I>opisi. Od Drave blizo Središča. V aedel.jo 31. t. m. pripeljal se je alavai pevski zbor čitalaice ljutomerske v Središče. — Že dalječ od trga ao zastave prihajajočim evoj pozdrav visoko v zraku razvijale. Pri prvi hiši bil je krasea elavolok z aaalovoin ,,živili ljatoaieraki rodoljubi" napravljea, pri kterem je bilo veliko tržaaov aa čela občiaski odbor z župaaom zbraaih. Ko ae pripeljejo perci, in drugi možaki, začeli so možBarji svoje delati, da se je zeailja tresla, ko stopi gospod Davoria Čulek aaprej ter jih z izvrataim aagovorom v imeaa trga pozdravi, kteream se za bratovski sprejetu predsedaik Ijutoraerske čitalaice gospod dr. Ploj zahvali, ter so živio ia slava klici doaeli, da je listje z dreves kapalo. Po tem se vzdigaenao ia se po malem pomikamo aa kolodvor, kajti tara je bilo za veselieo izbraao lepo pripravljeao mesto. Že od dalječ ao aaai zastave aiigljale; ko pridemo aa oiaeajeai kraj, začeli so aam pevci svoje mile pesmice prepevati, po kterib se je ziairom ploskaaje ia ,,živili" čulo. Med petjeia so sledile zdravica zdravici ai govor govoru, pri ktcrib so sknz možnarji pritrkovali, posebao iskreao ia aavdušeno so goapodje dr. Zaraik, Davoria Čulek ia Ogajeshiv Mobarič govorili, tako da so ,,gross teuč" aemškutarji pod aiilim aebom v pričo vseh aasočib prisegali ,,Sloveaci" poatati. Po polaoči amo prijeli od rodoljuba ia častaega uda Ijntomerske čitalaice gospod d. Kočevarja iz Celja po hitropisu pozdrav, kteri se je zbraaemu ljudstvu prečital, ia kteremu je od vseb straai živio zadonelo; ob enem se po istem potu zahvala odpošlje. Tako dolgo smo se radovali, da nam je že skoraj avetilo solace in z aavdušeaimi srci srao se ločili drag od drugega. Posebao pa raoram še eakrat presrčao hvalo izreči vaai dragim Središkiai tržaaoia aa čelu pa našeaut izvrstaemu župaaa gosp. Dečku. Od iv. Križa pri Ljutoinoru, 24. laaja 1868. Da se žalost ia veselje ziuirom verstite, te resaice smo se sopet prepričali. Ker ravao, ko aaai je aarava spomladaaski svet v vsi avoji lepoti pred oči atavila, ia ko aaai časaiki aazaajajo, s kakim veseljeai ia sijaJBOstjo da je 16. dea tekočega raeseca obhajal brateai narod česki, saio itaeli mi tukaj prebiti dve žalostiaki. Prva aas je doletela, ko aam je ,,Gospodar" aazaaail, kako trpka osoda da je zadela vsled rasodbe c. k. okrožae sodaije celjske, moža ki se tako pogaaja za blagor svojih rojakov.*) Prosili bi dotičae gospode, da bi ae preslišavali glasa zastopaikov aasib, še manje pa da bi je pregaajali, vslišite aaše prošaje, izpolnite aaai aaše želje, dajte aam kar imajo aosedje ia sodržavljaai aaši, po teai ae bo aikdo aikoga kake krivice, ali krivega postopaaja dolžil ia v miru i spravi bomo vkaper živeli, ako bomo po besedi Jih veličaastva presvitlega vladarja ia očeta Bašega, noseči eaake butare, iaieli tadi eaake pravice. Naše aarodae učeajake pa prosimo, le marljivo aas podačujte, ia delajte za aas aa vae straai, kar ae bo koristilo saiao aaai, ampak tudi vara, ker kaj bi hasailo državi, ako bi iraela cela krdela učeajakov kmetijstvo pa bi hiralo; — samo od ačcaosti se ja ae da živeti — ia lueuiin da ravao tako rakovo bi šlo, ako bi kract še se toliko trudil ia vbijal, vladarji jegovi pa bi liodili, te ga vodili po krivib potih, delajaio tcdaj drug za drugega ia vsem bo Bam dobro. Kakor strela z jasnega, je aas zadela draga; ker prvega majaika sc razlega po fari glas g. K., kaplaa ao Bas zapustili; res je sicer, da sr> preuzvišeai vladika odšedšega nadomestili z vredaim aasledaikora pa — človek je že taka stvav, da tega, kdor se mu eakrat priljubi, težko pozabi, poaebao britka je ločitve ara. Razua da so bili odšelnik ves vnet v svojem dahovskena poslu, imaiao se jim tudi zabvaliti, da so aam aaao na smrt bolao farao bukvaraico aopet k življeaju obudili, kcr v kratkem teia časa, kar so pri aas bili, se je lepo razcvela, apamo, da bo krepko aepredovala, ker kakor slišitao, bo dobila spet sposobaega voditelja. Da jiia je bilo v resaici za aaše podučeaje aiar, kaže tudi to, da bo po ajib prizadetju, diažba