Stevilku Din jL k 70. t V Ljubljani, v §€»t50to 22. marca 1924 PoStnlna v gotovini. Leto 1) i izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. T Mesečna naročnina: I i V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I Q-~--.......................................... —....... □ i Neodvisen političen list —• 1 —a ........ Uredništvo: WoIfova isltca St. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijan trg 8. — Telefon 44. i Koncentracija. ti?, urejeno je notranje poli- t’no življenje kake države, tem manj Stp.t”i Se v niei za nadoblast. Da, mo -i Po!^^n'h strank je naravnost rvli P°^tične zrelosti kakega naroda. .ojn^ Angleška, primer parlamen-riv ^a ^ienja, ie poznala v bistvu le stranki. Amerika, danes brez dvori« ifrja ^r^ava sveta, pozna enako tu-dve stranki. Zato pa so obdarje-neurejene države z obilico strank j X majhni Podkarpatski Rusiji se je kr. *i 2 ^ 9 mandatov nič manj *° 13 strank. ^ M°Sli bi tudi reči, da jc naraščanje . a Političnih strank znak narašča-vifo U0!raTlie neurejenosti, padanje šte-apohtičnih strank pa pričetek držav-v Konsolidacije. V Nemčiji raste šte-živr S n^> v Italiji pada, Nemčija pre-ljjaJf Vedn° večjo notranjo krizo, Ita- Pa se od nje poslavlja. r' W 11J C E<»i °?°dki kažejo, da se je tudi v Ju-dno ) Pričela doba konsolidacije. Ve-koncpa+ne^e . postaja stremljenje . po USDei? j?°ui in doseženi so že prvi Slov? V pre<^ letom dni tako razbita m- .n;Ja> da se je za deset kranjskih strani? • P°^eS°valo nič manj ko 10 razve]- i ^ ^veh sta vr^u tega konr«!* ^ pričenja polagoma s l Političnega dela. V Ptuju ie , , Prvič nastavek koncentraci- voiii ,žlti 'm sicer tedaj, ko je bil iz-/ U{,it slovenski župan in ko je bila !?n^l _.S ^cars^a zagrizenost, ki Ptuju nemškega je dala slovenskemu z«Pana. PozmJ^31?01? je te dni storien nov, ien - t? h koncentraciji. Ustvaril. J6 varodnl klok in slovenski župan ^ariboru zasiguran. Toda ne samo v Sloveniji, temveč , vsej državi je opažati stremljenje po koncentraciji. 2e se vedno bolj vidi, ka-se naše politično življenje zožuje na dveh skupin, že je vedno bolj ja-r?a>. kako izgubljajo majhne skupine rnm° ve^avo> in že postaja fuzija, ozi-Te5ita zv®za za manjše stranke edina tracije’ biokf 80 napoved dobe koncentričnega os*? znak naše2a notranje- Ce pa bodlraViienia< tudi že v stanu blold Pa je seveda dru^Sl koncentracijo, opozicionalni blok PoSanje- Se^anjl centracijo opozicion^hV/ VJ' kon‘ ftivno delo zrušenja vlaSa£k.za f’ Prav le še v negativni meri” a>' i h koncentraciji. Koncentracijo nd°nesek ^anii opozicionalni Je tedaj, kadar v celoti še' Program, kadar more kot oSŽ? agitatorično in s nairr^ enotno. Če bi mogel opoZic;n jalnt blok to storiti, potem bi S?-,' ^oncen racija našega notranje politi! življenja dosežena takoj in boj bi karna V vnem ,e me^ dvema stran- i_,^a sedanji opozicionalni blok take icentracije pri različnosti svojih čla-Dra, ne mogel izvesti, je jasno in n°benega upanja ni, da bi se sejnemu opozicionalnemu bloku mogla prečiti koncentracija političnega živ-Sr. ?Udi V daIjni bodočnosti. Opozi-onaini blok more izvesti koncentraci- sa l°Žai V P011?®11* sedanji opozicion. blok ta Jntracii0 Poetičnega življenja. Na Pa ne morejo pristati niti de-, atl niti klerikalci in niti Spahovci. ^^ivljenje se razvija počasi in zato Ravn7f)nc^ntrac^a ne 1)0 dosežena hitro. cionalniVhiet te.ga pa Je sedan^ opozi- koncentracije. P°nesrečen Ppizk^ usplšnel?