GLASILO SLOVENSKE SKUPNOSTI na REKI in v PGŽ l letnik 14 l september 2025 l {tevilka 3
1
Sopotja
glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ Glasilo finan~no podpirajo: Zveza slovenskih društev na Hrvaškem
september 2025, številka 3, letnik 14 Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence Odranska 12, 19000 Zagreb
ISSN 1848–4360 Zveza slovenskih društev na hrvaškem (ZSDh) v novo kulturno sezono vstopa s po-
v zamejstvu in po svetu zveza@slovenci.hr membno pridobitvijo, uradno odprtim lastnim sedežem v Zagrebu, kar bo vsekakor 
Reka, september 2025
Primorsko-goranska županija okrepilo možnosti za dobro in redno delovanje tudi v prihodnje. V Sopotjih spremljamo 
Uredništvo: Mesto Reka Slovenski dom KPD Bazovica 
Jasmina Dla~i}, Milan Grlica, Marjana Mirkovi}, Svet za narodne manjšine Republike hrvaške tel.: 215 406, 324 321 vrsto dogodkov, ki se jih je udeležilo vodstvo ZSDh, najve~ v okviru letnega sre~anja Do-
Darko Mohar, Boris Rejec, Barbara Riman, slovenskidom@bazovica.hr
Vasja Simoni~, Vitomir Vitaz uradne ure: brodošli doma, ki je letos potekalo v Novi Gorici in na katerem so med drugim podpisali 
Podpinjol 43, 51000 Rijeka torek 10.00–12.00, 18.00–20.00 in  Zamejsko kulturno koordinacijo. ZSDh je tudi posredovala svoja stališ~a do aktualne pro-
~etrtek: 10.00–12.00
Izdajatelji: blematike slovenske skupnosti na hrvaškem glede uresni~evanja Okvirne konvencije za 
Slovenski dom KPD Bazovica iz vsebine
Pevski zbor: ponedeljek 18.30–21.00
Podpinjol 43, 51000 Rijeka varstvo narodnih manjšin in v posebni izjavi izrazila zaskrbljenost zaradi policijske racije 
Folklorna skupina: sreda 19.00–21.00 
slovenskidom@bazovica.hr Dramska skupina: torek 17.30–19.00 ali po 
zanj: Jasmina Dla~i} Uvodnik 3 pri Peršmanovi doma~iji na avstrijskem Koroškem. Rubrika Iz društva spremlja pestro do-
dogovoru 
www.bazovica.hr
Glasbena skupina: torek 18.00–20.00 gajanje skupin KPD Bazovica, od nastopov mešanega pevskega zbora (MePZ), tudi na 
www.facebook.com/KPDBazovica
youtube.com@slovenskidombazovica-rijek2159 Planinska skupina: torek 20.00–21.00 
Iz Zveze slovenskih  pevskem sre~anju v Šentvidu pri Sti~ni, folklorne skupine v Kaknju in dramske skupine na 
Likovna skupina: ~etrtek 17.00–19.15 
Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Fotografska skupina: vsaka druga sreda v 
društev na hrvaškem 4 doma~em odru in na Bistriškem do likovnih razstav, predstavitev publikacij in predavanja, 
Podpinjol 43, 51000 Rijeka mesecu ob 17.00 ali po dogovoru; 
vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture: pa tudi nastopov dueta glasbene skupine. KPD Bazovica je gostilo gledališ~nike iz Obreža 
ponedeljek 17.00–21.30 in znova obiskovalce iz Slovenije, iz upokojenskega društva iz Kopra in vrhniške knjižnice. 
Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Iz društva 9 Mladinska skupina: sobota, po dogovoru 
Podpinjol 43, 51000 Rijeka (popoldanske ure) Posebej živahno pa je bilo med tritedenskim potekom Poletja v Bazovici, ko je otroški ži-
vsimonic1@gmail.com Slovenske urice in pouk slovenš~ine za otroke: 
zanj: Vasja Simoni~ DPS 20 po dogovoru (popoldanske ure) vžav odmeval v dvorani, u~ilnicah in na vrtu. Planinska skupina (PS) redno nadaljuje 
Urednica: izlete in se udeležuje dogodkov v organizaciji prijateljskih društev na hrvaškem in v Slo-
Veleposlaništvo RS v RH
Marjana Mirkovi} Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH veniji, od planinskih dnevov do mladinskega tabora, omenjamo tudi predavanje o 
marjana.mirkovic@ri.t-com.hr Si-T  21 
gsm: 091 593 6086 Veleposlanik: Gašper Dovžan prehojeni pešpoti od Murske Sobote do Baške na otoku Krku. Novo Gorico so obiskali tudi 
tel.: +385 1 63 11 000
Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec Pogled z onkraj Snežnika 22 faks: +385 1 46 80 387 udeleženci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture (DPS) ter v zapisu za Sopotja 
Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje:  el. pošta: vzg@gov.si
Vesna Rožman strnili lepe vtise. Literarni koti~ek prinaša spomine na Slovenijo, rubrika Si-T o dejavnosti 
spletna stran: zagreb.veleposlanistvo.si
Fotografija na naslovnici: Istog @or` Sre~anja  23 Državljanom RS je v nujnih primerih reškega lektorata za slovenski jezik in povezovanja na obmejnem obmo~ju na podro~ju 
Karikatura: Bojan Grlica
Tisk: Tiskara Sušak zagotovljen kontakt z dežurnim socialnega varstva, kolumna Dragice Jakseti~ o poletnih dneh, rubrika Sre~anja pa pred-
Glasilo izhaja trimese~no diplomatom:
Naklada je 1.500 izvodov Foto koti~ek  24 tel.: +385 98 462 666 stavlja novo zborovodkinjo MePZ. 
Prijetno branje in vabljeni na kulturne dogodke v KPD Bazovica.  
y Uredništvo
OBVESTILO
Po daljšem ~asovnem premoru je v KPD Bazovica 
znova za~ela delovati fotografska skupina. Vodi jo 
Renata Jerkov, zaenkrat ima okrog dvajset ~lanic in 
~lanov, zbirajo pa se vsako drugo sredo ob 17. uri. 
Prejeli smo vrsto lepih fotografij, nekatere izpolnjujejo 
tudi rubriko Foto koti~ek in pri~akovati je, da se bo 
delovanje skupine uspešno nadaljevalo. 
K sodelovanju vabljeni tudi vsi zainteresirani! 
2 3
IZ POUKA DPS
Uvodnik
Krovna organizacija v lastnem prostoru 9. junij, 17. junij, USZS, Ljubljana 
Sprejem ob dnevu državnosti RS
ZSDh deluje v novem, lastnem prostoru na naslovu Odran-
ska 12 v Zagrebu. Odprli so ga 22. maja in je zato tudi Podpredsednik vlade RS in minister za 17. junija pa je sprejem v po~astitev praznika organiziralo tudi 
Slovence v zamejstvu in po svetu Matej 
poznejša skupš~ina tega dne, sicer organizirana v zagrebškem veleposlaništvo RS v Rh. Potekal je na prostem, v lepem okolju 
Ar~on je gostil sprejem ob dnevu držav-
Slovenskem domu, potekala v posebej slavnostnem ozra~ju. Arheološkega muzeja v Zagrebu, kot predstavnika ZSDh sta se 
nosti, ki ga RS praznuje 25. junija. Ude - vabilu odzvala podpredsednik Silvester Kmeti} in ~astni 
Na predstavitvi novega sedeža ZSDh se je poleg vodstva in de- S sprejema na USZS, 
ležili so se ga predstavniki krovnih slo-  predsednik ZSDh Darko Šonc. y Marjana Mirkovi} foto: www.gov.si
legatov na skupš~ini zbrala vrsta uglednih gostov, med njimi venskih organizacij iz sosednjih držav 
veleposlanik RS v Rh Gašper Dovžan, predsednik Sveta za na- RS, diplomati in predstavniki ustanov, ki 
rodne manjšine pri Vladi Rh Tibor Varga in saborski poslanec povezujejo Slovence v zamejstvu in po sve-
albanske, bošnjaške, ~rnogorske, makedonske in slovenske na- tu z domovino mati~ne kulture. V imenu 
rodne manjšine Armin hodži}, pa tudi gostji iz RS, predsednica ZSDh so bili med drugimi navzo~i pred-
Komisije DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu sednica Barbara Antoli} Vupora in vodilna 
Suzana Lep Šimenko in vodja sektorja za Slovence v sosednjih Barbara Antoli} Vupora in Silvester Kmeti},  ~lanica agencije RAST Lucija Vupora ter 
državah na USZS dr. Breda Zalaš~ek. y Marjana Mirkovi} arhiv ZSDH predsednica KPD Bazovica Jasmina Dla~i} 
15. maj, Državni zbor (DZ) Republike Slovenije (RS), Ljubljana in predsednik Sveta slovenske narodne 
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu manjšine mesta Reka Boris Rejec.
štirih letih bo na voljo deset milijonov 10. junij, Hotel Central, Zagreb 
evrov za gospodarstvenike, podjetnike, Svetovalni odbor za Okvirno konvencijo o varstvu narodnih manjšin (OKVNM)
Slovence v sosednjih državah. Vzor je 
Delegacija svetovalnega odbora OKV- ovire pa so tudi pri zaposlovanju kadra za pou~evanje po mo-
uspešna vzor~na kmetija v Porabju in 
NM je v tednu od 9. do 13. junija letos delu C. Še vedno je nezadostna tudi zastopanost zaposlenosti 
pri~akovati je, da bo tako zaživela tudi 
obiskala hrvaško in na terenu ocenjevala pripadnikov slovenske narodne manjšine v državnih enotah in 
vzor~na turisti~no-izobraževalna kmetija 
napredek pri varstvu narodnih manjšin. telesih enot lokalne in regionalne samouprave, sogovornika pa 
(VTIK) v Prezidu.
Na podlagi sre~anj s predstavniki vlade, a sta izrazila tudi nezadovoljstvo nad sedanjim, neustreznim 
V poro~ilu o delovanju ZGK za leto 2025 
tudi civilne družbe in na rodnih manjšin, na~inom zastopanja v saboru. Opozorila sta še na prostorsko 
– ~lanici iz hrvaške sta poleg ZSDh od 
bo svetovalni odbor pripravil svoje šesto stisko društev, predvsem na doslej neuresni~eno obvezo države 
lani še RAST (Razvojna agencija Sloven-
mnenje o izvajanju OKVNM na hrvaškem. za KPD Slovenski dom v Zagrebu. Temu društvu Rh namre~ 
cev za trajnostni razvoj) s sedežem v 
To bo vsebovalo posebne ugotovitve in pri- znova, tudi v aktualnih Operativnih programih za narodne ma-
Varaždinu in podružnico za podro~je tu-
poro~ila za nadaljnje ukrepanje, sprejeto njšine (2024–2028), še vedno (samo) napoveduje, da bo pro -
rizma v Pulju ter Slovensko-hrvaška 
pa bo pred vidoma leta 2026 (www.coe.int). u~en odkup ali donacija prostorov. Rok ni naveden.
