Govor Bethman^-Hollwega. Nemški državni kancelar je imeil v nemškem drlavn m zboru dne 27.februarja goyor, v katerem je govoril o položaju, kakor se je razvil po mirovni poaudbi, kijojeodklonil četverosporazuna, po napovedbi poostrenega podraorskega boja, koje posledica je bilo ukinjenje politične zveze med Zedinjenimi državami in Nemčijo, in o nemških upih v naporu proti Angliji. Ena zahteva je, ki prevladuje v vseh notranjih in Eunanjih zadevah NemSije, in ta se glasi: Bojevati se in zmagati. O mirovnih pogojih že zdaj govoriti, ne kaže. Ugotoviti je samo treba vojni cilj Nemčije: Končati vojsko 8 trajnim mirom, ki bo Nemčiji prinesel odškodnino za vso storjeno krivico ter bo moSni Nemčiji zajamčil obstanek in bodo8nost. Cetverosporazum bi rad razbil pruski militarizem. Kaj pa je ta militarizem? L< ga Nemčije jo vedno spominja na besedo Friderika Velikega: Vedno na braniku. Napoved poostrenega podrcorskega boja je hudo zadela ne samo Anglijo, marveč tudi nepristranske dežele, Sicer se pa Nem&ja trudi, da poslednjim pošilja, kar inore, zlasti premog in železo. A zelo čudno pa je, da je predsednik Wilson po sprejeam nase napovedi o poostrenemboju P-čolnov z dne 31. januarja takoj kratkomalo pretrgal vse politične vezi z Nemčijo. Razlogoy za svoje ravnanje nemški vladi ni javil temveč kar odpoklical severoa neriškega poslanika iz Berolina. V poslanici pa, ki jo je dne 3. februarja poslal kongresu, navaja kot razlog. čtž, da je NemČija nenadoma in brez priprave namenoma spremenila svojo obljubo v spomenici z dne 4. raajnika 1916. Ta razlog pa ni tehten. Nemčija si namre5 z ono obljubo, s katero je omilila podmorski boj, ni zavezala rok. temveč si je pridržala prostost. Ker ADglija noče opustiti izstradalnega zaprtja Nemčije, temve5 ga, kolikor možno, vt-dno povečuje, in ker je četverosporazum tako ošabno odklonil mirovno ponudbo, je Nemčija morala poseči po svojem najostrejšem orožju. Smešno je, če Angleži v svoji znani hinavsčini proglašajo boj P-čolnov kot najhujšo kršitev mednarodnega prava. Saj Angleži priznavajo za pravico samo to, kar je njim prav. Njihova okrutnost v burski vojni je še dobro 7nana. To svojo okrutnost sedaj uporabljajo in pomnožujejo v boju zoper 70milijonsko nemško ljudstvo, ki ga hočejo z gladom prisiliti, da se vda in podvrže. NemSija pa za trdno upa na zmago. To njeno upanje potrjnjejo uspehi, ki so jih dosegli P-5olai. Angleska vlada pomirjuje ljudstvo, čvš, da bo premagala nevarnost, pretečo od P-2olnov. Prihodnjost bo pokazala, ali se bo to zgodilo. Dosedanji uspehi teh čolnov so presegli vse upe, ki jih je v nje stavila rtemška mornarica. Veliko število nemških Pčolnov pa še je na poti in se še niso vrnili. Kolikor pa je poročil, so uspebi veliki. Nekaj ladij je sicer pfedrlo zaporo, to pa ne zmanjšuje celotnega uapeha. Od zadnjega kancelarjevega govora se vojaški položaj «i spremenil. Vse fronte so ojaceue, vojaki navduSeni in še bolj odločni ker so vsled odklonitve mirovne ponudbe nevoljni. Podmorski boj je veliko boljše pripravljen kot pred letom. Tako je upravičeno popolno zaupanje, g katerim pričakuje NemSija dogodke bližnib mesecev. Vse ljudstvo prešinja volja do zmage, in ta volja, preizkušena v trplenju in smrti, bo prinesla zmago.