« nosi kal 23 n°vo in Radič svoifi H?ncentracijo- zavrže republiko. Jr^aSOŠtvo’ če pusti svojo žavnopravM ,vwirnost in hrvatsko dr-«sto seljaštvo. kmetijski m 16 vsedržaven aosSarsU11-;”! k0ncen,rslciio sloni na SSnih n+živlienie- To pa skl poi ti f^ “,teresiJl> ^ stanov- ^TuSa ^l,^61110 t0> da ^ bo ^ uasa noutika na stanovskih in- nj3mo v enem slučaju, da zadobi v loj?! ena stranka tako dominanten po-iw.’ da izgube druge svojo samostoj-PofoL £e ^adič Pospravi vse druge, Seia narodne skupiSne. Beograd 21. marca. (Z) Današnja seja narodne skupščine se je začela ob pol 10. dopoldne. Ko so bile končane formalnosti, je predsednik Ljuba Jovanovič naznanil, da je prejel še tri poslanska- pooblastila in jih izročil verifikacijskemu odboru. Nato je skupščina začela razpravljati o proračunu ministrstva za gradbe. Prvi je govoril član muslimanskega kluba dr. Džafer Kulenovič, ki je grajal proračun zaradi zapostavljanja Bosne in izjavil, da bo glasoval proti. Zemljoradik Dimitrije Vujič je kritiziral posamezne postavke proračuna in pravtako izjavil, da bo glasoval proti. Demokrat Borisavljevič se je bavil z razmerami v novopazarskem sandžaku iti s prometnimi zvezami z Bosno. Ta pota so velike strategične važnosti, v Pioračunu pa zanje ni ničesar predvidenega. Minister za gradbe Uzunovič je izjavil, da so neopravičene različne pripombe opozicijonalnih govornikov. Graja se, da slabo stojimo s poti in zakaj nismo zahtevali večji proračun. Tega nismo mogli storiti, ker ni bilo fi- narčne možnosti. Treba je vedno uva-ževaii našo finančno politiko. Finančni mirister dr. Stojadinovič je nato predlagal nekatere manjše spremembe, zlasti, da se za dovršitev zgradbe narodne skupščine vnese kredit 30 milijonov dinarjev. Ostale spremembe ne uplivajo na višino proračuna. Po njegovem govoru se je glasovalo ter je bil proračun gradbenega ministrstva s'prejet z večino glasov. Na vrsto je prišel proračun ministrstva za promet. Prvi se je oglasil k besedi klerikalec Žebot, za njim zemljo-radnik Vujič, musliman Šalih Baljič, nato radikal Komnenovič ter slednjič demokrat Wilder. H koncu je prometni minister dr. Kojič odgovoril vsem pi edgovornikom ter odklanjal napade opozicijonalnih govornikov na proračun. Nato je bil tudi ta proračun sprejel t večino glasov ter se je seja ob 13.15 končala. Prihodnja seja je napovedana za jutri dopoldne ob 8. Na dnevnem redu je razprava o proračunu ministrstva za pošto in brzojav in ministrstva za poljedelstvo in vode. Uradniško vprašanje pred ministrskim svetom. Beograd, 21. marca. (ML) Nocoj od 5. do 9. ure se je vršila seja ministrskega sveta. Ob pričetku seje je finančni minister dr. Stojadinovič obširno poročal o finančnem položaju naše države in o pogajanjih, ki jih vodi uprava fondov s švicarskimi bankami za zaključitev posojila. Nato je prišlo na vrsto uradniško vprašanje. Po dolgi in deioma burni razpravi je vlada sklenila sledeče: 1. da dobe uradniki za mesec april predujem v isti višini, kakor so ga dobili meseca marca; 2. da morajo vsi ministri do 10. aprila dokončati razvrstitev uradništva; 3. da mora finančni minister do 10. aprila pripraviti uredbo o draginjskih dokladah uradnikov, tako da bodo uradniki od 1. maja t. 1. dalje prejemali plačo po novem uradniškem zakonu in draginjske doklade po novi uredbi, ki bo do takrat sprejeta tudi v narodni skupščini. Nato je minister za agrarno reformo dr. Simonovič obširno poročal o zakonskem predlogu o razlastitvi in kolonizaciji. Hkrati je poročal tudi o zakonskem predlogu, ki so ga stavili vojvodinski radikali in za katerega je ministrski predsednik Pašič storil vs$. da pride čimprej pred ministrski svet in nato pred narodno skupščino. V tem vprašanju se je razvila živahna razprava, ker so člani vlade, kakor se trdi, v tem različnega mnenja. Večina je za predlog ministra Simonoviča. Vlada se r.i mogla končno odločifi in se bo o predlogu razpravljalo še na bodoči seji. Organizacije ruskih emigrantov na Bolgarskem. Beograd, 21. marca. (Z) Kakor znano je Stambolijski svojčas začel raz-sanjati ruske emigrantske organizacije v Bolgariji. Odkar pa je prišel Cankov ”a v^ado, se nišo emigranti samo po-f °y.no organizirali, ampak so se začeli oboroževati. Todor Aleksandrov r.