zbornica iz Zagreba (ShGZ) – je Felix Wi- Koristno sre~anje, 
eser iz Slovenske gospodarske zveze V tem okviru so se ~lani omenjenega od- y Marjana Mirkovi} arhiv ZSDH
Poslopje DZ RS, foto: bora med svojim šestim obiskom na hr - 
www.dz-rs.si (SGZ) iz Celovca, sicer pobudnik ZGK, 
povedal, da na~rtno razmišljajo o spod- vaškem med drugim 10. junija v Zagrebu 
Komisija je tokrat pozornost namenila gospodarskemu so-
delovanju med RS in zadevno slovensko skupnostjo (www. bujanju celotnega zamejskega obmo~ja, sešli s tamkajšnjimi predstavniki narod-
dz-rs.si). gospodarstva, ustvarjanja in ohranjanja nih manjšin, tudi slovenske. Vodilna 
delovnih mest ter izboljšanja infrastruk- ~lana ZSDh, predsednica Barbara Antoli} 
Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamej- ture, prav pa bi bilo, je še dodal, da bi se Vupora in namestnik Silvester Kmeti}, 
stvu in po svetu (USZS) Vesna humar je med drugim izpostavila tudi regionalne oblasti bolj vklju~ile v sta ob tej pri lo žnosti opozorila na razli~ne 
razvoj, oblikovanje in rast slovenskih podjetij, podjetniške po- projekte, ki prinašajo dobrobiti vsem. težave glede slovenskega jezika, pred-
bude zunaj meja RS, predvsem v sosednjih državah, in Znova je ponovil, da ~e želimo razpra- vsem pri uvajanju v predšolsko vzgojo, 
sodelovanje z gospodarstveniki v drugih državah, kar je po- vljati o medsebojnih razlikah, lahko to 11. junij, Prezid
membno zlasti za izseljenske skupnosti. Kot je dodala, mo~no po~nemo celo življenje. ~e pa za~nemo VTIK pomembna 
gospodarstvo pomeni tudi možnost za razli~ne oblike podpore govoriti o stvareh, ki nas povezujejo, bo- Vzor~na turisti~no-izobraževalna kmetija (VTIK) pridobitev, arhiv ZSDH
dejavnostim slovenskih društev nasploh. Poseben pomen v mo vse življenje imeli zadosti dela. Seje Predsednica ZSDh Barbara Antoli} 
okviru USZS imata vzpostavitev slovenske globalne poslovne so se udeležili tudi vodilni ~lani ZSDh Vupora in namestnik Silvester Kme-
mreže (Slovenian Global Business Network, SGBN) in sodelova- Barbara Antoli} Vupora, ShGZ Saša Mu- ti} sta v okviru svoje dejavnosti v vrsti 
nje z mladimi rojaki po svetu, s klju~no vlogo društva V tujini minovi} in Kmetijsko izobraževalne razli~nih sre~anj opravila tudi ve~ obis-
izobraženih Slovencev (VTIS). Poudarila je tudi pomen sistem- skupnosti (KIS) Zoran Ožbolt. kov na terenu in med drugim obiskala 
skega vira financiranja za vsa krovna gospodarska združenja v 
sosednjih državah RS, kar omogo~a zaposlitev osebja za Omenjena komisija se je sešla tudi 12. ju - tudi VTIK v Prezidu. Objekt, vreden ve~ 
dolgoro~no delovanje. Novost je tudi sprememba Zakona o od- nija, ko se je seznanila z odzivom USZS kot milijon evrov in za katerega je sred-
stva v celoti zagotovila RS, se skoraj 
nosih RS s Slovenci zunaj njenih meja, ki podrobno ureja na~in na priporo~ila 20. Vseslovenskega sre-
dodeljevanja sredstev za spodbujanje gospodarske osnove, in v ~anja iz leta 2024. desetletje po napovedi naposled le bliža 
y Marjana Mirkovi}
h koncu, tam naj bi bilo oktobra letos or-
4 5
IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEMIZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM
ganizirano tudi letno sre~anje vseh slovenskih društev. Dela za projekt VTIK so potekala v okviru pristojnosti KIS Gorski kotar 20. junija je na svetovnem sre~anju slovenskih podjetnic in 
in v sodelovanju z istoimenim slovenskim kulturnim društvom iz bližnjega Trš}a.  podjetnikov z naslovom Posluj s Slovenci in zmaguj! in z uradno 
Njuna predsednika, Zoran Ožbolt in Damijan Malnar, sta ob tej priložnosti navzo~e, skupaj z gostjo iz Ljubljane, vodjo sektorja predstavitvijo zaživela tudi Slovenska globalna poslovna 
za Slovence v zamejstvu na USZS dr. Bredo Zalaš~ek, seznanila z aktualnim položajem in vsestransko predvideno vlogo te povezava (SGPP–SGBN). Navzo~e je pozdravil Matej Ar~on, okro-
pomembne pridobitve ter na~rti za v prihodnje. Na sre~anju je bila navzo~a tudi vodilna ~lanica agencije RAST Lucija Vupora. glo mizo z naslovom Pomen mreženja v poslovnem svetu pa sta 
vodila državna sekretarka USZS Vesna humar in mag. Dejan 
y Marjana Mirkovi} 
Židan z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ). 
13. junij–3. julij, Nova Gorica/Gorica, Ljubljana Dogodka, ki utrjuje preboj za globalno mreženje slovenskih po-
Dobrodošli doma slovnih klubov in organizacij, se je v imenu ZSDh udeležil 
Sodelujo~a tudi Barbara Antoli} Vupora (tretja z leve), foto: www.gov.si predsednik KIS Gorski kotar iz Prezida Zoran Ožbolt. 
Najve~je sre~anje Slovencev iz sosednjih držav RS, izseljen- 16. junija je bila podpisana listina o vzpostavitvi Zamejske 20. junija je bil v okviru prireditve Dobrodošli doma orga- 22. junij pa je bil z osrednjo prireditvijo sre~anja Dobrodošli doma 
stva in domovine, tradicionalna prireditev Dobrodošli kulturne koordinacije (ZKK), ki bo – poleg že sklenjenih koor- niziran posvet z naslovom Slovenci v politiki in diplomaciji, dan, ko je bila Slovenija najve~ja, so zapisali na spletni strani 
doma, je letos potekala med 13. junijem in 3. julijem v Novi dinacij na podro~ju kmetijstva (Agra SLOMAK), gospodarstva pripravila ga je Slovenska izseljenska matica (SIM), povezoval USZS, in po besedah slavnostnega govornika Mateja Ar~ona Nova 
Gorici – evropski prestolnici kulture. Zvrstili so se številni do- (ZGK) in športa (ZAŠKO) – prispevala k povezovanju in ohran- pa njen predsednik dr. Boris Jesih. Kot so med drugim zapisali Gorica še nikoli tako velika in še nikoli tako brezmejna. Nabito poln 
godki, z vsestransko obogatenim raznolikim programom in janju skupnega slovenskega prostora v prihodnje tudi v kulturi. v objavi na spletni strani www.uszs.si, so v prvem delu dr. novogoriški Bevkov trg je bil namre~ prizoriš~e ene najbolj sr~nih 
osrednjo prireditvijo 22. junija, s pevskimi, plesnimi in igral- Predstavnikom kulturnih organizacij iz Avstrije, Italije in Milan Jazbec, dr. Matjaž Klemen~i~ in Janez Stergar navzo~im in ~ustvenih prireditev, sre~anja z ve~ kot dva tiso~ obiskovalci 
skimi nastopi rojakov z vsega sveta ter pravo slovensko Madžarske, ki so z Matejem Ar~onom in ministrico za kulturo predstavili obsežnost in pomen podro~ja, neposredne izkušnje Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine. Z glasbenim, akro-
veselico z Ansamblom Saša Avsenika. Pester spremljevalni RS dr. Asto Vre~ko slovesno podpisali dogovor, se je v imenu iz svojega delovanja v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in batskim, pevskim, gledališkim in igralskim nastopom so program 
program je skoraj mesec dni potekal v Gorici in Novi Gorici, ZSDh pridružila tudi predsednica Barbara Antoli} Vupora. V hrvaškem pa so pozneje posredovale aktivne rojakinje Tatjana soustvarili rojaki iz sedemnajstih držav z vsega sveta in navdušili 
od poslovnih konferenc, posvetov, razstav, filmov in koncer- okviru priprav na ZKK se je pred tem, 17. maja v Slovenj Grad- Rojc, Ana Blatnik, Erika Kölless Kiss in Barbara Antoli} Vu- ob~instvo, zaklju~ili pa skupaj s pesmijo Slovenija, od kod lepote 
tov do kulinari~no obarvanih dogodkov in najrazli~nejših cu, udeležila tudi okrogle mize, ki je pod geslom Brezmejni pora, sicer tudi poslanka stranke SDP v hrvaškem saboru v tvoje, in nepozabno, pravo slovensko veselico z Ansamblom Saša 
drugih priložnosti za druženje. Osrednji organizator, USZS, je kulturni prostor potekala v Tednu ljubiteljske kulture.  drugem mandatu (2024–2028). Avsenika. Ve~: www.gov.si y Marjana Mirkovi}
prejel številne pohvale za odli~no in vsebinsko izjemno boga-
to sre~anje, ve~ dogodkov, nekatere omenjamo v nadaljevanju, 
pa so se udeležili ali jih soustvarjali tudi sodelujo~i iz društev 
in v okviru ZSDh.
13. junija je kot uvodni dogodek Dobrodošli doma potekalo 
tradicionalno sre~anje slovenskih športnikov iz obmejnih de-
žel RS, že 47. po vrsti. Osrednji govor na otvoritveni sloves nosti 
je imel minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej 
Ar~on ter med drugim poudaril pomen povezovanja tudi v 
športu in vlogo lani ustanovljene Zamejske športne koordina-
cije (ZAŠKO). Njena ~lana iz hrvaške, Damijan Malnar in 
Koordinacija tudi na podro~ju kulture, foto: www.gov.si
Darja ^ubri}, sta na sre~anju spremljala tudi mlade udeležen-
ce iz SKD Gorski kotar iz Trš}a in SKD Prešeren iz Lokev. 19. junija je v DZ RS potekalo XXI. Vseslovensko sre~anje, 
Skupno se je zbralo ve~ kot dvesto mladih do 16. leta starosti namenjeno povezovanju predstavnikov Slovencev iz zamejstva 
in se pomerilo v nogometu, košarki, odbojki in namiznem in sveta z najvišjimi predstavniki RS. Dogodek je priložnost za 
tenisu. Med najuspešnejšimi so bili slovenski športniki iz Itali- utrjevanje vezi ter krepitev sodelovanja in odpiranja novih mo-
je, mladi iz hrvaške pa so na igriš~u z umetno travo pokazali žnosti za pogovor o prihodnosti slovenskih skupnosti. Tokrat 
najve~ nogometnega znanja, športnica Gita Janeš je za svojo je bil organiziran na temo P(ostati) Slovenec – ohranjanje slov-
potezo pri odbojki prejela tudi priznanje za "fair play". enstva zunaj meja domovine. V imenu ZSDh se ga je udeležila 
Ve~: www.gov.si, www.olympic.si. predsednica agencije RAST Lucija Vupora. 
22. junij, Nova Gorica
Na prireditvi Dobrodošli doma v Novi Gorici so, kot so za-
pisali na Facebook strani USZS, ob dnevu državnosti RS tudi 
letos združili glasove rojakov z vseh koncev sveta in skupaj z 
Ansamblom Saša Avsenika zapeli pesem, ki mnogim rojakom 
prinaša ob~utek doma, Slovenija, od kod lepote tvoje, ter jo 
premierno predvajali na osrednjem dogodku.
V glasbeno voš~ilo so s posnetkom folklornega nastopa 
vklju~eni tudi ~lanice in ~lani FS KPD Bazovica, ki jo vodi 
Nataša Grlica in ki so se udeležili osrednje prireditve v Novi 
Gorici, v imenu glasbene skupine društva pa v voš~ilu zapoje-
ta tudi njen umetniški vodja Ivan harej – harry in pevka 
Povezovanje mladih , foto: www.olympic.si Navzo~e nagovoril Matej Ar~on, foto: www.gov.si Zdenka Kallan Verbanac. 
6 7
IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEMIZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM
28. junij, Gornji Senik, Porabje (Madžarska) 15. maj, Slovenski dom KPD Bazovica
Dobrodošli pri nas Obisk Društva upokojencev (DU) iz Kopra
V  okviru ZAŠKO so na Gornjem Seniku v Porabju pripravili Zbrane športnike je uvodoma pozdravila 
športni dogodek Dobrodošli pri nas. V odbojki za ženske in predsednica Zveze Slovencev na Madžar- Slovenski dom na Reki med ogledi 
Kvarnerja rade obiš~ejo skupine turis-
nogometu za moške so se na turnirju pomerile ekipe iz Italije, skem Andrea Kovács in poudarila pomen tov ali razli~nih ustanov iz Slovenije. 
