C A s (1 p 1 s ZA SLO V V. N S K O K Ii A J K V N O Z C O 1) O V I N O KRONIKA IZ ZGODOVINE PORABSKIH SLOVENCEV HENRIK FODOR, SZOMBATIIELY (PREVEDEL IZ ROKOPISA VILKO NOVAK) O Slovencih v Porabju je prav malo pi- sanega. Avgust Pavel je opisal njihove hiše (Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slo- vencev, Etnolog IY, 1931) in lov na brinov- ke (Neprajzi Ertešito. Budapest 1942); splo- šen pregled sta podala J. Mančec in V. No- vak (Slovensko Porabje, Ljubljana 194b), zadnji pa je orisal etnografski značaj slo- venskega Porabja (Slovenski etnograf 1, 1948). Nekaj madžarske literature pa bomo porabili v pričujočem spisu. I. Porabski Slovenci so del prekmurskih Slovencev iin živijo danes v sedmih vaseli ter v Monoštru (Szentgotthtird) v Železni županiji (Vas varmegye) na Madžarskem. Njihova zgodovina je tesno povezana s ci- stercijanskim samostanom v Monoštru (po njem so mu dali Slovenci ime): ta se pojavi 1185 v spisih Lucija IIL kot izkrčeno ozem- lje monasterium Gotthardt, ki uživa zaradi novega samostana oprostitev od davka.' Leta 1213 pa pravi kralj Andrej IL da je bil samostan prej v rokah železnega župana Andreja, prvotno del Örsega (tj. stražnega ozemlja, prim. M. Kos, K postanku ogrske meje med Dravo in Rabo, ČZN 28, 1933) Po tem spisu »so bili stražarji tako prisi- ljeni od Zale iti tja in vstopiti na lastno ozemlje ljudstva cerkve, ki so se tam mu- dili. In ko stražarji zaradi nemških groženj niso mogli več kljubovati na omenjenem ozemlju, so podložniki gradu: Pancratius, Ebergaus in Buza. duhovnik Peter Mihael, sin grofa Petra, Mihael in sicer duhovnik pri sv. Martinu, stotnik Mochol, Stephanus, Baka, Wollos, Pota z brati, Zerma, Martin, Bogdan, Nicolaus, Chopow, Thoma, Noge s stražarji.. .« Med novimi upravitelji grajskega zem- ljišča, stražarji, so bili Madžari in Sloven- ci. Meje ozemlja so naslednje: »Meja te dežele se začne tam, kjer se potoček, ki se imenuje Dobra, izliva v reko Rabo, nato teče proti jugu vse do izsušenega potoka, tam je spet postavljen mejnik, nato se pne, na hrib proti vzhodu, kjer je spet postav- ljen mejnik, od tam teče naprej po isti Berzi, kjer je postavljenih mnogo mejni- kov, in se umakne do izvira Zalaoga, in tam je spet postavljen mejnik...« Odslej moremo zgodovino prebivavcev slovenskega porabskega ozemlja strnjeno zasledovati. Leta 1270 ugotovi kralj Štefan V. dolžno- sti stražarjev, ki žive v vasi Moimrosd, daites Örimagyarosd.ä Med stražarji je mnogo madžarskih in slovenskih imen, ker je dobilo ozemlje, označeni obmejni del, z obrambnimi dolžnostmi za svoje naseljence posebne pravice ne glede na etnični značaj ljudstva. Več prepisov te listine ima isto vsebino. Dolžnosti stražarjev takole ozna- čuje: »življenjski pogoji in dolžnosti stra- žarjev iz MonuTOsda, ki spadajo h gradu.« (Castrum je grad v Rakosu.) »Prav tako smo določili — pravi kralj — naj bo s po- sestev vsakega plemiča z mejnega področja pri Rydigwe (Radgona) po deset pešcev stalno tam v bližini, da bi bili pripravljeni ozemlje od meja grofije Zale pa do kraja, ki se imenuje Lug, braniti in straži ti, tako kot so bili že doslej navajeni.«* Seznam stražarjev v 18 vaseh Örsega do- kazuje, da jih je 1270 vsaj četrtina bilo slovenskih, npr. Lano, Bartha, Thamasko,' Bekeš, Paskontza. Liska, Tot, Gergos, Bata, Baraska, Sohar, Bita. Bedok, Sobor, Baxa, Jance, Asok, Krisa, Bajan, Sania, Janosko, Borgian itd. Ostala imena so enaka ime- nom sekeljskih družin in so to bili gotovo, priseljenci. Örseg obstoji iz dveh delov. Gornji Örseg (madž. Felsoorseg) je na da- našnjem Gradiščanskem v Avstriji, kraji Felsoor, Alsoor, Örisziget in okolica obstoje iz teh naselitev, to so še danes madžarske vasi.