože, poglejte ječarja, res odkritosrčno sem nameraval opisati tega možaka, toda kako bi? To bi utegnilo napolniti knjigo desetih tiskovnih pol; ker pa se pri nas zelo težko razpečavajo knjige, ki obsegajo več kakor pet pol (izvzemši tiste, ki jih napišejo načelniki raznih ministrstev), sem opustil ta prisrčni naklep. Dovolj, če vam povem, Holiday Pumpkin Tarts Pumpkins and turkeys symbolize our season of Thanksgiving perhaps ^lore than any other foods, and when you bring them together artfully y & pumpkin tart with cheese cut in a turkey silhouette, you create a yessert in complete harmony with the idea of giving thanks for bountiful crops. ti individual pumpkin tarts by your own good recipe. Cut the jurkey shape from a slice of pasteurized process American cheese, ^ake a paper pattern first to fit your tarts. Lay the turkey pattern ^ a cheese slice and cut around it with a knife. Quite easy to do, tremendously effective in appearance, and as wonderfully good eating as /^neese and pastry always is. da je bil od glave do pete podoben velikemu ključu jetnišnice. In ta gromozanski ključ je za menoj zaklenil vrata s ključem, ki je bil nekoliko manjši od njega, čim sem prestopil prag in preslišal njegove zgodovinske besede. Neki pisatelj, ki je menda zelo znamenit, je izrekel naslednje neznamenite besede: "Človek je kralj vseh živali!" Jaz si sicer nikoli nisem laskal z veljavnostjo živalskega kralja; vendar sem ta trenutek, ko so se za menoj zaprla vrata, kar najbolj razločno občutil, da človek niti za to vlogo ni sposoben. O, kako majcena živalca je to, kar se imenuje človek. Vse tisto, kar krasi človeka kot človeka, so našli ljudje že pri živalih: značaj-nost in razum in lepoto in poštenost in odkritosrčnost in drugo,—toda tistega, kar ruši človeka kot človeka, pri živalih še niso našli. In takle slabič, kakršen je človek, bi se rad imenoval kralja živali! Jaz, ki na tem svetu nisem bil niti stotinka tistega praška, ki se zaleze v uro in prisili človeka, da da uro v popravilo, jaz slabič sem premišljeval, ko so prvikrat škrtnila vrata za menoj, da bo zdaj tam zunaj vse šlo po zlu; da se zemeljska krogla ne bo več znala vrtiti, sonce ne bo pravočasno vzhajalo,—in vse to me je poražalo in ubijalo. In malone sem zapel kakor psalmist David, samo da ne ob harfi, marveč ob kaznilniških rešetkah: "Mar sem se izenačil z onimi, ki gredo v grob in sem postal kakor človek brez moči!" Pa me je brž potolažil neki jetnik, ki je bil menda zaradi tega zaprt, ker je znal tako l%po tolažiti: "Le brez skrbi, gospod," tako je začel govoriti, "tudi jaz sem mislil, da se brez mene ne bo moglo nič zgoditi, pa lejte: zdaj sem dve leti tu zaprt in sem te dni prejel pismo, da je moja žena rodila. Lahko, lahko, gospod, lahko se vse zgodi tudi brez vas!" Auto Pioneer Still Going Strong on Anniversary Te besede so padle kakor blag dežek na mojo razburjeno dušo, začutil sem v duši mir in sem naslonil glavo kakor Hugojev Klavdij in misli so mi pričele rojiti, vzburile so se iznenada vse zburkame in prepletene in jaz sem se spomnil vseh, vseh vas, ki zdaj tole Čitate, in sem popisal prvi list svoje beležnioe.. O, kako težko je premišljevati, kadar si utesnjen med štiri ozke stene. Nekako te stiskajo, nekako ti ožijo misli in ti ne dajo razmaha. Tam na široki, prostrani poljani, ki jo pokriva sneg ali drevje, življenje ali mrtvilo, tam se tvoj duh razsip-Ije, tvoje misli se razvejavajo kakor obroči dima, ki se dvigajo, širijo in razgubljajo. Ali pa stremijo k daljnemu obzorju, prehajajo s predmeta na predmet tako urno, da niti najnovejši sekundni fotografski aparati ne bi bili mogli ujeti njihovih obrisov. Kakor valoviti obročki, ki se širijo iz tiste sredine, kamor si vrgel kamenček, se razširijo in se razhajajo, dokler ne pridejo do brega, kjer se ustavijo, razbijejo in razgu-bijo ... V naravi je ta breg najbolj oddaljeno obzorje. Moje obzorje pa so—štiri stene. Mar ste že kdaj občutili, kako je s premišljevanjem v tesnem prostoru? Res, človek tudi