„=0^a!?en» da jih uporabi kot vojaške p„x,m e- Razdeljeni so po odredih. ,c a se;.da ie tako oboroženih okrog no vmsSr,- Hranijo se in stanujejo kor bolgarski1 prejemajo plačo’ ka‘ iinifnrmn Nosijo TUSko r^pa so tudi bolgarsko uniformo za slučaj, da bi bili uporab- Cim £&“**■*■*in zera- Vlada in verifikacija radifevskih mandatov. Nato se je začelo razpravljati o političnem položaju. Največ je bilo govora o verifikaciji zadnjih pooblastil Radičevih poslancev. Vlada stoji, kakor se doznava, na stališču, da se more na vsak način izvesti njen sklepa t. j., da se verifikacija izvrši še-le po sprejemu proračuna. Če pa bi akcija, ki jo je začel.opozicijonalni blok, imela večji upliv na javnost in če bi krona, kakor se je že enkrat zgodilo, naglasila željo, da se ne deia nobenih ovir prihodu radičev-cev v Beograd, tedaj bi radikali nasproti opoziciji popustili ter sklicali sejo verifikacijskega odbora za torek ali celo ponedeljek. Toda tudi v tem slučaju bi se gledalo na to, da se razprava v verifikacijskem odboru na vsak način čimbolj zategne in se ne dovrši na prvi seji, temveč šele na drugi ali tretji. Tudi bi se seje sklicevale še-le po preteku dciočenega časa, tako, da bi prišlo poročilo verifikacijskega odbora pred plenum narodne skupščine šele po proračunu. Če pa bi bil položaj za vlado zaradi pritiska opozicije na čimprejšnjo izvršitev verifikacije neugoden, bi se poročilo verifikacijskega odbora stavilo na dnevni red skupščinske seje dne 27. t. m. ali pa kot druga točka dnevnega reda na seji 28. t. m., vsekakor tedaj šele po proračunu. Tako bi se radičev-ceni onemogočila da bi takoj zaprisegli in bi opozicijski blok dobil večino v skupščini. Vlada bi se pa pač prilagodila polGžaju in glede nanj odločila, ali naj takoj otvori krizo aii pa poskuša na eni ali drugi seji skupščine dokončati invalidski zakon. / teresih, tedaj je tudi že nastopilo zmanjšanje števila političnih strank in 3 zadnje poglavje naše konsolidacije je doseženo. Zadnje poglavje pa bo uresničeno takoj za tem, ko si bo v velikeiA boju priborila najmočnejša stanovska stranka tudi najmočnejšo pozicijo. V tej smeri se giblje konsolidacija naše države in stranka, ki to že danes razume, ta bo koncentrirala največ sil, ta je s;tranka prihodnjosti, Vprašanje mariborskega gledaliiča. Beograd, 21. marca. (Z) Danes je prispel sem upravnik gledališča v Mariboru dr. Brenčič, ki je posetil ministra za prosveto. V imenu članov mariborskega gledališča je zaprosil ministra, naj se članom gledališča dajo poleg plače tudi draginjske doklade, katerih proračun ministrstva ne predvideva, katere pa so preje prejemali od pokrajinske uprave. Če bi člani gledališča ne dobili doklade, gledališču ne bo mogoče nadaljevati dela. VOJAŠKA REORGANIZACIJA V FRANCIJI. Pariz, Sl. marca. (Havas) Zbornica je sprejela danes dopoldne zakonsko predlogo, ki urejuje efektivno stanje kadrov. Po tem zakonu se iniža število polkov pri pehoti od 173 na 62, pri konjenici pa od 78 na 45. Topništvo in kolonialne čete se pomnože. Z novo uredbo se bo doseglo znatno