^ Na področju 18 vasi, priključenih Alsoör- segu (Spodnjemu Örsegu), je bila prej vrsta stražnih naselij večjega obsega. Na to kaže ime Vasveroszek, pa tudi srednjeveška, 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO imena madžarskih družin na Hodošu, v Sa- lovcih in Čekečki vasi. Vendar je dejstvo, da je vrsta vasi z imeni Wart, Weride, Örseg in Straža nastala zaradi niejno- obrambnili vzrokov na ozemlju z mešanim prebiva vs t vom. Imena vasi Alsoorsega v Železni županiji so vsa slovenskega izvora. Tako kaže Ba- jänhäza na besedo bojnik, Rakos — iz rak, Hodoš — hoidošče, prehodni del vasi, Žu- pank je županova vas, Kapornok — Ko- privnik. Krč — vas na krčevini, ime reke Krka kaže na krlika, rušeča se, mehka tla. Kotormäny je verjetno iz kotar (= okraj) in manj, torej manjši okraj stražarjev; Lug — log, Zatvar — zatvor, mejo zapira- joča zapreka; Szatta iz Zataj — skrit kraj. skrivališče; Szomoroc — slov. Somorovci pomeni tudi obmejno zapreko, Krščati — vas stražarjev. Visik hrani ime višine, vrh hriba. V listini iz leta 1213 so omenjene slovenske vasi monoštrskega gospostva: Sinik verjetno iz Selnik, Ritkarovci morda naselje v ločju, trst ju; Sakalovci (< Soko- lovci) — vas sokolarjev — lovcev. Vasi stražarjev so se nedvomno vrstile ob Rabi, saj predstavlja črta Lug—Szent- gotthard — Krka le severno mejo; Örtilos, Öriszentgyörgyvölgye, ozemlje južnega Örsega v Železni županiji je moralo varo- vati oba roba Rabe. Madžarsko osvajanje je sproti ustanavljalo tudi stražne vasi. V vzhodni polovici obeh bregov Rabe mo- remo spoznati tudi iz vasi na hribu Keme- nesalja — Kamensko poliorje — Steinboden vrsto nekdanjih slovenskih naselij. Ta hranijo v svojih imenih naselja porabskih Sloven- cev iz starejših časov. Karako — kara je grajska vas, kjer so izdelovali vozove. Cinka patak pomeni lastovko; Kodovize — Kendel kaže na močila za namakanje lanu in konoplje; Pirit < Previt na slaba tla, Vatka na mrežo. Vinar < Vymenar na ca- rinski kraj, Baba žensko vas, Papoc < Po- povci na vas s cerkvijo, Pinkoc < pivecko na hmelj: Csönge < Csenigati < Cenihati ogleduški kraj; Vönöck < Veneček na pu- sto; Tokorcs < Tokarec na oselnik, Duka morda iz duh — kraj s cerkvijo; Šitke — na mrežo, ograjo; Miške ra L. 1332 jo je nionoištrska opatija vrnila kralju; tu je osrednji grad, odtlej ima po- seben zgodoN inski razvoj. Gospostvo Dobra Legenda: i. Monošter (Szentgotthard); 2. Slovenska ves (Räbatöttalu); 3. Sakalovci (Szakonyfalu): 4. Dolnji Seniki (Alsöszölnök); 5. Gornji Senik (Feköszölnök); 6. Verice (Ket-. völgy): 7. Stevanovci (Istvanfalva); 8. Andovci (Orfalii). *■ KRONIKA CASCJl'IS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO je postalo samoistojiia posest, eno od žarišč posestne enote prekmurskih Slovencev. L. 1387 je imela delne posesti: Also in Felso Kercka, Biidincz (danes Budinci x Prek- murju). Perbese (danes Verice — Ketvölgy \ Porabju), Neradiiolc (= Neradnovci), Su- linc (= Šulinci), Gyanuo, ßurecsa (= Bo- reča), Martjne (= Martinje), Trekvölgye, Suprechvölgye. Szaloca, Matyäsfalva ( = Matjašovci). Stojkvölgye, Ljubeliaza. Be- kato. Meszpest, Väralla, tj. Dobra. Moho- nicza, Also in Felsö Velike, Gerencser, Du- bicsa. Also in Felso Strazson, Farkasfalva, Also in Felso Szelnök (= Dolnji in Gornji Senik), Ivaufalu. 5. Farkasfa — Farkčišouci Popis posestva Farkasfa za 1. 1819 v vo- jaške namene in podatki iz let 1820 do 1824 navajajo naslednje prebivavce: Emericus Soos, Josephus Lovenyäk, Jo- sephus Sos, Joannes Sipos, Martinus Lu- kacs. Johannes Lukacs. Johannes Cser, Stephanus Bedo, Josephus Cseve, Joannes Takäcs, Joannes loka, Joannes Lakatos, Petrus Nemeth, Joannes Cser, juji. Joannes Cseve, Joannes Dominek, Joannes Nemeth, Joannes Kuutär, Paulus Höcs, Josephus Töth, Josephus Bedo, Josephus Cser, Petrus Zovetz. Josephus Balogh, Bali. Bilo je 34 hiš. 31 podložnikov (colonus), 8 sinov. 