Krepitev vezi v športu, Avstrije in hrvaške ter doma~ega športnega društva: Zveze slo- takšnih sre~anj tudi za krepitev vezi med Tokrat so v društvu KPD Bazovica gostili 
foto: Facebook stran venskih športnih društev v Italiji, Slovenske športne zveze iz rojaki vseh štirih sosednjih držav RS. Na 
Zveze Slovencev na ve~jo skupino Društva upokojencev (DU) 
Madžarskem Celovca, SKD Gorski kotar in ŠD Srebrni Breg. sre~anju je sodeloval tudi vodja športne 
iz Sv. Antona, krajevne skupnosti Mestne 
pisarne pri ZSDh Damijan Malnar in za 
ob~ine Koper. Po sprehodu po mestu in 
tednik tamkajšnje slovenske skupnosti 
ogledu nekaterih znamenitosti so obiskali 
Porabje, ki izhaja v Monoštru (Porabje, 
10. julij 2025, https://porabje.eu/), med KPD Bazovica, predstavili delovanje svo-
drugim povedal, da so po ustanovitvi jega društva in ob tej priložnosti podarili 
ZAŠKO tudi rojaki v Gorskem kotarju tudi ve~ knjig ter prisluhnili pripovedi o 
za~eli resneje delovati na podro~ju špor- Slovencih na Reki. V imenu KPD Bazovica 
ta, najprej s karatejem, dobro in uspešno sta jih pozdravila poslovna tajnica društva 
jim kaže v nogometu, v prihodnje pa sle- Sandra Grudeni} in Boris Rejec, tudi kot 
dijo še druge vrste športov, glede na to, predsednik Sveta slovenske narodne manj - kov na Kvarnerju, prijetno sre~anje pa se je zaklju~ilo s pesmijo Obisk prinesel vedrino 
da imajo precej mladega ~lanstva. šine Mesta Reka. Obiskovalce so zanimale prisr~nih "kofetaric" DU, ob melodiji ustne harmonike, ki je gos- in pesem, arhiv KPD 
Bazovica
y Marjana Mirkovi} številne teme, povezane z življenjem roja- titelje povsem o~arala. y Povzeto po zapisu Sandre Grudeni}   
27. julij, Avstrijska Koroška 15.–16. maj, Inštitut za narodnostna vprašanja (INV), Ljubljana
Muzej Peršman, antifašisti~ni tabor Mednarodna konferenca
Koroškem izjemno travmati~en, ne le za 
organizatorje in udeležence tabora, tem- INV, ustanova s klju~no vlogo pri razu- Migracija in integracija pa sodelovala s prispevkom o nevidnih mi-
mevanju etni~nih manjšin, medetni~nih grantkah, slovenskih služkinjah in njihovih društvih v obdobju 
ve~ za celotno skupnost. od nosov in oblikovanju vklju~ujo~e druž- med obema vojnama na hrvaškem, temi, ki, tudi zato, ker gre za 
be, letos praznuje stoletnico delovanja, žensko delovno silo, pogosto ostaja skrita, pogled v zgodovino pa 
Sporo~ila solidarnosti predstavnikom ko-
nje gova posebna enota pa deluje tudi na kaže na njihovo precejšne število, predvsem v Zagrebu, kjer je de-
roških Slovencev je poleg številnih slo- Reki pod vodstvom dr. Barbare Riman. INV lovalo tudi ve~ organizacij za pomo~ in podporo. 
 venskih in drugih organizacij in posa- je tudi letošnji prejemnik Nagrade glavne- 20. maja pa je tudi v KPD Bazovica v okviru dogodkov Sloven-
 mez-nikov izreklo tudi ve~ uglednih po - ga mesta Ljubljane (9. maja), in kot so ske matice (SM), Mati~ina ~ezmejna gostovanja, in sodelovanja z 
liti~nih in kulturnih osebnosti v Repub liki med drugim zapisali v utemeljitvi prizna- INV potekala predstavitev zbornika Slovenski mediji na Ma-
Avstriji. Izjavo v podporo in soli darnost z nja, gre za eno najstarejših središ~ za razis - džarskem in hrvaškem neko~ in danes. O knjigi sta spregovorila 
rojaki v Avstriji je 29. julija v imenu kovanje manjšinskih in narodnostnih vpra - predsednik SM dr. Aleš Gabri~ in soavtorica dr. Barbara Riman. 
ZSDh izrazila tudi predsednica Barbara šanj na svetu, ki je v preteklih desetletjih Ob tej priložnosti je stekel tudi pogovor o težavah, s katerimi se 
Antoli} Vupora. razširil tematike preu~evanja na migra- soo~a slovenska skupnost na hrvaškem, s posebnim poudarkom 
Medtem pa je zaskrbljenost izzvalo tudi cije in priseljence ter njihovo integracijo ... na manjšinskih glasilih in navzo~nosti slovenske manjšine v 
Inštitut s svojim delom bogati mesto Lju-
nesprejemljivo dogajanje 4. avgusta, in programih javne slovenske (RTV) in hrvaške radiotelevizije (hRT). 
Pri Peršmanovem V Muzeju Peršman, enem osrednjih krajev zgodovinskega bljana ter širi vrednote medsebojnega razu - 
muzeju, sicer na nogometni tekmi med ekipama Dr. Aleš Gabri~ je ob tej priložnosti KPD Bazovica tudi podaril ve~ 
foto: www.gov.si spomina koroških Slovencev, kjer so 25. aprila 1945 mevanja in spoštovanja raznolikosti. 
Slovenskega atletskega kluba (SAK) iz knjig iz bogate zbirke v izdaji SM.
nacisti~ne enote brutalno umorile enajst ~lanov družin Sa- V okviru jubileja je 15. in 16. maja pote-
Celovca in Atus Ferlach iz Borovelj, ko je 4. junija pa je na sedežu INV v Ljubljani potekala javna pred-
dovnik in Kogoj, med njimi tudi otroke in neoborožene civiliste, kala tudi mednarodna znanstvena kon - stavitev delovanja INV, enote Reka, dogodek so poleg obis -
se je med potekom letošnjega mednarodnega antifašisti~nega bil trener SAK kaznovan z rumenim kar-
ferenca z naslovom Pomen raziskovanja 
izobraževalnega tabora, posve~enega 80. obletnici konca druge tonom, ker je igralca nagovoril v slov en - kovalcev po spletu lahko spremljali tudi kolegi in kolegice iz 
etni~ne pripadnosti v 21. stoletju, organizi- Slovenije in hrvaške, tudi iz KPD Bazovica. Predstavniki reške 
svetovne vojne, ki je potekal 27. julija, zgodil skrajno zaskr- š~ini. Matej Ar~on je dejanje med drugim rana ob stoletju raziskovanja, povezovanja enote, vodja dr. Barbara Riman, mladi raziskovalec Natko Štigli} 
bljujo~ dogodek: na študentski kamp je namre~ vdrla policija s obsodil z besedami, da je neskladno s in spodbujanja razumevanja etni~nih vpra- in strokovna sodelavka Saša Kernjak Zubovi} so spregovorili o 
tridesetimi specialci in policijskimi psi, helikopterjem in droni temeljnimi evropskimi na~eli in s špor- šanj v regiji in širše. Dogodka se je ude ležilo klju~ni dejavnosti, ciljih in dosežkih enote Reka v lanskem letu 
zaradi suma upravnih prekrškov, kar vzbuja resen dvom v so- tnimi vrednotami sožitja in spoštovanja blizu sto udeležencev in predstavnikov in nasploh. Velja dodati, da je sedež reške enote INV po kratko-
razmernost policijskega posredovanja, kot je v odzivu med razli~nosti. Pozitivni so številni izrazi splošne javnosti iz šestnajstih držav, pri- Dr. Barbara Riman 
trajni preselitvi znova v prostorih društva. Ve~: www.inv.si. vsestransko dejavna, 
drugim zapisal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu podpore klubu od avstrijske, slovenske spevke o etni~nih in manjšinskih vpra - y Marjana Mirkovi} foto: www.inv.si
Matej Ar~on. Izrazil je pri~akovanje RS, da bodo pristojni or- in mednarodne športne javnosti, Avstri- šanjih pa je predstavilo ve~ kot petdeset 
gani Republike Avstrije dogajanje transparentno raziskali ter jska sodniška zveza pa se je javno opra-  raziskovalk in raziskovalcev na enajstih 
podali verodostojna in celovita pojasnila o razlogih, poteku in vi~ila in napovedala ustrezne postopke, raznolikih panelih. Dr. Barbara Riman je 
posledicah izvedene policijske akcije. Kot je še dodal, je bil do- a rumeni karton ostaja. Ve~: www.gov.si tako moderirala panel z naslovom Etni~-
godek za pripadnike slovenske manjšine na avstrijskem y Marjana Mirkovi} nost na obmejnem prostoru, na panelu 
8 9
IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEMIZ DRU[TVA
16.–18. maj, Kulturni dom, Kakanj, BiH nil veselo snidenje s ~lani KD France 
Gostovanje folklorne skupine (FS) KPD Bazovica Marolt v Male~niku pri Mariboru, ve~ let 
uspešno sodelujo~im tudi s KPD Bazovi-
predstavnikom slovenskih društev iz Sa- ca. Nanizal je vtise o drugih, naklju~nih 
rajeva, Zenice in Tuzle. Napovedala je sre~anjih, ne vselej prijetnih, in se spo-
skupni program, v katerem smo se na mnil tudi svojih prvih službenih let v 
odru menjavali gosti in doma~a Mlada Kranju, ko je nabiral bogate planinske 
skupina muzikantov, ki je izvedla znane izkušnje z vzponi na vrhove bližnjih Ka-
slovenske ljudske in avtorske pesmi. ravank ter Kamniških in Julijskih Alp, 
Naša FS se je predstavila s tremi plesi, zahvaljujo~ tudi izobraževanju v alpiniz-
primorskim in koroškim spletom ter Ta mu, opravljenem med študijem elektro-  
potrkano polko, vse ob spremljavi naših tehnike v Ljubljani. Pešpot je zato vk lju - 
odli~nih glasbenikov na harmoniki, klar- ~evala tudi sre~anje s kolegi ter ogled 
inetu, kontrabasu in bugariji. Po fakultete in študentskega doma z omem-
Folklorna skupina FS KPD Bazovica se je z veseljem odzvala vabilu rojakov iz uradnem delu se je druženje nadaljevalo bo prijetnega sre~anja z gostoljubnim v prvi letošnji številki Sopotij. Sledila je Crikvenica – tam je na Veliko zanimanje za 
navdušila tudi v Kaknja, društva Slovensko združenje meš~anov Jožef ob bogati pogostitvi, vsi nastopajo~i predstavitev, arhiv  
Kaknju, arhiv KPD študentom. V posebnem spominu ima tu- letovanju s staršema prvi~ videl morje – in se zatem po morju KPD Bazovica
Bazovica Špringer. Letos praznujejo 33. letnice delovanja, vezi z našim glasbeniki pa so zaigrali slovenske in di Ribnico z okolico, Šegovo vas, kjer je odpravil do Šila na Krku. Zadnja etapa je potekala ob ve~jem 
društvom pa so dolgoletne, segajo tja v leto 2003. Navezali so druge priljubljene pesmi, tako da se je preživljal zime in poletja. Pot skozi sne- spremstvu in se po devetih urah in prehojenih petintridesetih 
jih planinci obeh društev pri pohodu na Triglav in slu~ajno pelo in plesalo še dolgo v no~. žniške, medvedje gozdove je prinesla tudi kilometrih sre~no zaklju~ila v Baški, s številnimi ~estitkami 
sre~anje v domu na Kredarici je tako preraslo v prijateljstvo, ki Po potovalnem na~rtu smo iz Kaknja v to sre~anje, sicer pa je kot nekaj najlepše- družine in prijateljev, a z nekoliko grenkobe, ker tega mati, žal, 
traja do današnjega dne. zgodnjih jutranjih urah v nedeljo odšli ga ob poti izpostavil grad Snežnik. V ni do~akala. Darko Mohar se je iskreno zahvalil vsem, na 
Slovenci so se v Kakanj in druge kraje v Bih priseljevali v ve~ proti Sarajevu. Tu smo imeli ~as obiskati pri jateljskem spremstvu je po nekdanji razli~ne na~ine sodelujo~im pri podvigu, in izrazil upanje, da to 
valovih, v ~asu Avstro-Ogrske ter pred prvo in drugo svetovno del lepot tega mesta in si med drugim rapalski meji prešel tudi sedanjo in pot ni konec zgodbe in da v bližini ~aka še ve~ caminov, od dvesto 
vojno, kot rudarski inženirji in tehniki, rudarji in obrtniki, pri- ogledali Baš~aršijo, Bazar in Gazi husrev nadaljeval na hrvaškem. Etapa od reške- kilometrov dolgega po Gorskem kotarju, ne dosti krajšega od 
hajali so z družinami ali pa tam osnovali nove. S seboj so – begovo džamijo. Predsednica in pod- ga naselja Srdo~i, z nekdanjim prebivališ - 
Mojstrane do Reke ali pa Vertikala, s planinci iz SPD Trst ... 