prište-' danie, • Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. I f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. ' □......................................................... BI Verifikacije radiievskih mandatov. Opozicija namerava pozvati na nonioč Radičevce Beograd, 21. marca. (Z) Danes jc Marko Gjuričič sklical sejo verifikacijskega odbora za 27. t. m. Ko se je to izvedelo, je v opozicijskem bloku nastalo vznemirjenje. Člani verifikacijskega odbora iz opozicije so se sestali in poslali Gjuričiču pismo, v katerem ga opozarjajo, da sklicanje verifikacijskega odbora na 27. t. m. ni v duhu skupščinskega poslovnika. Zato zahtevajo, da se seja skliče za danes popoldne ob 4, ker bi s tem poslanci ne bili ovirani v izvrševanju svojih dolžnosti. To pismo so podpisali demokrati, muslimani in klerikalci in razen teh tudi nemški poslanec dr. Mozer. Gjuričič je na predstavko odgovoril, da bo dal odgovor kasneje. Izrazil pa se je, da bi bilo najboljše, če se to vprašanje spravi jatri pred parlament. Zastopniki opozicije v verifikacijskem odboru so nato vso stvar izročili • ril ‘Mi’ načelnikom opozicijskih skupin Davido-viču, dr. Spahu in dr. Korošcu, ki so posetili skupščinskega predsednika Ljubo Jovanoviča in pri njem protestirali zaradi tega. Jovanovič jim je odgovoril, da stvar ne spada v njegovo pristojnost. Zato misli, da je korak načelnikov opozicijskih skupin usmerjen na napačen naslov. Jutri bo demokrat Pešlč stavil na predsedstvo skupščine v tem pogledu vprašanje in zahteval pojasnila. Opozicija se boji, da večina ne bi preje sprejela proračun in bi se nato skupščina za določen čas odgodila ter bi se tako ne mogli verificirati mandati HRSS. Načelniki opozicijskih strank nameravajo za pondeljek pozvati v Beograd 20 Radičevih poslancev, katerih mandati so že verificirani in s tem prisilili večino, da se verifikacija takoj izvrši. Seia zemUoradniškega kluba. Beograd, 21. marca. (ML) Nocoj je imel zemljoradniški klub sejo, na kateri je pretresal položaj. Večinoma se je klub bavil z odnošaji do radičevcev, glede katerih se je že dosegla nekaka podlaga pri porazgovorih z dr. Mačkom in Predavcem. Zemljoradniki smatrajo, da so jim radičevci še najbližja stranka, zlasti ker so jim oficijelno sporočili, da so najprej kmetska stranka, potem hr-vatska in na zadnjem mestu šele republikanska. Klub je sklenil, da se nadaljujejo porazgovori, ko pridejo Radiče- vi poslanci v Beograd. Pri tej priliki naj bi se razčistilo vprašanje razmerja kluba do opozicijskega bloka. , K tej stvari se doznava, da stoji zem-ljoradniški klub na stališču, da ne vstopi v bodočo vlado, ako se sporazume z blokom, tudi ne zato, da bi nadzoroval njeno delo, vendar pa bi ga podpiral v vseh onih vprašanjih, ki so na korist narodu in državi, posebno kar se tiče zakonskega predloga o agrarni banki, o invalidskem zakonu in o drugih važnih stvareh. Makedortstvulušii ne odnehalo. Sofija, 21. marca. (Z) Glavni štab makedonstvujuščih je skleriil, da ne opusti svoje namere, na spomlad vprizoriti v Južni Srbiji ustajo in sicer tako, da bi se vse bolgarske komitaške organizacije spravile v Južno Srbijo in začele tam pokolj. V tem trenutku bi imela vlada Cankova nalogo, da bi te vpade pred Evropo označila kot revolto naših državljanov v Ju^ni Srbiji. Sklenjeno je zato in Cankov je ta sklep odobril, da se štab in vodstvo komitaške akcije že sedaj pričenjata prenašati v Južno Srbijo, zlasti v okolico Prilepa in Bitolja. Njihov prehod na naše ozem- lje bi moral biti miren in neopažen od naših oblasti. V tem času pa bi moflda jpolgarska vlada nadaljevati z interniranjem mirnih beguncev in njihovih rodbin, da bi tem lažje vzdržale v taboriščih. Nasproti našim oblastem irr Evropi bi se delala, kakor da lojalno izvršuje dane obljube. Sploh je sklenjeno, da oni bolgarski komiti, ki ostanejo v Bolgariji, ne gredo na naše ozemlje, da bi to čim legalneje izgle-dalo. Začasno naj bi se lotili kakega mirnega in poštenega posla, dokler oni, ki so prešli k nam, ne izvrže svoje naloge. 