4 bratje. V popisu iz 1. 1839-40 je že 47 jjodložni- kov, novi nai;cljenci so Slovenci. 6. Gornji Senik — Fehö^/.ölnök V srednjem veku sprva oba Senika na- \adno skupno omenjajo. L. 1378 razliku- jejo prvič Dolnji in Gornji Senik: Zelnuk superior et inferior. Na Gornjem Seniku je po raziskavanjih Sandorja Payra bila že v XVI. stoletju evangeličanska cerkvena ob- či rm, gotovo za časa gospostva Eve Lobko- vicz-Poppcl. L. 1627 je bila vas Szölnök — Senik sestsvA'ljeiia iz vaških delov Martinje in Türke. V tem času je znan njihov uči- telj in večja šola. Payr piše, da je ome- njena cerkvena občina bila 1540 podruž- nica evangeličan. cerkv. občine v Soboti. Prvi podatki iz te vasi so v gradivu som- boteljskega drž. arhiva iz 1. 1728 v spisu Series locorum conscribendorum in pro- cessu Ladislai Rosti de anno etc. — Con- scriptio Regnicolaris processus Pauli Mina- rics Judlium de anno 1728 takole označuje vas: Dominium Dobra, possessio Felsö Szöl- nök. Podložniki so bili tedaj: Georgius Hor- väth, Georgius Soluics, Stephanus Lazar, Stephanus Solnics, Petrus Hausek, Stepha- nus Lekes, Stephanns Skaper. Stephanus Kraiczar, Joanne« (Jrei)enar. Michael Gre- lienar, Blasius Grebenar. Mathias Pinter, Mathias Busies, Blasius Csuk, Joannes Fincza, Joannes Hampo, Joannes Mucsucs, Andreas Serfecz, Joannes Vora, Georgius Zamedics, Blasius Gecjsek. Blasius Solnics, Petrus Lazar, Andreas Török, Stephanus Kraiczar, Franciscus Türk. Joannes Solnics, Stephanus Baizek. Georgius Labrincs, Ste- phanns Fincza. Podložniki so vsi živeli na četrtini posest\a. Pojjolno posestvo je bilo tedaj 66 oralov. — Ciornji Senik je danes čisto slo\enski. 7. Iliiromiuizii L. 1548 je imela Haromhaza. nemški De- ryhölflein, povečini nemško prebivavstvo. V omenjenem delu je Kalasz dognal, da je 1354 bila vsa vas last cistercijanskega opata, pri katerem se je prebivavstvo pri- toževalo zaradi prevelikih davščin. Nato dolgo nimamo podatkov o krajn L. 1828 poroča Urbarialis Conscriptio pod nr. 128 tole: župan je bil Mihäly Me- sits, prisežniki Läszlö Dancsets, Janos Dant- sets, Jozsef Metsits, Mihäly Koro. »Pašnikov ne najemajo, gozd je smrekov, za pašo ga ne uporabljajo. Četrtletni dohodek od go- stilne znaša 2 forinta. Živež si preskrbujejo s poljedelstvom in razen tega z mlačvijo. Poldrugi del ohišniee je raven, ostalo je hribovito, zemlja je s kamenjem mešana rdeča ilovica, slabo rodovitna, krčmo imajo.« Podložniki: Mersics Jozsef, Mersics Janos, Gal Märton. Mesics Kozo Märton. Mesics Janos stari. Vari Ferenc. Mesics Pal, Dan- cseez György, Pinter György, Gottfried Forda, Dancsecs Janos, Dancsecs Lä^zlo. Oseb 35, podložnikov 12, kočarji 3. brata 2, hčere 4, hiš 14. Dopolnilo iz 1. 1832 doka- zuje, da je prebivavstvo bilo hrvaško, slo- vensko in madžarsko. Tudi so dodali, da je »njihova glavna hrana ajda in krompir.« 8. Števanooci — Idoänfaloa Iz 1. 1350 je znano ime vasi Estevanfaloa. Kalasz meni romantično, da vas ni dobila svojega imena po cerkvenem patronu, mar- več je »naselje ob potoku^ lomejuje ga gozd. Prvi člen imeim je nosil eden izmed 1198 omenjenih opatijskih hlapcev«. Natančne no\e podatke prinaša Urbaria- lis Conscriptio iz 1828, nr. 204: »polja za- radi slabe kakovosti nihče ne obdeluje, so hribovita. Župan je Matyä-s Magyarits. Pašnikov ne najemajo, smrečje jih uni- C: A s o 1' I s ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA riije. Dohodek gostilne je 2 forinta, ozemlje je (lolina-hrib, nerodovitno. Ker slame ni- majo, gnojijo z listjem. Skupno obdelu- jejo 45 in pol požunskih mernikov orne zemlje, vsa je tretjerazredna, vojaštvo sem ne prihaja.