sv. Mohorja čez šestdeset adov štela iz križevske fare, pred ajib prihodoia pa aobeaega Be, koliko pač zaiore ea saai, ako se resno ia od prave straai dela poprime. Izrekaaio tedaj takaj blagemu gospodu prisrčno zahvalo, za aauke, ki so aam jib dajali ia trud, ki so si ga zarad aas prizadjali; — duj jiai, o Gnspod še maogo, uiaogo let delati v viaogradu tvojeia, daj ai jiai aabrati voliko biserov za rajao kroao — spomiajajte ae nas, — aii ne boaio pozabili aa vas. — Več kmetov. F. H. B. S. I. K. *) Prav srčno se zahvalujemo za vaše sočutje. Vredništvo. Politični ogled. Iz državnegazbora. (Proračunza leto 1868. Dalj\ Pri VIII. pogl. se je brez besedovanja dovolilo finančneini ministerstvu za osrednje vodstvo 852.028 gld., finančna de želna vodstva, davkarsko opravo in nadgledo 2,597.229 gld., skupno kameralno plačevalnico in deželne glavne blagajnice 267.404 gld., finančno stražo 3,151.400 gld., za davkarske urade 2,41)9.760 gld., finančne prokurature 250.279 gld., kataster 617.500 gld., rudarske učilnice 34.900 gld , podpor deželnim zakladom 484.110 gld., podporo obrtniškiru po četjem 1,586.000 gld , posojilo zeroljiščino-odvezniru za kladoni 2,695.700 gld., pokojniui civilnc oprave 8,613.000 gld., stroški za pobiranje in opravč ueposrednega davka 48.220 gld., zavžitnine 2,311.345 gld., stroške za pobiranje in opravo cola po kratkem besedovanju 4,108.313 gld. stroški za opravo soli 3,630.700 gld., tobaka 17,592.218 gld. kolekov 265.782 gld., davščino od pravnih opravil 309.50r gld. Pri 21. oddelku tega poglavja (stroški za opravo lo terije) se pobija loterija, ktera v ustavni državi ne bi bila Dovoli se ji 9,642.572 gld., za punciranje 40.130 gld., stroške državnih posestev 4,375.713 gld., državnib poseate? 4,375.713 gld., državnih fabrik 1,169.256 gld., za rudarstva 10,987.001 g!d., peneznih zadev 159.609 gld. — Kupčijskeniu tniDisterstvu se dovoli v IX. pogl. za vzhodno-azijsko ekspedicijo 250.000 gld., za osrednje vodstvo 325.000 gld., zdravstveno shtžbo v lukah in na morju 2,170.000 gld., za stroške poštnine 7,310.000 gld. in brzojavnib naprav 2,600.000 gld. V X poglavju se je dovolilo kmetijskemu ministerstvo 616.000gld Pri XI. pogl. za pravosodno ministerstvu se je dovolilo 9,021.784 gld., v XII. pogl. (računska protipazba) se dovoli 227.000 gld. XIII. se je odložil. V XIV. poglavju se je dovolilo za stroške skupnih zadev 76,250.03:3 gld. in v XV. pogl. 3,724.698 gld. za stroške, o kterih se še ne ve ali so skupni, ali cis- ali translajtariski. Brambovska postava se je v ministerskem svetovalstvu pod cesarjevem predsedništvom sprejela. Postavo je potrdilo tudi ogersko ministerstvo. V 113 seji se je potrdila postava o kovanju novega drobiža in vničenju dozdajnih šestic. Ogerska gornja zbornica deželnega zbora je kupčijsko pogodbo s colnim drustvom prijela. Colni parlarnentv Berolinu se je sopet razšel. Pruska vlada si prizadeva južnim poslaneem vse pokazati, kar bi jih vtegnolo mikati samo svobode ne. V nekem francoskem okraju so kinetje zlomili nekoliko farovžev in tepli župnike, ker mislijo, da bndo dobili dubovniki spet prejšnjo oblast, ter se jiru spet davala de setiua. Iz Ritna se piše: Sveti oče so dovolili amerikanskim škofom na njihovo prošnjo, da smejo na svoje stroške poslati 1000 prostovoljcev v Rim, če jih bodo tudi kasneje izdržavali. Angleška vlada se je trudila doseči, da bi bilo vse obeno razoroženje, našlaje vendar pri tem mnogo važnib over in težav. V Tesini na Bosenskem punt zmirom bolj in bolj narašča. Vse Ijudstvo se vdeležuje upora in se pripravlja odbiti silo s silo. Mabomedanci iu krščani pomagajo v tem drug drugemu. černogorski knjez je izročil gospodarstvo deželnega denaratva v roke senatove, sebi je pridržal 6000 zlatov dohodka. ,,Rusk. Inval." piše, da se je Rusija odpovedalu svoje konservativne politike in da si šteje v svojo nalogo, postaviti se na čelo po krvi in duhu jej sorodnih plemen, in da jim v njihovih silah ne bo odrekla svoje pomoči. — Pravi se, da je upor tudi na otoku Malti. Otočani bi se radi znebili angleske vlade.