prinesli svojo kulturo, jezik in obi~aje ter to ohranjali. Sloven- predsednik KPD Bazovica Jasmina Dla~i} ~em v takrat prijetnem, manjšem naselju, 
sko društvo v Kaknju je bilo ustanovljeno leta 1992, ko je tam in Milan Grlica ter vodja FS Nataša Grlica ga je peljala do sedanjega naslova, v Ma- Zanimiva pripoved je na ogled tudi na spletni strani: 
živelo še ve~ kot dvesto slovenskih družin in je bilo prvo regis- pa so se medtem sešli s predsednico SD vrincih. Obvezen postanek je bil seveda v https://www.youtube.com/watch?v=Db4r8OXXN0w&t=5024s
trirano slovensko društvo v Bih po osamosvojitvi. Do danes je Cankar iz Sarajeva, Verico Džindo. KPD Bazovica, s sprejemom, omenjenim y Marjana Mirkovi}
upadlo število ~lanstva, a preostali so še vedno precej aktivni in Na poti proti Reki smo si na kratko 21. maj, Slovenski dom KPD Bazovica
delujejo v ve~ skupinah, folklorni, planinski in pevski, posebej ogledali še Mostar in se zaustavili v za-
uspešna pa je Mlada skupina muzikantov. nimivem mestecu Trilj. Polni vtisov in v Na obisku skupina Cankarjeve knjižnice z Vrhnike
Slovesnost ob jubileju je potekala v soboto, 17. maja, s dobrem razpoloženju smo se v poznih 
sve~anim programom na odru Male dvorane Kulturnega doma ve~ernih urah vrnili na Reko. Za odli~no KPD Bazovica je med ogledom Reke Velja dodati, da za~etki vrhniške knjižnice segajo v dobo ~ital-
obis kala tudi skupina Cankarjeve knji - ništva, v rojstno leto Ivana Cankarja, ko je bilo na pobudo 
v Kaknju. Navzo~e je uvodoma pozdravila predsednica društva organizirano potovanje smo hvaležni žnice z Vrhnike. Goste je sprejela in jim njegovega o~eta Jožefa leta 1876 ustanovljeno bralno društvo, 
Davorka Drijen~i} - Špringer (h~erka ustanovitelja društva Nataši in Milanu Grlica. zaželela dobrodošlico tajnica društva San - namenjeno zagotavljati literaturo v slovenš~ini za prosvetljeva-
Jožefa Špringerja, op. ur.) in dobrodošlico izrekla naši FS ter y Slavica Vukovi} Ba~i} nje in izobraževanje nižjega sloja prebivalstva. Kot med drugim 
dra Grudeni}, jim na kratko predstavila 
še navaja spletna stran https://ckv.si, je bila sedanja vrhniška 
19. maj, Slovenski dom KPD Bazovica dejavnosti in organizacije, ki imajo sedež knjižnica uradno ustanovljena leta 1958, kot Ljudska knjižnica. Obiski iz knjižnic vedno 
Darko Mohar: Moja pot dobrodošli, arhiv  
v Slovenskem domu, ter jih popeljala na y Marjana Mirkovi} KPD Bazovica
^lan vodstva KPD Bazovica in dolgoletni vodja njegove PS na~rtovano pot tudi izpelje, ne le v pok- ogled prostorov, urednica Sopotij pa se je 
Darko Mohar je predstavil pešpot od Murske Sobote do lon Prekmurju in Krku, temve~ tudi hoji ob tej priložnosti ozrla na okviren pogled 
Baške, dolgo ve~ kot štiristo petdeset kilometrov, ki jih je v tri- dedkov, ki je bila sicer njun izhod v sili: na slovensko skupnost na Reki in širše. 
indvajsetih etapah prehodil v letu dni, od 2. februarja lani do dedka po materi je namre~ usoda med Posebej je pozornost namenila zgradbi, v 
istega dne letos. Na poti so ga ob~asno spremljali prijatelji, na drugo svetovno vojno pripeljala na Ma-
kateri domuje društvo, ki s svojo podobo 
pomo~ pa so prisko~ili tudi družinski ~lani.  džarsko, kjer je pozneje pobegnil z vlaka 
in lepo urejenim vrtom vsaki~ preseneti 
Pot je bila na dolo~en na~in tudi pot skozi moje življenje, je ob za taboriš~e in se naposled peš vrnil v 
predstavitvi pred polno dvorano KPD Bazovica dejal Darko Mo- Mursko Soboto, a tudi drugi dedek se je v tudi obiskovalce iz Slovenije. V poznejšem 
har (1952) in se v simpati~nih utrinkih ozrl tudi na svoja tem ~asu domov odpravil peš, vse od pogovoru z obis ko valci pa so vprašanja 
otroška, mladostna in študentska, pa tudi službena in upoko- taboriš~a v Gonarsu. kar deževala, zanimalo jih je marsikaj, 
jenska leta. Zamisel za hojo od Prekmurja, iz rojstne Murske Za~etek poti je ponazoril s prizori Prek- od pravic, zagotovljenih in uresni~enih 
Sobote, do Baške na Krku, kamor se je leta 1958 preselila murja, zgodbo o Muri, ki jo ima od prvega rojakom na hr vaškem, in uporabe jezika 
družina, med doma~imi ni ravno naletela na navdušeno pod- ribolova za svojo reko, enako kot vrsto do pridobitve državljanstva in današnjih 
poro, a na testnem Caminu Krk, na katerega se je ozrl tudi s drugih, od Š~avnice do Rje~ine, povedal, vezi s Slovenijo, predvsem na podro~ju 
posnetki, je dojel, kaj pomeni dolga hoja, in se trdno odlo~il, da da je na poti ob~asno tudi zašel, in ome-
nepre mi~-nin in izobraževanja. 
10 11
IZ DRU[TVAIZ DRU[TVA
23. maj–6. junij, Galerija Juraj Klovi}, Reka 25. maj, Ilirska Bistrica
Glede na motiv, razstava fotografij Turisti~ni obisk PS 
ga reškega umetniškega fotografa in do-  
lgoletnega ~lana KPD Bazovica, tudi prvega PS si ob~asno privoš~i turisti~no obar-
vane izlete. Takrat so gozdovi, ozke 
mentorja fotografske skupine društva. stezice, vzponi na vrhove ali kaj podob-
Istog Žorž je ob tej priložnosti izrazil za- nega ~isto v drugem planu. Ob stro - 
do voljstvo nad sodelovanjem, med drugim kovnem vodenju so se tako že sprehodili 
povedal, da so njegova dela ve~inoma na - po Trstu in Kopru ali v ~asu adventa obi-
stala v urbanem okolju, predstavil pa je skali Salzburg, Maribor in Budimpešto.
tudi fotografije, ustvarjene z uporabo fo- Tokrat so izkoristili priložnost, ki jim jo 
to shopa, da se vidi, kot je dejal, da se tudi je ponudila tajnica KPD Bazovica Sandra 
mi starejši znamo prilagajati novostim. Grudeni~, obenem tudi turisti~na vodni-
ca, in obiskali so Ilirsko Bistrico. Mesto, v 
Kot je med drugim v katalogu razstave, 
katerem imajo številne prijatelje, mesto, 
objavljenem na spletni strani https://hd-
na katero jih navezuje ~lanstvo v PD Sne-
lu-rijeka.hr, zapisala mag. Jasna Rodin, 
žnik, in mesto, skozi katero se ponavadi 
V okviru cikla Dialog so v galeriji reške podružnice hrvaškega Istog Žorž skoraj instiktivno vzpostavlja samo peljejo na poti za Snežnik ali kam zeju moderne umetnosti MoMA, postavljene leta 2018, op. ur.). Pri spomeniku,  
društva likovnih umetnikov (hDLU) Juraj Klovi} postavili ravnovesje med subjektivnim doživlja- Starši ali predniki prenekaterega ~lana skupine so sodelovali v foto: Darko Mohar
drugam v Sloveniji.
razstavo Glede na motiv. Predstavili so štiri umetnike, Mirno njem, stvarnim motivom in samo likovno tej bitki.
Sandra Grudeni} je pripravila bogat pro-
Bartoli}, Daria Jurjevi}a, Maria Beganovi}a, avtorja, ki je v ok- strukturo, povezujo~ tako zunanje in vid-
gram za celodnevni obisk kraja bogate zgo - Potem so se odpeljali na bližnji Prem in si ogledali grad, po le-
viru hrvaške radiotelevizije (hRT) posnel tudi ve~ filmov o no s svojim notranjim svetom, ob~utki, 
dovine in vrednega ogleda. Najprej so se gendi naj bi nastal na mestu rimske utrdbe (Castra Prima). 
slovenski skupnosti na Reki in širše, ter Istoga Žorža, priznane- energijo in spomini. y Marjana Mirkovi} 
odpravili na hrib svobode s spomenikom, Zadnji lastnik, tržaški zdravnik Bruno Zuccolini, je leta 1927 
24. maj / 7. junij, Slovenski dom KPD Bazovica / Dvorana Rudnik Vreme, Famlje posve~enim borcem 3. prekomorske udar- kupil propadajo~i grad in ga preuredil v svojo letno rezidenco, 
Žalujo~i ostali, komedija ne brigade in 4. jugoslovanske armade, ki po vojni je bil grad nacionaliziran in pozneje tudi obnovljen.
Sloveniji. V okviru Tedna ljubiteljske kul- so padli na Brinškovem gri~u maja 1945 v V samem mestu Ilirska Bistrica so si ogledali staro mestno je-
ture, organiziranega pod pokroviteljstvom bitki za osvoboditev Ilirske Bistrice. Spo- dro, zbirko ~evljarske  delavnice Ludvika Peršeta, hodnikov 
Javnega sklada za kulturne dejavnosti menik je delo kiparja Janeza Lenassija in mlin, ^ebelarski dom in za konec slap Sušec, tokrat izredno 
(JSKD), so se na povabilo Turisti~nega, arhitektke Žive Baraga (in je bil tudi del bogat z vodo.
kulturnega in športnega društva (TKŠD) razstave K betonski utopiji: Arhitektura v hvala, Sandra, da si ~lanom PS privoš~ila lep dan in spoznava-
Urbanš~ica uspešno predstavili v Fam- Jugoslaviji 1948–1980 v newyorškem mu - nje mesta, s katerim so spletli številne vezi! y Darko Mohar
ljah, naselju v ob~ini Diva~a. Polna dvo - Jasmina Dla~i}, 
6. junij, Slovenski dom KPD Bazovica Jadranka Bartoli} 
rana se je od srca nasmejala pohlepnim – Muzici in Darja 
dedi~em, ki so se kljub vsem spletkam za Knjige za u~ence slovenš~ine v Buzetu ^ubri}, arhiv KPD 
Bazovica
dediš~ino obrisali pod nosom, so o nasto- Med šolami, ki imajo na urniku pouk 
pu zapisali na spletni strani www.ur - slovenš~ine po modelu C, je devet 
banscica.si. let tudi osnovna šola (OŠ) Vazmoslav Gr-
TKŠD Urbanš~ica organizira kulturne, žalja v Buzetu. V minulem šols kem letu 
turisti~ne in športne prireditve ter poleg je pouk obiskovalo trinajst u~encev v 
tega skrbi tudi za promocijo in ohranitev mati~ni šoli in trije v podružn i~ni šoli v 
naravne, kulturne ter tehniške dediš~ine. Ro~u. Slovenš~ino pou~uje u~iteljica Dar-
Ureja in vzdržuje tematske poti (literarno ja ^ubri}, ki ji gre med drugim tudi za - 
Po uspešnem nastopu, Dramska skupina KPD Bazovica je ponovila uprizoritev ko- Magajnovo pot na Vremš~ico ter poti za 
arhiv KPD Bazovica sluga za zbirko knjig, donacijo KPD Ba - 
medije Žalujo~i ostali srbskega komediografa Branislava ohranjanje in promocijo vodnih virov in zovica z Reke, ki bo v prihodnje obogatila 
Nuši}a, v priredbi dr. Kristine Riman in režiji vodje skupine kalov, Od živine do divjadi in Pot vodnih 
in popestrila u~enje slovenš~ine v tej istr-
Ser|a Dla~i}a. V predstavi igrajo Vitomir Vitaz (Valentin, okraj- zakladov), prizadeva si tudi za ohranitev 
ni na~elnik), Darko Mohar (Roman, trgovec), Milan Grlica ski šoli. Kot je na spletni strani šole 
dediš~ine Južne železnice in vodnih virov 
(Makso, nezaposlen meš~an), Dubravka Dijani} (Sanja, Valen- https://os-vgrzalja-buzet.skole.hr/ med dru - 
ter premogovništva na Vremskem. V 
tinova žena), Milena Licul (Gina, Romanova žena), Nataša sklopu slednjega so leta 2020 odprli ob- gim zapisala ravnateljica Jadranka Bar - 
Grlica (Sara, vdova) in Ivana Ili} (Danica, hišna pomo~nica), novljen industrijski objekt v Famljah, toli} - Muzici, bosta skupaj z Darjo ̂ ubri~ 
šepetalka je Slavica Vukovi} Ba~i}, za ton in lu~ pa skrbi Gor- Dvorano Rudnik Vreme, nekdanji rudni- za novo pridobitev uredili poseben, slo-
dan Dla~i}. Tudi ta uprizoritev je bila med obiskovalci zelo lepo ški objekt, v katerem danes potekajo venski koti~ek. Knjižno darilo, ki vsebuje 
sprejeta, kot vsaki~ doslej. kulturni, športni in drugi dogodki, dru- tudi družabne igre, jima je na manjši slo-
6. junija pa je gledališka skupina KPD Bazovica enako lep štvo pa je uredilo tudi muzejsko zbirko vesnosti v KPD Bazovica izro~ila pred-  priložnosti zaželela ~im ve~ mladih bralcev in uspešen odziv na 
sprejem s ~estitkami nastopajo~im doživela na gostovanju v premogovništva. y Marjana Mirkovi} sednica društva Jasmina Dla~i} ter ob tej pouk slovenš~ine tudi v prihodnje. y Marjana Mirkovi} 
12 13
IZ DRU[TVAIZ DRU[TVA
12. junij, Slovenski dom KPD Bazovica režiserka Ajda Valcl. Predstava, izvedena v mešanem nare~nem jeziku, govori o življenju sostanovalcev 
Likovna razstava društva Plavo svjetlo Marjete in Drageca, ki je na prvi pogled zasanjan prometnik, z ljubezenskim življenjem s tremi žens ka mi, 
vsemi v uniformah: strojevodjo Mašo, sprevodnico avtobusa Nušo in policistko Niko. V okviru njune zgodbe, 
Železni~arsko slikarsko društvo Plavo svjetlo je v okviru dolgoletnega sodelovanja s KPD Bazovica tudi pol ne nepri~akovanih preobratov, se razvije ve~plastna pripoved o ljubezni, lažeh in skrivnostih, zaupanju 
letos gostovalo z likovno razstavo. Nastala je pod mentorstvom Ive Mušanovi}, tokrat pa so predstavili in zapletenosti medsebojnih odnosov.
ve~ kot dvajset del razli~nih avtorjev. 