« Podložniki: Dancsecs Jozsef, Dancsecs Andras, Holecz Jözsefa vdo^ a, Ko- vats Jozsef, Pinter György. Pinter Janos. Domiter Ferenca vdova. Domiter Mihaly. Koväcsa Jänosa vdova, Koväcvs Jozsef, Bedi Janos, Holecz Jozsef stari, Zavecz Mihäly, Szutfiics Balazs, Csafordi Andras stari, Hus- zar Mihaly, Makos Istvan. Dancsecs Jožefa starejšega vdova, Košarja Ferenca vdova, Schak Istvan, Kazo Janos, Meikl janos, Ho- lecz Matyasa st. \(lo\a, Simenek Jozsef sta- rej.ši, Schak Mat vas, Schak Istvan. Guba György st., Vajda Janos. Cser György, Kozo Jozsef, Simenek Janos, Simenek Ltis- z16, Koszar Miklosa vdova. Koszar Mar- ion, Magyarits Matyäs, Bedits Matyas. Dancsecs Matyas st., Domjau G> örgy st., Pinter Imre, Doncsecs Gaspar. Dauosecs Istväii. Sos Janos. sirote Merkl. Osch 73, podložnikov s posestvom 47, kočarjev 6, brat 1, hči 1, domov 53. Dopolnilo iz 1832 wse to potrjuje. 9. UjbaläzsfalDa — Otkovci So od 1937 združeni s Stevanovci. O njih ni v ^mboteljskem arhivu nikakih po- datkov. Ob združitvi 1937 je vas imela 57 hiš ob potoku Harsas. Vas se omenja z imeni Bergelin, Pergelin, Pörgöliu (< Pil- gersdorf), Otkoufci. 10. hialiiidic^faloa L. 1350 se Kalyndichfalua pojavi samo enkrat, ko so podložniki prijavili opata. Tedaj nastopa tudi njihov žuijan Jakob Bagyok. Kje je ležala ta vas, ne vemo, ker jo pa omenjajo skupaj z vasmi Rakos, Sa- kalovci, Zsidofölde in Stevanovci, je mo- rala biti z ostalimi opatijskimi vasmi nekje v tej okolici, meni pravilno Kalasz. 11. Kethely — TroUčc To je bila kočarska vas monoštrske opa- tije, po spisku podložnikov iz 1828 je bil župan Ferenc Lukats. paštiika niso naje- mali, žanjejo v drugih vaseh. Zaradi rev- ščine se nastanijo vojaki v vasi letno le za en dan. Njihove premoženjske razmere slika županijski popisovalni sodnik Jozsef Eorssy v temnih barvah. Njeni podložniki so bili: Cseve Jozsef, Cseve Ignatz, Robits Matyäs, Cser Imre st., Nemeth Jozsef. Doncsecs Janos, Monek Joz- sef, Kozo Märtoii. Kozo Istvan, Monek Mär- ton, st. Nemeth Marion. Mikos Jozsef. Kun- tär Jä'iios, Cseve Istvan. Märton Ferencz, Lukats Ferenc, Csägor Päl, Memeth Imre, Cstiba Istvan, Mesits Ferentz, Toth Ferentz, Andräs Jänos, Nemeth Ferenca vdova. Ma- kos Imre, Fcxlerhofer Jänos, Messits Antal, Kraitzär Jozsef, Vari Jözsef st.. Märtoii Läszlö, Szekeres György, Schreiner Jözsef, Pavolits Jozsef, Czedli Jakab, Lang Ferentz, Hots Jözsef. Pncher Jänos. Klement Märton, Dantsecs Istvän. Häklär Jözsef, Vari Jöz- sef. Till. Nemeth Märton. Prebivavstvo je bilo delno madžarsko, nemško, delno slo- vensko in hi\'iišk.o. Oseb 79, podložnikov s ])osest\om 31. kočarjev IL domov 42. Po izpopolnitvi 1. 1832 je bilo 17 in pol sesij (sessio). ena sessio je 18 oralov orne zem- lje in 6 oralov tra\-iiikov. skupno 288 ora- lov. Bili so dolžni, vzdrževati vojaštvo 1 mesec. 12. Kis Falud Bila je del monoštrskega gospostva, žu- pan je bil 1828 ])o urbarialnem popisu Mar- ion Nemeth. »Pašnika ne najemajo, imajo 16 mer borovega gozda, ki ga uporabljajo za pašnik. Četrtletni dohodek urbarialne krčme znaša 1 forint 12 krajcarjev, živež si pridobivajo razen s poljedelstvom tudi z mlačvijo. Potoki jim delajo škodo.« Podložniki so: Toth Imre. Missits Josef, Horvath Josef stari, Cseve György, Her- zeg Ferentz, Takäts Ferenc, Kraber Josef, Nemeth Ferentz. Csafor Imre, Bornemisza Imrejeva. Messits Jözsef. Goszän Mätväs sta- ri. Töth Jösef, Gäl Miklös stari, Messics Jänos, Ilorväth Jösef, Horväth Ferenc zdaj vojak. Messics Istvän, Töth Imre, Messias Jözsef stari. Kautz Läszlö. Tibola Mihäly, BoriuMnisza Peter. Töth Jözsef. Večina pre- bivavstva je madžarska, nekaj je sloven- skih priseljencev. Prebivavcev 41, podlož- nikov 16, hiš 24, zemlje 159 in požttnskih mernikov: 8 in i)ol sesijc imajo po dopolnil- ni gosjicKlarski tabeli iz 1. 