v majhni, zdravi izbi pravilno diha, prav tako kakor v širni in visoki dvorani, toda spomnite se samo, koliko laže dihate v dvorani. In spričo tega mislite, da sploh nisem mogel a čemer koli premišljevati? Tako sodite? So pa misli, ki ne zahtevajo prostranega obzorja. Premišljal sem o svoji ljubezni. O ljubezni lahko premišljujete, pa naj bo sobica še tako tesna. Vi, ki niste ljubili, za vas ljubezni ni. Vi, ki še niste videli njenega nasmeška, ne boste nikdar nikoli ljubili. Ne zamerite mi, ako v pesmih opevam raj in blaženost, kajti vi tega nasmeška ne poznate. Njen nasmeh me je naučil pisati pesmi, in—pes mi so me spravile v ječo . . .! Spominjam se, kako me je orožnik prignal pred mizo upravnika kaznilnice, da me bo opisal kakor vsakega drugega obsojenca. CJim je omenil to in :ono na meni, že se mi je zbudil spomin na njo. "Vere pravoslavne?" Pa da, tudi ona je te vere. "Tri in,dvajset let?" Oh, ona jih ima šele šestnajst, njen obraz še odeva tista sladka meglica, ki jo s sadja snema prvi vetrc, z dekliškega lica pa prvi poljub. Šestnajst let! Musset bi v mislih na ta leta vzkliknil: "O Romeo! Julijina leta! . . . Leta, ko je dekle tako lepo z nedolžnostjo in tako bogato z lepoto!" "Oči rjave!" Ne, ne, gospod upravnik. Ona ima črne oči, oči, ki uspavajo, in oči, ki prebujajo; oči, ki prebujajo; oči, ki žgo, in oči, ki blažijo. Toda . . . nočem več misliti nanje. Ona je zdajle morebiti naslonila svojo lepo glavico na pernato blazino in premišljuje, —^ koga se bo v moji odsotnosti zaljubila. A poljub, s katerim mi je ob slovesu potrdila ljubezen? Oh, poljub je prva najbolj odkritosrčna in poslednja najbolj lažniva ženska beseda! IL Kajpada, vi si mislite, da ne znam napisati ljubavne zgodbe.-O, jaz, ki sem ji prvi pel himne, jaz, ki sem za njo iztrošil vse svoje občutke in ji daroval na žrtvenik svoj mir, jaz, ki sem njej na čast postavil najlepšo piramido, popisano s psalmi,— jaz da ne bi znal napisati ljubezenske zgodbe! Prvo poglavje Hodila je sleherno jutro v pre-stolniški park. Sedela je z materjo vselej na isti klopi pod nizko, dehtečo akacijo. Tam je kaj brala ali opravljala kakšno drobno delo, starica pa je vselej pletla in naprezala oči skozi velike uokvirjene naočnike. Helena je bila vselej lepo opravljena in njeno čisto in snežnobe-Jo lice—bi dejal—je kar najlepše soglašalo z jutranjo svežino narave. Nemirna je bila kakor aprilska priroda, njeni gibi in njeni pogledi so bili na okp kakor večna nestrpnost, ona sama pa kakor najsvetlejši pomladni dan. Morebiti jo je predvčerajš- njim mati oštevala, ker je tako nemirna. Izpustila je klobčič materinega pletila in se je klobčič odtotalikal celo do spodnje klopi na ovinku steze. In komaj je Helena poskočila, že se je sklonil neki visok in čvrst mladenič, ujel klopčič in pristopil h klopi, se lahno in kavalirsko priklonil in rekel: "Oprostite!" Helena se je nežno in ljubeznivo nasmehnila. Mladenič se je lahno odkril in šel. Minilo je še precej časa, dnevi so bili venomer lepi in na tisti klopi pod dehtečo akacijo Helena nikoli ni izostala, da ne bi jutranje lepote mladega dne pri-krajševala za tisto, kar je dodajala z lastno lepoto. Nekoč, takole na jesen, se je ženil neki profesor živalstva; ženil se je tretjič, da bi poizkusil srečo. Vladimir—tisti mladenič, ki je vselej sedel na klopi na ovinku druge steze—je bil profesorjev znanec po prvi ženi, Helenina mati pa nekakšna neprava tetka njegovi sedanji tretji ženi. Prišel je veseli dan profesorjeve svatbe. (Dalje prihodnjič) OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI Ransom E. Olds, left, at 85 the only living member America's early automotive pioneers, takes part M the 45th anniversary of the company bearing his y>>tials — Reo. With Mr. Olds is Joseph S. Sherer, President of Reo Motors, Inc., and Reo trucks today and yesterday. The 1950 Reo is powered by }ne company's new Gold Comet engine, recently introduced. The company, originally named the Reo Car Company, was formed on September 27, 1904. Just 185 days after ground was broken for the first small building in Lansing, Mich., a carload of new Reos was shipped. Reo today manufactures trucks, transit coaches and school buses, and is the world's largest producer of power lawn mowers. ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 OVLi/M OBLAK Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN 1146 East 61st St HE 2730 MIŠKO KRANJEC OS ŽIVLJENJA ROMAN ^DOR NI DELAL ^ (Nadaljevanje) je to tako, da je naj-fikrj, otroke, da so se šli Med skrivanjem je smu- - , 4. V potlej ga ni več nihče ^adar se je na tej pečki JetijQ ^^oipir, je bilo vedno pri-klo ^ Sobi. Po celi hiši je di-krompirju' se je delala jj. ^)sta lepa rumena skorji-'■lej bila tako okusna. Po-N otroci stali okoli. Ko krompir že skoraj dope-kateri z Jožkom spri, ko se je oni ravsal z ' drugi planili po razre- zanih rženih in jih tlačili v usta. In ko je Jožko onega premagal, so se drugi že poskrili in odnesli svoje. Tega se je Ana spominjala, ko je zdaj stopila k očetu in za trenutek postala pri durih. Oče se ni ganil. To je bila njegova navada, ki jo je Ana dobro poznala. "Kaj vam ni prav, da sem prišla?" je naposled rekla, ko je že dolgo tako stala. "No, zastran mene, ali prideš ali ne, to ni važno." "Pisali ste mi, naj vam pošljem denar za krave." "Da, rekel sem Katici, naj ti piše. Matija ni hotel, pa je Kati- ca opravila. Mogoče 'bi bilo bolje, da ne bi pisali. Saj nam nisi nič poslala." "Nisem poslala," je rekla užaljeno. "Seveda nisem. Kaj mislite, da imam jaz denarja na kupe in to, kadar si kdo izmisli, da bi. ga rad imel? Midva ga zasluživa in morava varčevati, ako hočeva kaj imeti. Pa sem si mislila; Zdaj še delajva nekaj mesecev, potlej se pa lahko vrneva in kupiva, kar je treba. Do pomladi je še dolgo. Pozimi nihče ne potrebuje krav, ni mogoče delati." • "Da," je rekel Marko, "takrat smo res potrebovali. Vsaj jaz sem mislil, da bi bilo dobro, če bi jih imeli. No, ker ni bilo, je Matija drugače ukrenil. Tako smo naposled vendarle nekaj posejali." "Oh, saj nič ne de," je rekla hči, "ako vam ni prav, da sva prišla. Midva sva toliko prinesla, da si lahko opomoreva. Saj sem tako mislila; Bog ve, kako bo pri vas. Lahko, da vam dam denar, nazadnje pa mi kdo ta denar vrže nazaj in me prežene-te. Pa sem si mislila; on lahko odide na delo in počasi si postaviva hišo. Zemlje pa nekaj imava in ako bog da, počasi še kaj dokupiva." TaKo je govorila. In to je vznemirjalo očeta. "Zemljo imata?" je vprašal osupel. "Kje pa? Radoveden sem, kje je tista vajina zemlja." "No, saj ste vendar dobili name en oral." Marko je molčal. To, kar je zdaj izvedel, ni bilo najprijet-uejše. Tako torej mislijo? Prihajali bodo in vsak si vzame svoje. Zdaj šele je sprevidel, kako je bilo varljivo vse, kar je on sanjal o zemlji. Daleč naprej je videl na tem gruntecu lepo novo hišo, ki bi imela dovolj prostora. In ta hiša ni bila več tako siromašna, temveč je imela enajst lepih oralov gosposke zemlje. To ni bilo malo. In vsemu temu gospodari on. Prav za prav ne gospodari, ker on je že prestar. Drugi gospodarijo, vendar, on je tisti, ki ima zadnjo besedo pri vsem. Zdaj pa taka sprememba in to, ko še niso začeli z delom. Komaj so dobili zemljo, že prihajajo in vsak bo zahteval svoje. "Da, nate senj dobil," jo rekel naposled, "to je res. Ampak, to jc za enkrat še moje, jaz sem gospodar in dokler se mi ne zdi, mi ni treba dati stran." "Ni vam treba, res, ko pride zopet komisija, vam odvzame, ako ne boste hoteli dati. Mi, po-rečem, smo družina zase in hočemo tu ostati. Jaz imam pravico tu biti. In kot družini nam bodo I n#orali dati zemljo. Vzeli pa jo bodo tistim, katerim so dali preveč; in ker so zame in otroke dali vam, jo bodo vam vzeli. Saj vas nič ne silim. Kakor vam je drago. Nisem tako hotela, toda zdaj pravite, da tu nimam nika-ke pravice.—Prosili ste me za denar. Zdaj, ko sem vam ga prinesla, ni treba ne denarja ne mene. Kako si pa boste obdelbvali, kaj ? Mislite, da bo kar tako raslo, ne da bi kdo delal? Mislite,