Dodati velja, da je Boštjan Kuhari~, tudi dolgoletni vodja gledališke skupine in predsednik KD Obrež – 
Zbrane ob razstavi je pozdravil koordinator kulturnih dejavnosti v KPD Bazovica Vitomir Vitaz, ki je dogodek 
tudi povezoval in se ob tej priložnosti najprej ozrl na številne pretekle predstavitve tega ljubiteljskega društva, društva, ki je lani praznovalo petdesetletnico delovanja –, na Regijskem Linhartovem sre~anju 24. maja 
ki uspešno deluje že ve~ kot petindvajset let. Razstavo in ustvarjalce je zatem predstavila mentorica gostu- letos v Ormožu za predstavo Fetiš na uniforme prejel nagrado za posebne dosežke, posebno priznanje 
jo~ega društva Iva Mušanovi}. selektorja. Na Facebook strani gledališke skupine KD Obrež so ob tem med drugim zapisali, da je Boštjan 
Društvo Plavo svjetlo združuje likovne ustvarjalce, zaposlene ali upokojence hrvaških železnic in njihove Kuhari~ tudi pisec scenarijev, režiser, igralec in srce števil~ne ekipe, ki jo s predanostjo in vizijo uspešno 
družinske ~lane iz vse države. Ustvarjajo v razli~nih tehnikah in raznoliki tematiki, organizirajo skupne in vodi že vrsto let. S svojim znanjem, ob~utkom za ljudi in umetnost soustvarja prostor, kjer lahko domišljija, 
samostojne razstave po raz li~nih krajih na hrvaškem in zunaj nje, tudi na mednarodni ravni, ter sodelujejo s pogum in talent rastejo. y Marjana Mirkovi} 
številnimi likovnimi in drugimi društvi na hrvaškem in v drugih državah. Za svoja dela so prejeli tudi ve~ 16. junij, Slovenski dom KPD Bazovica
nagrad in priznanj. y Marjana Mirkovi} Josipina Urban~i~ Turnograjska, življenje in delo
13. junij, Slovenski dom KPD Bazovica
Prelepa Slovenija, koncert Josipino Urban~i~ Turnograjsko (1833–
1854) je na izviren na~in predstavila 
ca obiskovalcev in zasrbele pete mnogih izvrstna poznavalka, profesorica sloven-
ter obudile številne spomine: najve~ pe- skega jezika in zgodovine s tremi dok-  
smi je bilo seveda s podpisom Avsenikov, to rati (s podro~ja literarnih ved in dva iz 
z za~etno Tam, kjer murke cveto, manj- prava), dddr. Mira Delavec Touhami, tudi 
kale pa niso niti ljudska V dolini tihi in avtorica znanstvenih monografij o Tur-
Rompompom (Bod’ moja, bod’ moja) ter nograjski, ustanoviteljica oziroma pred-  
ve~ uspešnic Marjana Stareta, Alfija sednica istoimenskega kulturnega druš - 
Nipi~a in Ota Pestnerja. Program sta ob tva ter vsestransko prizadevajo~a si za 
koncu sklenili obvezni pesmi Slovenija, ohranitev spomina nanjo. Prinesla je ne-
od kod lepote tvoje in Dobra volja je naj- kaj drobtinic iz življenja in dela te prve Kot Josipina, ena in 
bolja (Kaj mi poje pti~ica), naslovna slovenske pisateljice, tudi pesnice in edina, arhiv KPD 
Bazovica
^udovit ve~er, zapelo ^lana glasbene skupine KPD Bazovica Mimo ritma, njen skladba iz filma Kekec iz leta 1951, ki jo skladateljice, ki je kljub mnogo prezgo- žine v Kamni Gorici, znanem tudi po govoru ob Prešernovi smrti. 
se in tudi zavrtelo, 
umetniški vodja Ivan harej – harry na kitari in pevka Zden- je na besedilo Frana Mil~inskega Ježka dnji smrti zapustila literarno in glasbeno 
arhiv KPD Bazovica  Pisma, dokument ~asa, prinašajo pri~evanje o jeziku in tedanjem 
ka Kallan Verbanac, sta pripravila še en ~udovit in dobro uglasbil Marjana Kozina in ji še danes dediš~ino. Josipina Urban~i~ se je rodila politi~nem, družbenem in vsakdanjem življenju. Poro~ila sta se 
obiskan glasbeni ve~er s plesom, v ritmu val~ka in polke, kot vedno radi prisluhnemo. na gradu Turn pri Preddvoru pri Kranju, leta 1953, a Turnograjska je kmalu po porodu prvega otroka 
poklon priljubljenim napevom, posve~enim Sloveniji in zakla- tam odrasla in se izobrazila ob pou~evanju 
^estitke za izbor, izvedbo in trud so neu- umrla, še ne stara enaindvajset let. 
dnici zimzelenih uspešnic slovenske glasbe. doma~ih u~iteljev. Slovstveno in glasbeno 
trudnemu duetu nastopajo~ih, vedno Vsebinsko bogat ve~er je bil posebej zanimiv za odrasle udele-
nadarjena je ustvarjala v ~asu, ko se je 
Na seznam repertoarja, ki je bil, pohvalno, na voljo obiskoval- polnemu dobre volje, izrekli številni obi- žence DPS v KPD Bazovica, za izjemno predstavitev sta se gostji 
pripovedništvo na Slovenskem šele razvi-
cem skupaj s podatki in prvimi stihi pesmi, sta uvrstila kar skovalci z iskreno željo, da takšen ve~er zahvalili u~iteljica Vida Srdo~ in tajnica društva Sandra Grude-
jalo, navdihovali sta jo zgodovina, zlasti 
petindvajset melodij. Posebej nekatere izmed njih so segle v sr- še kdaj ponovita. y Marjana Mirkovi}  ni}, posebne ~estitke so izrekli tudi navzo~i, med njimi nekdanja 
slovanska, in tudi vloga žensk. Pod psev-
14. junij, Slovenski dom KPD Bazovica ravnateljica OŠ Pe}ine Irena Margan, ki je kot prva u~iteljica 
donimom Turnograjska je zapustila osem - 
Gledališka skupina KD Obrež: Fetiš na uniforme, komedija slovenš~ine pred skoraj dvajsetimi leti orala ledino za uveljavi-
intrideset povestic, omeniti velja tudi 
tev pouka po modelu C v šolah na hrvaškem, in kot zanimiv 
V okviru tednov ljubiteljske kulture pisma, bilo jih je ve~ kot tiso~, ki sta si jih 
drobec dodala, da je tudi ona doma iz Kamne Gorice.
(TLK, 15. maj–17. junij 2025) – vses- v letih 1850 in 1853 izmenjala s poznej-
lovenskega kulturnega projekta, ki ga šim možem, takrat študentom prava Lov - Predavanje je v celoti na ogled na spletu: www.youtube.com/
vsako leto organizira Javni sklad za kul- rom Tomanom iz bogate fužinarske dru - watch?v=EJO-dJ-qVcY y Marjana Mirkovi}
turne dejavnosti, letos pod sloganom 21.–22. junij, Šentvid pri Sti~ni
Brezmejni kulturni prostor, namenjen Tabor slovenskih pevskih zborov 2025: Prelepa si, naša dežela!
tudi ~ezmejni povezanosti – je v KPD Ba-
zovica gostovala gledališka skupina KD 
Obrež iz istoimenskega, kulturno živah- Priljubljeno množi~no pevsko prireditev je v soboto v avli OŠ Ferda Vesela tradicionalno napovedal ve~erni 
koncert z nastopom slovenskih pevskih zborov iz sosednjih in drugih držav: Italije (dekliška skupina Pri-
nega naselja v ob~ini Središ~e ob Dravi. morsko iz Ma~kolj pri Trstu), Madžarske (MePZ Avgust Pavel Gornji Senik iz Zveze Slovencev na Madžarskem), 
Srbije (ŽePZ Pojo~a družba Beograd) in hrvaške (MePZ KPD Slovenski dom Zagreb, MePZ SKD Triglav Split in 
Gostje so že štirinajsti~ letos uprizorili znova MePZ KPD Bazovica z Reke pod vodstvom dirigentke Suzane Matušan Avgustini). 
celove~erno komedijo z naslovom Fetiš 
na uniforme avtorja in režiserja Boštjana Osrednji dogodek je potekal v nedeljo, ko je pod geslom Prelepa si, naša dežela! pod taktirko dirigenta Igor-
Kuhari~a, kot mentorica režije pa je pri ja Švare prepevalo okoli devetdeset zborov iz Slovenije ter Srbije, Italije, Madžarske in hrvaške. Združeno 
pripravi sodelovala gledališka in radijska so zapeli odrasli, otroški in mladinski pevski zbori, sodelovali pa tudi Orkester slovenske policije, FS Vido-
Gostujo~a predstava razveselila ob~instvo, arhiv KPD Bazovica
14 15
IZ DRU[TVAIZ DRU[TVA
Združeni v pesmi, vo in recitatorji srednje šole Josipa Jur~i~a predstavljene vsebine so izdelovali herbarije, maske, žuželke, plakate itd. Tedne so tudi letos sklenili s 
foto: www. iz Ivan~ne Gorice. Poleg množi~nega pev- prisr~nim nastopom s pesmijo in plesom ter besedo in sliko o mestih Ljubljana, Koper, Bled in Maribor ter 
ivancna-gorica.si
skega nastopa in slavnostne povorke je krajšim filmom o poteku delavnice. ^estitke za organizacijo in program ter številne zahvale so tudi tokrat 
bilo tudi letos organiziranih ve~ sprem- kar deževale. Zasluženo. y Marjana Mirkovi}
ljajo~ih dogodkov, od sejma doma~e obrti 
in umetnosti VidArt do razli~nih zanimivih IZ PLANINSKE SKUPINE
nastopov za staro in mlado, so med drugim 
zapisali na spletni strani www.ivancna-go- 11. maj, PS znova s SPD Trst, tokrat na Kavranovo steno nad Crikvenico
rica.si. Letos je po ve~ kot 35 letih aktivnega 
sodelovanja maestro Igor Švara sklenil vo- Za spomladanski skupni izlet PS s SPD 
Trst je bilo znova izbrano obmo~je Vi-
denje združenih pevskih zborov in v nodola, tokrat Kavranovo steno nad Crik - 
zahvalo prejel posebno priznanje Državne- venico. Povezava primorja z goratim pre - 
ga sveta RS. y Marjana Mirkovi} delom na Kvarnerju ponuja izredne 
25. junij, KS Jasen, Ilirska Bistrica razglede, a tudi sredozemske dišave in 
toploto, pa tudi veliko zgodovine, tako 
Dan državnosti RS da so izleti v te kraje zelo priljubljeni.
Reke nastopili še vokalna skupina Brkinci Na Kavranovo steno pripelje izjemno 
in doma~i Kerglci izpod Ahca, zaplesali folk- ugodna, še na za~etku razvoja turizma v 
loristi Folklornega društva Gradina, meh pa teh krajih zgrajena Ljubavna cestica. Le- zatem skozi gozd do zakraselega obmo~ja za za~etek vzpona Na Ljubezenski cestici, 
na Kavranovo steno, ki zahteva malce ve~ pozornosti za varen foto: Darko Mohar
je raztegnil harmonikar Tim Paveo, so med po speljana, ve~inoma skozi senco borovih 
korak. Pristop na vrh popla~a zelo lep razgled proti Tihemu, 
drugim zapisali na spletni strani bistriške gozdov, povezuje zgodovino, razglede in 
ob~ine www.ilirska-bistrica.si. Prireditev sta sredozemsko naravo. Pohod se je za~el Vinodolskemu in Velebitskemu kanalu ter tudi kvarnerskim 
na cesti pod kaštelom Badanj, utrdbo, ki otokom. V daljavi se v višavo dvigata Velebit na eni strani in 
povezovali doma~inki Kaja Štemberger in 
je tu stala že v anti~nih ~asih, verjetno U~ka na drugi.