1832. posamezniki 18 oralov i)osestva. 6 travniških zemljišč skupno 159 in 'A požunskih mernikov. Živijo od mlačve v drugih krajih. 15. AndoDci — Orfalu Leta 1538 Orffalow. 1620 Urfalu — An- dowczy pri farkašovskem potoku. Pri vasi je ribnik, imenovan Črno jezero. K mono- štrski opatiji je prvotno pripadalo 25 vasi. 1730 se vas imenuje v spisih v Heiligen- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kreutzii Aiiclrovci. Leta 1828 je zapisano v Urbarialis Conscriptio, nro 592: Urba- rial na vas, župan je Bedits Istvan. Živino l)asejo v borovih gozdovih gospostva. Vas nima gozda, dohodek gostilne je 1 forint 12 krajcarjev. Ker jim poljedelstvo ne pri- naša blagoslova, si služijo živež z mlačvijo in žetvijo (drugod). Ozemlje je hribovito, zemlja nerodovitna, niti pšenice, rž.i, ječ- mena ne rodi. Samo rž v močvirnem svetu in oves. Pomagajo si s krompirjem in ajdo. Sejmišče imajo v Monoštru eno postajo od- daljeno, v Körmendu pa tri postaje. Navad- no upora])ljajo le polovico svoje zemlje, toda tudi 50 let ue uporabljajo slabih njiv in požene na njih borovje. Zato ostane po- lovica zemlje v prelogn, izkoriščajo 160 požunskih mer orne zemlje, ki ji ne morejo oceniti najemnine, zato je tretjerazredna, to je nerodovitna. Imena podložnikov: Zitek Laszlo, Pinter Janosa vdova, Holetz Jänosa vdova, Messics Jiinosa vdova, Dancsecs Györgya vdova, Messics Ferene stari, Messics Jozsef, Pinter György, Bedits Jozsef. Nemeth Imre. Korba Janos, Talaber Jozsef stari, Kovacs Jozsef. Nemeth Mihaly, Schapp Miklos, Pinter Györgya star, vdova, Dancsecs Janos, Cser Ferenc stari. Dantsecs Istvan. Dantsees Pe- ter stari, Jabor Peter, Nemeth Pal vojak, Korba Pal, Magyarits Mihaly stari, Ko- vatsics Mihaly stari, Dancsecs Mihaly, Mes- sics Mihalya vdova. Oseb 57, podložnikov 22, hiš 28, požunskih mernikov 277 in pol. 14. Verice — Permise Leta 1548 se imenuje vas Prybysthor, pozneje Kisperbise, Perbyske, slovenski Verice. Daleč naokrog poznajo tu izdelo- vane pisane slovenske papirnate šopke, imenovane kurica. Prebivavstvo je bilo revno. Na začetku minulega stoletja, po Urb. Conscr. 1828, nro 433, je bil župan Istvan Dancsecs, »pašni- kov niso imeli, marveč so pasli živino v borovih gozdih gospostva, posebnih gozdov niso imeli, zato so dobivali drva z dovolje- njem gospostva, ker živijo povečini v hri- bih in so siromašni, četrt leta ne uporab- ljajo gostilne. Oranje in sejanje bi jim dalo malo živeža, zato hodijo žet in mlatit in si služijo kruh v daljnih krajih. Ozemlje je hribovito, tla slaba. Pšenica in ječmen ne rodita, zato pridelujejo le rž in oves ter životarijo ob krompirju in ajdi. Vas nima ne travnika, ne najete zemlje, ne gozda. Deževnica s hribov trga orno zemljo in namaka senožeti. Vojaštvo sem ne prihaja. Nimajo nikakih skupnih dohodkov, župa- nijski hišni davek za vzdrževanje uradni- šlva ])lačujej() posamezno«. Podložniki: Mo- hab Jakoba %düva, Messics Jozsefa vdova, Merkli Janos, Caspar Jutka, Messics Mä- tyas, Gränicz Jozsef stari, Kovacs Janos, Korovecz György stari, Bedöcs Laszlo, Li- i)ricz Istvan stari, Vindics Jiinos, Granitz Mätyas, Caspar Istvana vdova, Caspar Ja- kah stari, Messics Jozsef stari, Doncsecs Istvan, Granitz Janos. Tu živi 19 družin, jjodložnikov 17. sktipno 23 glav, kočarja 2, tloinov 19, požnnskih mernikov 109 in pol. V dopolnilu iz leta 1832 je 24 glav, pod- ložnikov 14, hiš 19. 15. Ritkarovci — Ritkahäza Danes se imenuje vas v madžarščini skupno z Vericami (gl. pod 14) Ketvölgy (= Dve dolini). Podatke o vasi iz leta 1828 (Urb. etc. nro 462) je preveril nadzorni zauiJiiik nagykäl- löi Kailay Karoly, okrožni sabolški sodnik, z njim je delal okrožni sodnik Železne župa- nije Pollatschek Pal. Pri popisovanju je po- magal tudi vaški župan Janos Treiber. »Ve- lika revščina je, dobička nimajo prav nika- kega,« vzklika popisovavec. Voda s hribov povzroča mnogo škode, voznika ne dajejo. Oseb v vasi je 37, podložnikov 16, kočar 1, brata 2, hčera 7, domov 17. Vaško ozemlje je obsežno 54 in Vio požunske mere. Pod- ložniki: Treiber Janos, Kerecz Balazsa vdova, Zankotz Janos, Steyer Matyas stari, Hey Györgya vdova, Zankotz Matyäsa vdo- va, Korpits Janos, Treibar György, Koro- secz Jozsef stari, Rusitz Janos, Cosier Ma- tyas stari, Doncsecs Matyas, Horväth Istvan, Borovnyäk Janos, Gecsek Jozsef, Korosecz Mihaly. V dopolnilu iz leta 1832 stoji: »slab gozd je na izpranem zemljišču tako pognal, da večjega dela svojih zemljišč ne bodo mogli 20 in več let uporabljati, dokler borovje na njem ne zrase, ki ga bodo posekali in zažgali na zemlji, toda ta način gnojenja jjrinaša le dva in kvečjemu 3 forinte letno in polje postane nato spet nerodovitno. Iz tega vzroka pustijo del svoje zemlje ležati v prelogu in računajo na 1 oral le 1 in ^/4 l)ožunskega mernika; po tem pravičnem odbitku jim ostane koristne zemlje 54 in ^/le požunskega mernika. Imajo za en požun. mernik vinograda s petimi kopači. Prebi- vavci hodijo zaradi zaslužka v oddaljene pokrajine. Gostilne ne uporabljajo. Voja- štvo se nastanjuje.« ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 16. Sakalovci — Szakonyfalu Leta 1350 se imenuje vas Zakonfolua, 1552 Zakulfolua, nato Eckerstorff. »Zahodno od Monoštra med Toth falva (= Slovenska ves) in Alsöszölnök (= Dolnji Senik) ob potoku, ki teče v Rabo.« Ti podložniki so bili tudi leta 1350 med tistimi, ki so se pri- tožili proti opatu. Pritoževali so se, da jim je grajski poveljnik iz Dobre odgnal na- enkrat 30 volov. Zupan vasi je bil tedaj Janos. Po dolgem presledku so podatki iz leta 1828 (Urb. Conscr. nro 489) tile: župan je Gabits Matyäs. Pašnika ne vzdržujejo, nimajo v najemu. Uporabljajo za pašo skupni vaški borov gozd, ki meri kakih 60 požunskih mernikov, iz katerega dobivajo le drva za kurivo, ne pa lesa za gradnje. Gostilna prinaša 2 iorinta. Ker je poljsko gospodarstvo neznatno, si služijo živež z žetvijo in mlačvijo. Polja so jim v hribih in dolinah, zemlja je ilovnata, mešana s kamnom, slabo rodovitna. Zemlja potrebuje vsako leto gnoj. Orjejo z govejo živino, na sejem hodijo v Körmend na 3 in pol po- staje, kjer kupujejo žito. Prebivavstvo pre- pušča polovico orne zemlje v ledino. Zase- jejo navadno 150 mernikov zemlje. Oseb je 91, podložnikov 30, kočarjev 16, domov 47, požunskih mernikov 270. Podložniki: Vajda György stari, Koszar Jänos, Zemedits György, isti mlajši, Hor- väth György, Düh Jänos stari, Talaber Mi- häl stari, Orovetz Päl, Bartakovits György, Csäfordi Andräs stari, Makos György ml., Brabli Jänos st., Simenek Jozsef, Peutz Joz- sef, Krebits Mihälya vdova, Mäkos György, Serbecz JanoiS, Schrein György, Merkli Mä- tyäsne, Gabits Matyäs, Orovetz Istvän, Pin- ter Jozsef, Krajczär Andräs st., Kondor Jänos, Merkl Andräs st., Talaber Jozsef, Talaber Baläzs st., Malyosän Balyäs st., Koväcs György, Majcsan Andräs, Fülöp Jozsef, Noväk Matyäs st., Talaber Matyäs, Merkl Jozsef st., Zamedits Andräs, Holetz Jozsef, Kraba Jänos, Koväcs Jänos. 