Eva Zevnik ter jo obogatili tudi z recitalom kot nadzor za pot od starorimskega nase- V lepem razpoloženju se je izlet kon~al s sprehodom po Crikve-
domovinskih pesmi. lja Tarsatica (Reka) proti Senii (Senj). nici in bil tudi priložnost za veliko zahvalo dosedanji 
Slavnostni govornik, bistriški župan dr. Opuš~ena je bila v 14. stoletju, po mo~- predsednici SPD Trst Marinki Pertot, s katero je PS uresni~ila 
MePZ lepo obogatil Skupine KPD Bazovica že leta, še iz ~asa skupne države 
program, foto: www. Gregor Kova~i~, je ob tej priložnosti zbra- nem potresu leta 1321. Pot se nadaljuje veliko skupnih projektov, in seznanitev z novo predsednico Lo-
ilirska-bistrica.si SFRJ, ob razli~nih praznikih in drugih prireditvah sodeluje- ne povabil k negovanju kulture dialoga, po severni strani hriba, z lepimi razgledi redano Gec. Vezi, ustvarjene v preteklih dvajsetih letih, se bodo 
jo s kulturniki z Bistriškega, kot gostje ali gostitelji. Tokrat se je vrednot svobode, trajnosti, blaginje in na Vinodol in skalovje nad Grižanami, nadaljevale. Veliko je še idej, vrednih uresni~itve. y Darko Mohar
vabilu društva Ahec Jasen odzval MePZ z zborovodkinjo Suza- medsebojnega spoštovanja. 
no Matušan Avgustini in s svojim nastopom obogatil 16.–18. maj, Lika – Steza petih vrhov
praznovanje ob dnevu državnosti RS. Društvo Ahec, imenovano po bližnjem 
hribu, deluje od leta 1999, krajevno kul- Pet vrhov v okolici Peruši}a v Liki je bilo 
Društvo Ahec Jasen, dobro znano tudi obiskovalcem KPD Bazovica, turno dediš~ino pa ohranjajo skupine cilj tridnevnega izleta, ki sta ga organi-
je skupaj s KS Jasen in ob podpori Ob~ine Ilirska Bistrica tudi letos MePZ Ahec, Jasenski pevci, Glasbeno-fol- zirala Zinka Boži~ek in Branko Arbanas, 
pripravilo osrednjo ob~insko prireditev ob dnevu državnosti. V bo- klorna skupina Kerglci izpod Ahca in udeležilo pa se ga je devetindvajset ~lanov 
gatem kulturnem programu so kot poklon Sloveniji poleg zbora z igralska skupina. y Marjana Mirkovi} PS. Takoj po prihodu so se razporedili v dve 
30. junij–18. julij, Slovenski dom KPD Bazovica skupini. Skupina B si je ob spremstvu vo-
Poletje v Bazovici dnika naravnega parka Grabova~a ogledala 
jamo in se sprehodila do izletiš~a ^ojluk. 
Škrab v sodelovanju s tajnico KPD Bazovi-
ca Sandro Grudeni} in mladimi mo~mi, Skupino A pa je medtem lokalni vodnik Pe-
znova pohvaljenimi Michelle Samardži}, tar Murgi}, imenovan Pero, odpeljal proti 
Evo Lon~ari} in Emili Kralji}. Vse so prvi vrhovom Grabova~a, Sklopa~a in Metla~a, 
teden tudi spremljale najstarejšo skupino visokim nekaj ve~ kot 770 m. Za prvi dan 
otrok, ve~inoma v starosti od deset do šti- je ostalo še dovolj mo~i za ogled kme~kega 
rinajst let, na organiziranem izletu v Ljub- turizma v vasici Pervan.
 ljano, ki je bil izveden 2. julija: na USZS V soboto se je skupina B ob reki Liki spre-
jih je sprejela vodja sektorja za Slovence v hodila do umetnega jezera Kruš}ica, 
reki Liki vse do jezera Kruš~ica. Lepe vtise z izleta je zapisala Pet vrhov, skupina B, 
sosednjih državah dr. Breda Zalaš~ek, voda  katerega poganja hE Sklope in hE 
Sandra Grus (povzetek, prevedel Darko Mohar): "Malo je re~i arhiv Branka Arbanasa
obiskali so DZ RS in, kot najve~je dožive- Senj. Skupina A se je v tem ~asu povzpe-
hvala tebi, Pero, hvala tudi organizatorjema Zinki in Branku za 
Navdušeni nad Priljubljen program Poletje v Bazovici je tudi letos privabil tje, hišo iluzij. la še na Risovac, ki je najvišji (880 m) od 
velik trud, dobrodošlico, nasmeh, stisk roke in iskren objem, 
izletom, arhiv KPD otroke od predšolskih do štirinajst let starosti in v treh tednih Program je med drugim obsegal še ogled petih vrhov, ter na Pe}inski vrh kot za-
Bazovica vse do konca našega druženja. Druženja v stiku s prekrasno 
v treh skupinah ve~ kot petdeset udeležencev, ki so v društvo reške Otroške hiše in muzeja farmacije, dnjega. Seveda je bilo po kon~ani šestu rni 
naravo, vetrom, ki nas je božal, vonjem travnikov, ~udovitimi 
znova prinesli veselje in živahen utrip. Poleg raznolikih vsebin, gostovanje KUD Galerija C. C. U. (Creative hoji dovolj volje za popoldansko in ve-
barvami, razgledi, ki prebujajo, in reko, ki te~e, te~e in piše 
od pou~nih in zabavnih do likovnega ustvarjanja in u~enja Creatures United) s predstavo Mehur~ki, ~erno druženje.
spomine, ki nikoli ne bodo zbledeli ..."
slovenš~ine pa je bilo tudi dovolj ~asa za igranje v vrtu. Delavni- pa terensko delo, ko so spoznavali in zbi- V nedeljo se je po no~nem dežju prikaza- y Po poro~ilu Zinke Boži~ek povzel in prevedel Darko Mohar Posnet-
ce je pripravila in vodila u~iteljica slovenš~ine Romana Turkuši} rali rastline v vrtu Slovenskega doma. Na lo sonce in omogo~ilo vožnjo z ladjico po ki: iz arhiva Zinke Boži~ek
16 17
IZ DRU[TVAIZ DRU[TVA
31. maj–1. junij, Dneva hrvaških planincev na U~ki: ocena odli~no nuje sto dvajset let delovanja. Razgledi z vrha so enkratni, ~ez celo Zasavsko hribovje do Alp na eni strani 
in do Snežnika na drugi. 
je ve~ kot petsto, vklju~enih v ve~ deset PS je tudi letos sodelovala na slavnosti PZS. Tudi tokrat so na pot odšli z avtobusom, ki ga je organiziral 
planinskih društev iz cele hrvaške, od Meddruštveni odbor (MDO) planinskih društev (PD) Primorske, v njem so bili še ~lani Obalnega PD iz Kopra 
Slavonije do Dubrovnika – je uvodoma in PD Postojna. 
pozdravila predsednica PD Opatija Ivana 
Pristop je bil iz vasice Laze pri Dolskem, po poti, ki se na za~etku strmo vzpenja do kmetije Jerna~, zatem 
Eterovi}.
se po gozdnih cestah vije do vrha. V prijetnem klepetu in druženju je vzpon hitro minil, a dogodki na vrhu 
Za planince so bili v soboto pripravljeni so se kar vrstili. Poseben vtis je, kot zmeraj, naredil sprevod praporš~akov. ^lan PS Milivoj Filipovi} - Fi}o 
trije pohodi in v nedeljo še dva, ki so za- je tudi letos nosil prapor PD Snežnik. Prijetna sre~anja s številnimi znanimi in neznanimi planinci ter po-
objeli najlepše predele U~ke in ^i~arije. sebej prisr~no snidenje s predsednikom PZS Jožetom Rovanom, ki je bil gost PS na letošnjem sre~anju 
Pohodi so izpeljani pod vodstvom opatij- Prijateljstvo brez meje, organiziranem aprila na Reki. Lepo je bilo na Jan~ah, druženje je, žal, prehitro mi-
skih planinskih vodnikov. nilo. y Darko Mohar
Dogodka so se udeležili tudi ~lani PS KPD 
Množica na Vojaku, Organizacijo je letos prevzelo PD Opatija, ve~krat nagrajeva- Bazovica, kot pomo~ pri izpeljavi priredi- 29. junij–5. julij, Dolina Završnice, Slovenija, Mladinski gorniški tabor
foto: Darko Mohar no PD in po ve~mese~nih pripravah in z ve~ kot sto tve ali kot udeleženci pohodov. Na vabilo 
prostovoljci nalogo opravilo brezhibno, od sprejema gostov, prijateljskim društvom sta se odzvali tu- Vo kviru sodelovanja PS KPD Bazovica 
s PD Snežnik iz Ilirske Bistrice, kate-
parkiranja, prireditve, prehrane in pohodov do namestitve, di dve slovenski planinski društvi, s rega pridružena ~lanica je tudi PS KPD 
obveš~anja in še marsi~esa. katerima PS odli~no sodeluje, v soboto Bazovica, sta se letošnjega mladinskega 
Seveda so dneva planincev po~astili tudi predsednik hrvaške ~lani Obalnega PD iz Kopra in v nedeljo gorniškega tabora udeležili tudi mladi 
planinske zveze (hrvatski planinarski savez) Darko Berljak, pet ~lanic PD Dovje Mojstrana. S takim planinki iz reškega društva, med vodniki 
podpredsednica Jadranka ^oklica, glavni tajnik Alen ^aplar in pristopom je potrjeno dolgoletno, zelo pa je bil znova tudi dolgoletni ~lan PS 
Fernando Kirigin, župan Opatije, mesta, ki delovanje PD Opati- uspešno sodelovanje med PD Opatija in Andrej Grlica. Za objavo povzemamo za-
ja mo~no podpira. Goste na prireditvi in vse navzo~e – bilo jih PS KPD Bazovica. y Darko Mohar pis s spletne strani bistriškega društva 
7. junij, Golica, Slovenija, Sre~anje slovenskih zamejskih planinskih društev (https://pdsneznik.si): V prijetni dolini 
Završnice je potekal že 26. mladinski gor-
zpeli do vrha in zatem do ko~e na Golici, niški tabor za osnovnošolce v organiz aciji 
kjer sta bila organizirana program in dru- PD Snežnik Ilirska Bistrica. Vreme nam je okoliške vrhove, prilagojene njihovim zmožnostim, med drugim Grad Kamen, foto: 
žabno sre-~anje. harmonikar Filip Klinar bilo ve~ kot naklonjeno, da smo izpeljali Stol, Vrta~o, Roblek, Ajdno in Mali vrh. Dneve brez tur smo pre- www.pdsneznik.si
nam je lepo zaigral ve~ pesmi, zatem smo vse na~rtovane aktivnosti. ... Štiriintride- živeli ob vodnih igrah, planinsko obarvanih delavnicah, 
prisluhnili Pihalne mu orkestru Jesenice - set udeležencev je bilo glede na starost nogometnem turnirju, ustvarjanju in preprostem druženju ob 
Kranjska Gora, toda program je na kratko razdeljenih v štiri skupine, ki so osvajale Završniškem jezeru. y Marjana Mirkovi}
prekinila akcija Gorske reševalne službe, 5.–6. julij, Izlet na Debelo pe~ 
ki je s helikopterjem poskrbela za prevoz 
pomo~i potrebne planinke v dolino. Po- Skupna zna~ilnost ve~ vrhov s pridev-
zneje smo izvedeli, da uspešno okreva. nikoma 'debeli' ali 'tolsti' je, da so 
Po pozdravnem nagovoru gostitelja in okrogli in ponavadi niso težko dostopni, 
zahvali sodelujo~ih sem ob tej priložnosti ~eprav izjeme potrjujejo pravilo. PS je po 
Na Golici, foto: Milivoj Na 52. sre~anje slovenskih zamejskih PD se nas je odpravilo 
Filipovi} devet iz naše PS. Izhodiš~e je bilov Planini pod Golico, kjer med drugim izrazil željo in pripravljenost monogih letih spet obiskala Blejsko ko~o 
naše PS, da organizira prihodnje sre~anje, na Lipanci in okoliške vrhove, višje od 
so nas prisr~no sprejeli gostitelji iz PD Jesenice in nam posredo-
vali osnovne informacije o sre~anju. Pot je najprej na kratko enako je ponudilo tudi društvo iz Celov- 1900 m, tudi dvatiso~ake, kot osnovna 
peljala skozi gozd in se  nadaljevala po grebenu planine. Golica ca. Dogovor o tem sledi. Domov smo se cilja Debelo pe~ (2014 m) in Mrežce 
je na slovenski strani položna in s ~udovitimi razgledi na vrnili polni lepih vtisov. hvala dobri (1965 m). Izlet se je za~el in tudi kon~al 
cveto~e poljane, vse do Jesenic v kotlini, na avstrijski pa strmo družbi, prisr~nim gostiteljem in KPD Ba- izredno lepo. Z rezervacijo preno~iš~a ni 
pada proti Celovcu, a razgledi so prav tako izjemni. Prve minu- zovica, ki nam je omogo~ilo udeležbo na bilo težav, vreme se je izboljšalo, ~eprav 
te hoje po blagem vzponu so prinesle razo~aranje, ker so tem sre~anju. je bil za soboto napovedan dež, v nedeljo stran dale~ v dolini Mojstrana, vrhovi Karavank nad Savsko Na Debeli pe~i, arhiv 
narcise ovenele, pa~ nismo vedeli, da nas višje ob poti ~akajo v Renate Jerkov
y Povzeto po zapisu Maria Ani~i}a, prevod pa plohe, na koncu je padlo le nekaj ka- dolino in v ozadju še vrhovi avstrijskih Alp. Posebno 
polnem razcvetu. Ob slabem vetru in redki megli smo se pov- Marjana Mirkovi} pljic dežja. hrana v ko~i je bila odli~na, navdušujo~e je bilo alpsko cvetje vseh barv in oblik. Zve~er 
tudi spanje na skupnih ležiš~ih v redu, malce druženja, kajti veljalo se je spo~iti za naslednji, krajši, a 
14. junij, Za dan slovenskih planincev z MDO PD Primorske na Jan~e doma~ini pa krasni. strmejši vzpon na Mrežce. Po izhodu s strme poti na travnat 
Vzpon na Debelo pe~ je bil daljši in na- greben se je v vsej mo~i pokazal Triglav, mogo~en in izzivalen. 
MDO PD Primorske na Jan~ah, arhiv Darka Moharja Jan~e so 792 metrov visok vrh med reko 
Savo in dolino potoka Besnica. Na vr- pornejši kot na Mrežce.  Oblaki so zakrili No, s tem izleta ni bilo konec. Vožnja skozi dolino Radovne, ene 
hu stoji planinska ko~a, malo pod njo je sonce, malce je tudi pihljalo, tako da hoja najlepših slovenskih rek, do Mojstrane, in klepet pri gostoljub-
vasica Jan~e s cerkvijo svetega Miklavža. ni bila naporna. A z vrha užitkarski raz- nih prijateljih. A bo ~lanom PS uspelo spet priti v ta kraj? 
Planinska zveza Slovenije (PZS) se je le- gledi na vse strani. Spodnje Bohinjske ^akajo še vrhovi, kot so Vrh Razorja (1899 m), Debeli vrh (1959 
tos odlo~ila organizacijo dneva slovens- gore dale~ na jugu, dolina Krme in vrhovi m), Veliki Selišnik (1954 m), Viševnik (2050 m) in – zakaj ne 
kih planincev prepustiti PD Litija, ki up- visoko nad njo, v ozadju o~ak Triglav, – Mali Draški vrh (2132 m).
ravlja ko~o na vrhu Jan~ in letos praz- sramežljivo skrit v oblakih. Na drugo y Zapisal: Darko Mohar Posnetki: Renata Jerkov in Marino Dubrovi}
18 19
IZ DRU[TVAIZ DRU[TVA
Ekskurzija v EPK Nova Gorica otroci, ki se veselijo šolskega izleta. Pred potjo nam je u~iteljica 6. maj, Filozofska fakulteta (FF), Reka
predstavila zna~ilnosti obmo~ja, kamor se odpravljamo, zgo- Lektorat slovenskega jezika
dovinska dejstva, ogledali smo si dokumentarne filme o gradu 
"V  soboto, 17. maja, smo skupaj s skupino iz Pulja obiskali 
in samostanu. … Potovanje se je za~elo. … Prispemo v Novo Vt ednu, ko FF na Reki praznuje svoje nizirali še dveurni vodeni ogled mesta pod naslovom Reka 
Novo Gorico, ki je skupaj z Gorico ~ezmejna Evropska pre- dneve (5.–9. maj), smo se tudi lektorji skozi o~i lektoratov. Sprehod po mestu je zbral okrog štirideset 
Gorico, nato pa do našega prvega cilja, grada Kromberka. 
stolnica kulture. Najprej smo obiskali grad in muzej tujih jezikov pridružili praznovanju z dve- udeležencev, tako študentov, profesorjev kot drugih Re~anov, 
Sprejme nas vodi~ in nas popelje po razstavnem prostoru. Mi-
Kromberk. Zelo zanimivo mi je bilo videti razstave in slišati ma dogodkoma, ki sta povezala jezike, ki smo jim predstavili to~ke, kjer so svoj pe~at mestu pustili 
slim, da se je u~iteljica dogovorila z vsemi vodniki, da bojo z 
nekaj o zgodovini tega kraja, najbolj zanimive pa so mi bile poezijo, kulturo in mesto samo. slovenski, madžarski in poljski umetniki, znanstveniki ali kul-
nami govorili izklju~no slovensko. Tudi to je njen na~in, da 
fotografije in predmeti iz moderne zgodovine Nove Gorice. 6. maja smo Eszter Tamasko, Biljana Sto- turni ustvarjalci. Mesto se je znova pokazalo kot živahen 
nas pripravi do tega, da poslušamo govorjeni jezik in ga sprej-
Nato smo obiskali Fran~iškanski samostan Kostanjevica. janovska, Agnieszka Rudkowska in Klemen prostor sre~evanja kultur in zgodovin, naš ogled pa kot živa 
memo. Navsezadnje je to del našega izobraževanja. Zanimive 
Tam sem prvi~ slišal za "rože Bourbon" oziroma vrtnice Bour- Lah, u~itelji madžarskega, makedonskega, izkušnja medkulturnega u~enja.
so mi fotografije o razvoju Nove Gorice, njeni gradnji in življe-
bon. Vrtnice so bile prekrasne in zelo lepo so dišale. Zanimivo poljskega in slovenskega jezika, pripravili 
nju ljudi v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Pri~evanje iz Oba dogodka sta pokazala, kako jezik odpira vrata v svet in hkra-
Spoznavanje mesta, 
mi je bilo, da je tam pokopan en francoski kralj skupaj z nje- dogodek z naslovom S klju~em jezika odpi- ti ustvarja skupnost. Na fakulteti ali pa v mestu. y Klemen Lah
~asa, ki mu je pripadalo moje najzgodnejše otroštvo. Za mlajše foto: Klemen Lah
govo družino in tajnikom. Notranjost cerkve je bila zelo lepa, ramo vrata sveta: jezikovni kviz in sodobna 
~lane skupine je to neznana preteklost. ^as ob ogledu vseh 
zanimiva pa je bila tudi samostanska knjižnica. … Preden madžarska, makedonska, poljska in slo-
prostorov hitro mine, zato hitimo do našega naslednjega cilja, 
smo se vrnili domov, smo obiskali še Pomnik miru in razgle- venska poezija. Številne študentke in štu- 
Fran~iškanskega samostana Kostanjevica in na~rtovanega 
dni stolp Cerje. Tam nam je gospa veliko povedala o samem denti so najprej prisluhnili sodobni poeziji 
sre~anja z lokalnim vodnikom. Tokrat je vodnica. Ima mikro-
Pomniku miru in zgodovini kraja. Nato smo si ogledali tudi iz štirih jezikovnih prostorov, nato pa svoje 
fon in vsi jo dobro slišimo. Ženska je zabavna in ves ~as se 
kratek dokumentarni film o prvi svetovni vojni. Razgled z znanje in ob~utek za jezik preizkusili v kvi-
smejimo. Zdi se, da jo vsi dobro razumejo. Da ne bo videti, kot 
vrha stolpa je bil ~udovit, ~eprav vreme ni bilo idealno, saj je zu o tako imenovanih lažnih prijateljih 
da smo se samo sprehajali po samostanu, bom na kratko opi-
bilo obla~no. S stolpa je razgled segal na vse strani in bilo je – besedah, ki v razli~nih jezikih zvenijo po-
sala, kaj smo tam videli in se nau~ili. Samostan je dobil ime po 
mogo~e videti Jadransko morje, Furlansko nižino, Julijske Al- dobno, a pomenijo nekaj povsem drugega. 
kostanjevem gozdu, ki je neko~ rasel na pobo~ju hriba, na ka-
pe in Vipavsko dolino, pa tudi Trst in Trži~. Kviz je požel veliko navdušenja, najboljše 
terem stoji samostan. Manjša cerkev je bila prvotno zgrajena v 
Ta izlet mi je bil zelo vše~. Spoznal sem nove ljudi, videl za- ekipe pa so za nagrado prejele zna~ilne iz-
17. stoletju. Od takrat do danes se je celoten cerkveno-samo-
nimive kraje in hkrati sem imel priložnost poslušati slovenski delke in specialitete iz naših držav.
stanski kompleks širil in spreminjal njegov videz. Notranjost 
jezik od izvornih govorcev. Nau~il sem se tudi veliko o slo- Naslednji dan smo lektorji poljskega, ma- 
cerkve je prenovljena. Veliko število manjših in ve~jih fresk, 
venski kulturi." džarskega in slovenskega jezika orga- 
obrobljenih s štukaturo, krasi stene in strop cerkve. Zanimivo 
y Marko Krajinovi}, DPS v KPD Bazovica bi bilo, ~e bi imeli priložnost slišati zvok orgel. Samostanska 13. junij, Primorsko-goranska županija (PGŽ), Reka
knjižnica hrani veliko število starih rokopisnih cerkvenih 
Memorandum o sodelovanju v projektu CENTINOSS
Ekskurzija v EPK Nova Gorica knjig, inkunabule in prvo slovensko slovnico s posvetilom nje-
nega avtorja Adama Bohori~a. Kostanjevica je posebna tudi po Vsi partnerji projekta CENTINOSS (CEN- na ~ezmejnem obmo~ju Slovenije in hrvaške ter krepiti partner-
"Kot vsako leto smo udeleženci dopolnilnega pouka 
svoji grobnici. V njej so posmrtni ostanki zadnjega francoskega Ter za INOvacije v Socialni oSkrbi) – PGŽ, stvo in sodelovanje organizacij, ki skrbijo zanje. Navedeno naj 
slovenš~ine z Reke in iz Pulja tudi letos krenili na ekskurzijo 
kralja Karla X. in ~lanov njegove družine iz dinastije Bourbon. reški Dom starejših Kantrida in Fundaci- bi dosegli z izboljšanjem kakovosti oskrbe in sodelovanja med 
v Slovenijo. Naša u~iteljica je Vida Srdo~ in z njo smo lani 
V samostanskem vrtu so zasajene številne vrtnice burbonke, ja Univerze na Reki ter Dom Nine Pokorn organizacijami, ki izvajajo socialnovarstvene storitve. Projekt 
obiskali dolino reke So~e. Nestrpno smo pri~akovali njeno iz-
katerih zbirka se vsako leto pove~uje. Sledil je odmor. Še pravi Grmovje in Alma    bo med drugim predvidoma razvil nove modele oskrbe, vzpo-
biro letošnje destinacije in datum odhoda. Tokrat se 
~as, ker je kmalu za~el padati dež. Ko je dež ponehal, nas je Mater Europaea – so podpisali Memoran- stavil mrežo sodelovanja med organizacijami za oskrbo sta - 
odpravljamo proti Novi Gorici. Ogledali si bomo grad Krom-
~akala še ena znamenitost za ogled. Spomenik miru na Cerju dum o razumevanju z namenom zago- rejših, razvil ~ezmejno strategijo razvoja socialnovarstvenih 
berk, Fran~iškanski samostan Kostanjevica in Pomnik miru 
na Krasu. Monumentalni kamniti stolp, visok 25 metrov, pred- toviti dolgoro~no nadaljevanje sodelo- storitev v skupnosti, vzpostavil nov ~ezmejni Center za socialne 
Cerje. Vsega se veselimo, vse nas navdušuje. Smo kot majhni 
stavlja spomin na vse branitelje slovenske zemlje od Prve vanja in ohraniti rezultate, dosežene pri inovacije, namenjen prenosu dobrih praks ter izobraževanju 
Zanimiv izlet, foto: Anita Hromin svetovne vojne do osamosvojitve Slovenije. Navdušila me je projektu, ki poteka od marca 2024 in se prostovoljcev in zaposlenih, ki izvajajo socialnovarstvene stori- Bojana ^ili}, Melita 
velika oljna slika slovenskega slikarja Rudija Španzla, Ples ži- bo zaklju~il februarja prihodnje leto. Pro- tve, ter zagotovil trajnost rezultatov projekta tudi po uradnem Rauhar, Dragica Mara~ 
in Suzana Mežnarec 
vljenja in smrti. Slika opozarja na nesmisel vojne, katere jekt je sicer financiran s strani programa zaklju~-ku. Ve~: www.pgz.hr, www.almamater.si. Novosel,  
posledice ne smejo biti pozabljene. Na simboli~en na~in so pri- Interreg SI-hR. y Marjana Mirkovi} foto: www.pgz.hr
kazane grozote vojne na Soški fronti v Prvi svetovni vojni. Gre za projekt, v celoti ocenjen na skoraj 
Vsak detajl na sliki ima svoj globlji pomen, ki nam ga je prija- sedemsto tiso~ evrov (690.147,87 EUR) 
zna vodi~ka potrpežljivo razložila. Ko se povzpnemo po in osredoto~en na razvoj novih modelov 
nadstropjih proti vrhu zgradbe, si lahko ogledamo tudi druge zagotavljanja socialnovarstvenih stori-
eksponate. Z vrha spomenika, s katerega seže razgled v vse tev za starejše in ranljive skupine, manj 
smeri neba, je bil lep razgled na Vipavsko dolino. Verjamem, povezane z družbo in bolj izpostavljene 
da bi bil razgled še lepši, ~e oddaljene gore ne bi bile zavite v tveganju socialne izklju~enosti. Glavni 
deževne oblake. Tam nekje so bile Alpe, na nasprotni strani pa cilj projekta je krepiti ~ezmejno sodelova-
morje. In potem nazaj na avtobus in vožnja proti Reki. Mislim, nje med deležniki v sistemu socialnega 
da smo bili vsi navdušeni nad ekskurzijo, vsem kar smo videli varstva, zdravstva in sorodnih podro~ij 
in druženjem." za izboljšanje zdravja in kakovosti življe-
y Ksenija Rendi}, DPS v KPD Bazovica nja starejših in oseb z duševnimi motnjami 
20 21
IZ POUKA DPSSi-T
Pozdravljeni! Suzana Matušan Avgustini: 
Marjani sem že pred ~asom predlagala, naj poiš~e drugega Ampak po resnici povedano, ti trije tedni "Navdušuje me žar, s katerim 
"dopisnika" iz Slovenije, kajti postajam neizvirna, zmanj- z mal~ki so bili odli~ni! Tudi "tadruga" 
kuje mi idej o tem, katere svoje misli naj delim z vami, in res nona je rekla, da so se teden dni na Krku zbor poje!"