17. Talapatka Danes čisto madžarska vas, pred poldru- gim stoletjem pa je bilo prebivavstvo tro- jezično: slovensko, nemško in madžarski naseljenci. Po urbarialnem popisu iz 1828, nro 577 je bil župan v vasi Ferenc Porhäs. Vas »si je pridobivala živež z mlačvijo in žetvijo. Polovica zemljišča je ravna, slabo plodna rdeča peščena ilovica. Sejejo ozi- mino, spomladansko čakajo vse leto. Go- stilna donaša koristi, vojaki ne prihajajo. postaja jim je Körmend 2. Raba in potok Börgölin j)ovzročata škodo s poplavami.« Podložniki: Töth Jänos, Takäts Istvän St., Krajtzär Ignäcz, Kotzän Päl, Czotter Päl, Kontz Mär ton, Kintz Märton, Gotzän Märton, Dancsecs Jözsef, Töth Päl st., Röka Mtirton, Puskäs Ferenc st., Messits Imre, Messics Jänos, Czotter Imre, Lukäts Jänos, Horväth Jözsef, Gotzän Jözsef, Väri Mär- ton, Krajtzär Märton, Mersios Päl, Mersics Märton. Oseb 47^ podložnikov 15, kočarjev 8, hiš 23, požunskih mernikov 159, kame- ralni davek 119,15 forintov. 18. Slovenska ves — Totfalu »Kamor so se Slovenci že v Arpadovi do- bi mogli raztegniti« — piše o tej vasi ger- manist Elemer Schwartz. Totfalu, villa Scla- vorum, nastopa v madžarskih spisih 1221, pod imenom Tothfalu 1297 v gradivu kör- mendskega arhiva, 1350 Töth falua, 1548 pa Tothfalva — Windischdorf. Leta 1350 je župan podložnik Volkant, v spisih pa na- stopa podložnik Lukäcs. Te dve osebi sta znani iz pravde. Novi popisi opatijskega gospostva so v Heiligenkreutzu, zato mo- remo navesti le županijsko arhivalno gra- divo. Leta 1828 (Ur. Conscr. nro 583) je Totth- falva del dominiuma Stgotthardi. O stanju je poročal župan Siimenek Andräs in župa- nijski poverjeniki so to zapisali takole: »Pašnika ne najemajo, niti ne dajejo v na- jem. 12 mernikov obsežen borov gozd, ki je komaj uporaben za kurjavo, izrabljajo tudi za pašo. Četrtletna gostilna jim dona- ša srednji dobiček. Sosedna vas je Nagy- falva (slov. Moudinci, nem. Mogersdorf v Avstriji). Raba in Sokolovski potok po- jjlavljata. Vojaštvo se nastanjuje.« Podložniki: Pablits Andräsa vdova, Ne- meth Jözsef, Forgyän Baläzs, Drävecz Istvän, Granitz Mihäly, Csuk Baläsa vdova, Buti Andräs, Dancsecs Balyäs st., Domjän Jözsef, Korpits Jänos, Sümenek Imre, Cse- renko Imre, Talaber György, Bedocs Jö- zsef, Simenek Istvän, Bartakovts Jänos, An- della Mihäly st., Andella Andräs st., Sime- nek Matyäs st., Pencz Jözsef, Horovecz Ma- rinka, Bartakovits Istvän, Cser Istvän, Doncsecs Jänos, Korpits György, Lang An- na, Recze Györgya vdova, Pablits György, Horväth Matyäs st., Jeosek Jänos, Jekl An- dräs, Pafkits Istväna vdova, Andrella Jä- nos, Prehorecz Balyäs. Oseb 92, podložni- kov 33, kočarjev 11, domov 44, zasejanega ozemlja 500 požunskih mernikov. Po izpo- polnitvi leta 1832 je 15 sesij in 20 katastr- KRONIKA ČASOPIS Z A S 1, O V K N S K O KI! A J !•: V \ O ZGODOVINO skill oralov in 6 oralov travnika — skupno 600 požunskih mernikov zemlje, od tega pridelajo 300 požunskih mernikov. Hodijo žet. vojaki se tudi tu nastanjujejo. Mejni iirih je Kozo. Po Vakarcsu so leta 1881 bili tu slovenski učitelji Zampar Ferenc (gl. o njem A. Pavel, Etnolog IV. 127), Korpič Jurij in Franc Cvörnjek. »Redni pouk in pomadžarjevanje« se je po njem pričelo leta 1910 z delovanjem učiteljev Ane Pavlic in Jožefa Kovača. 19. Szombatfa To je majhno naselje poleg Magvarszom- batfa. Slovenci so lončarji, npr. Cuk, Bi- csak. Po Vakarcsu je vas nastala po pripo- vedovanju starih iz zdrnžitve slovenske Sobotice in madžarske vasi Szombatfa, med katerima je bil meja nekoč današnji potok. 