nikogar ne želim dolgo~asiti. Tudi svet je dolgo~asen (in gro- imeli zelo lepo. Torej ne bi ve~ bentila, ti 
zen), vojne kar trajajo, še naprej pa ga v glavnem vodijo na eni dnevi so bili res dragoceni in jih ne za- ofesorica glasbene kulture Suzana krajev, ter disciplina in tudi druženje. Vse to je zame velika odgovornost in trudim 
strani psihopati in na drugi ljudje brez hrbtenice. Povedala sem menjam za ni~ drugega, za nobeno Pr
Matušan Avgustini od za~etka leto- se, da izkazano zaupanje, za katero sem vsem v zboru zelo hvaležna, z delom, ki 
vam že, da politike, naše, vaše in njihove, spremljam le še toli- Copacabano ali son~ni hvar. šnjega leta vodi MePZ KPD Bazovica. ga imam rada in v njem uživam, tudi upravi~im po svojih najboljših mo~eh. Strah 
ko, da sem na teko~em. Škoda je izgubljanja energije za nekaj, Pa še nekaj: Preluk, nekdanji kamp, je Zaposlena je sicer na reški OŠ Eugen Ku- na prvih urah sem kmalu premagala, zahvaljujo~ iskreni in naklonjeni podpori v 
na kar ne moreš vplivati, še manj spremeniti. Bolje je iti na vrt res neverjetna "plaža". Razbita stavba mi~i} in nasploh vsestransko angažirana zboru. Pomo~ pa je še vedno dobrodošla, saj slovenš~ine kljub temu, da mi je jezik 
in tam preživeti tudi lepe poletne ve~ere. nekdanje restavracije, cesta, ki si to ime na podro~ju glasbe: vodi razli~ne projekte, blizu in imam ve~ stikov s kolegi/cami, ki so študirali v Ljubljani ali tam živijo, ne 
Vreme to poletje za vse nas ni bilo tipi~no, komaj zasluži, vendar urejeni WC-ji, bi- v okviru društva Glasbeni vrtiljak otroš ka 
moje poletje pa je bilo res netipi~no. Moj naj- feji in tuši. Na plažah s kamen~ki se tare zbora Tratin~ica in Toretta ter priznani 
starejši vnuk je kon~al prvi razred, njegovi družin z malimi otroki na žgo~em soncu, program neformalnega u~enja glasbe za 
starši pa so bili brez institucionalnega var- upokojenci že zgodaj zjutraj zasedejo mal~ke in starše Music Together, sklada 
stva zanj. Moja nona je bila vedno doma, najboljše parcele v senci grmov. Pod bo- otroške pesmi in pesmi popularne glasbe 
vedno nam na razpolago. Jaz in taš~a mojega rovci nekdanjega kampa pa se vsako za festivale ter na njih tudi nastopa kot 
sina sva noni, a bova v službi do svojega 65. jutro utaborijo še ostali doma~ini, upo- pevka – tako je med drugim skupaj z 
leta. Tako da smo si letošnjih devet po~itniških kojenci in upokojenke, ki se vsi med 
Natkom Štigli}em, dobro znanem reški 
tednov razdelili starši otrok in noni. In ker v sabo poznajo. Prav simpati~no je (nekaj 
slovenski skupnosti, in klapo Ti} na le-
službi ne moreš manjkati tri tedne za vnuke ~asa!) spremljati njihove pogovore. Ti se 
tošnjem festivalu Melodije Istre in Kvar-  
in še dva zase, smo za razliko od prejšnjih vrtijo zlasti okrog njihovih psi~kov, ki se 
poletij ostali doma in temeljito (z otroki) spo- nerja zapela tretjenagrajeno pesem To je 
skupaj z lastniki sen~ijo na brisa~ah pod 
znali plaže, ki so primerne za otroke: borovci. No, in ti doma~ini so nekega ljubezen (Natko Štigli}, Ljubica Bestuli} 
prodnate plaže v Preluki (kot Preluku pravi- dne na glas debatirali o tem, o ~emer Stankovi} in Aleksandar Valen~i}) –, Suzana Matušan Avgustini, portal Stilueta/osebni arhiv
mo Bistri~ani) in na Kantridi. Kdo bo mulce v 
Dragica Jakseti~ sem razmišljala tudi sama: kljub razriti ob~asno pa tudi kot violinistka sodeluje 
vro~ini matral po tisti vijavaja cesti še eno uro do Moš~eniške! asbenih sestavih. Prejela je razumem povsem in so nujni nasveti glede naglasa ipd. V dolo~eni meri je to ome-
cesti in razbitinam imamo vendarle ta v nekaterih gl
di izziv in novost, vpogled v glasbeno literaturo drugega 
Na za~etku sem bentila, ma kaj se to pravi?! Kaj nikomur v tej privilegij, da vedno najdemo brezpla~no ve~ priznanj in nagrad, med drugim lani, jitev, obenem pa tu
govornega podro~ja in kulture." 
družbi za ta problem – starši brez varstva otrok – ni mar? Kaj parkiriš~e, po možnosti v senci, da je ob svetovnem dnevu u~iteljev, ki se pra-
nih~e ne vidi, da starih mam, ki bi bile v pokoju in bi bile vselej prostora veliko in se ga vedno najde za znuje 5. oktobra, kot ena naju s pešnejših Suzana Matušan Avgustini pravi, da posebej ob~uduje voljo in zavzetost pri petju, 
na razpolago, ni ve~, ve~ina nas mora delati do svojega 65. le- dve brisa~i ter da nikomur ni treba pod za izjemno pedagoško delo tudi nagrado tudi na vajah, ki vselej potekajo v prijetnem ozra~ju: "Navdušuje me žar, s katerim 
ta. Da, ~isto tipi~no: ker je varstvo otrok predvsem ženski "mus" pla~ati ležanja na plasti~nih ležal- Primorsko-goranske žu panije. Ima druži- zbor poje! ^as na vajah mine, kot bi mignil, pesem se ob veselju in smehu vselej 
problem, se ga institucionalno ne rešuje, ne organizira, zanj se nikih, poravnanih kot sardele v škatli, in no in sinova v najstniških letih, kar vse sliši celo med polurnim odmorom, tako da se vsi domov vra~amo vedro razpoloženi 
ne nameni denarja … kot da problema ni, sem sociologizirala. pod pla~animi marelami. skupaj pomeni polno zaseden urnik in in v pri~akovanju novega sre~anja. Dodatno nas povezuje tudi skupina, vzposta-
Tako kot pla~e drugih poklicev, ki jih zasedajo predvsem žen- In zve~er, ko so otroci spet pri starših? Le- zahteva dobro organiziranost. vljena na družbenem omrežju WhatsApp, kot priložnost za izmenjavo razli~nih 
ske, na primer medicinske sestre. ^a bi bil to predvsem moški žanje na doma~em plasti~nem ležalniku s spo ro~il, izkušenj in doživetij. Vse pohvale tudi predsedniku zbora Borisu Rejcu, ki mu 
Vodenje MePZ KPD Bazovica je prevzela 
poklic, bi bile pla~e že zdavnaj urejene in noben medicinski knjigo v roki. Katero? Za finale poletja uspe izrabiti priložnosti in poskrbeti za vse nastope."
brat ne bi bežal v druge službe. Recimo na blagajno ene izmed najprej kot krajšo ~asovno zamenjavo, a 
odli~ni hrvaški: Marina Vuji~i}: Pitanje Suzana Matušan Avgustini je z MePZ KPD Bazovica letos nastopila na reviji Pri-
trgovskih verig. kmalu privolila, da ostane. To je njeno 
anatomije in Zoran Feri}: Putuju~e kaza-
prvo delo s starejšo generacijo in dose- morska poje in taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Sti~ni, o vtisih in 
A glej ta naklju~ja! Odprem Delo in opazim naslov Problem var- lište. Gospa v reški knjigarni, ki mi jih je željah pa pravi: "Ne glede na to, da je na Reki in v okolici vrsta pevskih zborov, sta 
stva otrok, ki ni institucionalno rešen ali nekaj podobnega. prodala, pa mi je svetovala še: Marina danje izkušnje v društvu pohvalno 
me obe sre~anji presenetili, enako z izvedbo kot revijalno organizacijo. Želela bi si, 
Berem, koliko deset tiso~ staršev si vsako leto v Sloveniji jemlje Vuji~i}: Susjed in knjigo odli~ne madžar- ocenjuje: "Svoj ~as sem sicer na neki pri-
da je tega ve~ tudi na našem obmo~ju, v takšni obliki potekajo namre~ le nastopi 
(zlorablja) "bolovanja", zato da lahko med šolskimi po~itnicami ske pisateljice Magde Szabo: Izina balada. reditvi v Domu upokojencev na Kantridi 
otroških zborov, drugi pa so tekmovalne narave. Za MePZ KPD Bazovica pa si želi,, 
ostajajo doma s svojimi prvo- in drugošolci, za katere ni ve~ Imate krasen knjižni trg! Ugasnite televi- vsko~ila kot zamenjava vodenja za nji-
da bi se v prihodnje ~lanstvo okrepilo, z moškimi glasovi in ženskimi, predvsem 
niti vrtca niti šole. Pa da bo prihodnje leto na voljo toliko in zijo in si pojdite kupit knjigo. Pol cenejša hov zbor, ampak to delo z vašim druš-  
sopranom, ter seveda, da bi pridobilo tudi mlajšo generacijo." 
toliko denarja za organizacije, javne zavode ipd., ki bodo pri- je kot pri nas in marsikatera tudi vsaj pol tvom je nekaj drugega in resno za stav- 
pravljene organizirati varstvo. Evo! Ste videli, kako u~inkovita boljša.  ljeno. Posebej me v zboru veselijo lju-  Obet za ohranitev dolgoletne pevske tradicije v društvu pa vidi tudi v na~rtovanem 
je ta naša država?! Jebelacesta, na nekaterih podro~jih takšna ica Jakseti~ bezen do petja in predanost na vajah, otroškem ali mladinskem zboru, ki ga je z veseljem pripravljena tudi sama voditi in 
y Drag
v zadnjem ~asu res postaja. poskrbeti za prve nastope y Marjana Mirkovi}
dragicajaksetic@gmail.com kamor nekateri prihajajo tudi iz drugih 
22 23
POGLED Z LOITNEKRRAARJN SI NKEO@TNI^IKEAKLSIRTEE^RAANRJNAI KOTI^EK
Grad Kromberk, foto: Anita Hromin Narcise, foto: Milivoj Filipovi}
Triglav, foto: Renata Jerkov Lika, arhiv PS
Pogled na ko~o na Golici, foto: Milivoj Filipovi}  Na Golici, foto: Milivoj Filipovi}
Pogled na Novo Gorico, foto: Anita Hromin
24
FOTO KOTI^EK