20. Zsida Slovenci jo imenujejo Zidova (ves). Sred- nje\eSka Zsida, Zsidofalu je omenjena v »dicalis conscriptio«, v urbarialnem popisu je ni. Podatki iz leta 1818 nudijo le imena podložnikov: Josephus Monek, Joannes Va- ri, Josepluis Herczeg. Joannes Monek jun., Ladislaus Vari, Josephus Kar, Imre Reucz, Josephus Kober, Josephus Monek ll., Jo- sephus Földes, Franciscus Doncsecs, Eme- ricus Vari, Josephiis Gyurics, Josephus Toth, Stephanus Mikos. Ladislaus Vari. Domov je bilo 15. — V letih 1839—40 naj- demo imena: Monek Josef, Herceg Imre, Monek Laszlo. Vari Martona vdova. Vari Marlon ml., Beiicz Imre. Lex Imre, Monek Imre, Gyurits Imre, Mesits Imre. Földes Jozsef. Dantsets Imre. Varo Martona vdova, Gyurits Mihaly, Koli Mätyas, Mikos Fe- renc, Mikats lerenc. Monek Imre III, Neu- herz Janos, Guzsela Janos, Bajner Janos, Hambaiim Anna, Kluiber Janos, Piber Fe- renea vdova, Huber Peter. Fenusz Ferentz, Wagner Karoly, Trainer Ferenc, Türk Ka- roly, Gelenits Jozsef. Nagel Andras. Scherzi Jözsef, Gelenits Jozsef, Talaber Jänos, Csaszär Jozsefa vdova. Sturicz Ferencz, Asztl Mätyas, Schwab Jozsefa vdova, Kun- tär Istvän. Kot vidimo, je v dvanajstih le- tih novi cistercijanski gospodarski upravi- telj napolnil vas z nemškimi naseljenci, tako da se je njen narodnostni in jezikovni sestav docela spremenil. IV. Se nekaj statističnih podatkov iz no- vejše dobe. Konec XIX. stoletja so izdali Sziklay-Borovszkyjevo monografijo mad- žarskih županij, kjer najdemo v zvezku Vasvärmegye (Železna županija), str. 15 si. za slovenske vasi naslednje številke: Slo- venska ves 127 Slovencev (gotovo napaka!). Dolnji Senik 726. Sakalovci 630, Števanovei 456, Ritkarovci 216, Andovci 289. Gornji Senik 1283. Po »Vas megye cimtära« (Adresar Želez- no županije. ured. E. Szabo) za leto 1930 pa so podatki naslednji: Ljudi SInv('iict'v Slovenska ves......789 589 Dolnji Senik......71() 45<) Sakalovci........ 579 570 Stevanovci....... 518 496 Ritkarovci.......215 215 Verice......... 175 175 Gornji Senik......1489 1480 Andovci........ 258 258 .Šematizeni somboteljske škofije za 1943 ima tele podatke: Prcbivavce\ Dolnji Senik......... 7?8 Andovci........... 259 Števanovei.......... 778 Verice............ 185 Slovenska ves......... 819 Sakalovci........... 649 Ciornji Senik......... 1608 Ritkarovci.......... 210 Po štetju leta I960 (podatki žnpanijskega statističnega ravnateljstva) so podatki o številu prebivavstva naslednji: Prebivavcev Dolnji Senik ......... 570 Števanovei..........662 Gornji Senik.........1321 Ritkarovci in Verice skni)aj . . . 516 Andovci........... 190 Slovenska ves.........618 Sakalovci........... 532 K temu moramo prišteti II. slovenski mestni del Zside—Monoštra in od skupnega števila prebivavstva v Szentgotthardu 5403 prišteti tretjino k Slovencem: 1470. Cistercijansko posest je vlada 1945 raz- delila med slovenske, madžarske in nemške kmete. V slovenskih vaseh so uvedli v šole tudi slovenščino kot učni jezik, poučuje pa se tudi madžarščina. Izdajajo slovenske učbenike. Na Gornjem Seniku je kulturni dom imenovan po dr. Avgustu Paolu. ki je raziskoval življenje teh Slovencev in po- sredoval Madžarom slovenske kulturne vrednote. Po vaseh obstoje tudi ljudske knjižnice s slovenskimi knjigami. Za po- rabske Slovence se je pričela nova doba. 8 ČASOPIS ZA SLOVENSKO K R A J V N O ZGODOVINO KRONIKA OPOMBE i 1. Urkundeubucli des Burgenlandes. Bd. L i Graz — Köln 1955, 45. listina. ~ 2. Tam, 48. li- j stina. — 3. Tam, 95. Mstiina. — 4. Tam, 576. li- j sitina. — 5. Vasvärmegye, Budapest 1898, članek 1 Gy. Balog-lia, 396-397. — 6. PiO l''r. Ziimmermanii, \ Die vormadjarisclio Besiedlung des burgcnläu- j dischen Raumes. Eisenstadt 1954. — 7. Schön-i visner, Antiquitates tc. Sabariae. Razlaga imena po ustnem podatku dr. Andreja Angyala v Debreceiiu. — 8, Kalasz Eick, A szentgottliärnibathelyu, ki ni oiznačeno s poseb- nimi številkami, da bi jih mogel navajati.