1______________________________________________ Odmetniki in rimski sporazum. Beograd, 21. marca. (Z) Po vesteh iz Nikšiča so odmetniki pri zaslišanju izjavili, da jih je dovedel do predaje sporazum, ki je bil sklenjen med našo kraljevino in Italijo. Priznali so, da jim je Italija dajala orožje in muni-cijo kakor tudi denar. Ukrcavanje in izkrcavanje se je vršilo med Ulčinjem in Barom. Ko je bil sklenjen sporazum, je Italija nehala podpirati odmetnike. Že samo dosega sporazuma je izzvala veliko potrtost med odmetniki in jih dovedla do tega, da so se predali. Odmet-niki, ki so se sami izročili, so bili izpuščeni na svoje domove. GRŠKI KRALJ NEODLOČEN. Atene, 21. marca. (Z) Grška obla-stva so prejela od kralja Jurija obvestilo, da je pripravljen proučiti pogoje, pod katerimi bi se mogel odpovedati prestolu in proučiti pogoje, ki mu jih je zato ponudila vlada. Ta sklep je bil napravljen, ko se je prej sestal rodbinski svfet v Bukarešti na nasvet kraljice Marije. MEDNARODNA ZADRUŽNA KONFERENCA V PRAGL Praga, 21. marca. (K) Danes je bila tukaj otvorjena mednarodna zadružna konferenca. Predsednik Masa-ryk bo sprejel člane izvrševalnega odbora. ŽENSKA VOLILNA PRAVICA NA TURŠKEM. Carigrad, -»21. marca. (K) Narodna skupščina v Angori je včeraj sprejela zakon, ki podeljuje ženskam volilno pravico. V kratkem se ukine alkoholna prepovedi KRVAVA VdLILNA BORBA. Palermo, 21. marca. (Havas) V Palazzuolu so se spopadli fašisti in so-cijalisti, pri čemer se je na obeh straneh streljalo. Karabinjerji so posegli vmes in so tudi oddali na množico več strelov. Ne ve se še, koliko je biTo žrtev. Borzna poroiila. Beograd, 21. marca. Devize. Dunaj 0.1148-0.1152. Budimpešta 0.10-0.12, Bukarešta 42.75—43.25, Ženeva 1409—1410, London 350.75—351.25, MUan 349—350, New York 8li0—81.75, Pariz 423—425, Prača 236.25—236.50. Zagreb, .21. marca. Devize. Dunaj 0.1142—0.1162, Budimpešta 0.12—0.14, Bukarešta 42-43, Italija, izplačilo 348.50- 351.50, ček 347.50—350.50, London, izplačilo 340.50—352.50, ček 348.50-^351.50, New York, ček 81.10, Pariz 419.50—424.50, Praga 235.50—238.50, Švica 1408—1418. Valute. Dolarji 80.50—0, Avstrijske krone 0.1125—0.1155, češkoslovaške krone 233— 236, madžarske krone 0.09—0. C ur i h, 21. marca. Beograd 7.10, Ncw York* 578.50, London 24.90, Pariz 29.30, Milan 24.80, Praga 16.7625, Budimpešta 0.0085, Bukarešta 3.05, Sofija 4.15, Dunaj 0 00815. Dunaj, 21. marca. Devize Beograd 868—872, Berlin 15.50—16.10, Budimpešta 368-370. London 305 200—306.200, Milan 3024—3036, New 1° »n ino7 c1 Pariz 3682—3698, Pra-i? ’ So£ja 5f>6—510. Curih 12.250 ;. , Valute. Dolarji 70.860—71.260, bol-7n i6!! 492, nemške marke 15.10-— £• 303.400-~-305.000, francoski fran- JSL —3705, lire 3035—3055. dinarji 867— romunski leji 362—366, švicarski franki 12.235—12.315, češkoslovaške krone 2040— 2056, madžarske krone 0.84—0.94. Praga, 21. marca. Beograd 43.35, Dunaj 4.88, Berlin 7.90, Rim 151.875, avstrijske krone 4.88, lire 152.75, Budimpešta 4.86, Pariz 183.75, London 150.175, New York 34.90, Curih 606.50. Berlin, 21. marca. Beograd 5.48, Dunaj 6.08, Milan 17.96, Praga 12.21, Pariz v 21.75. London 18.05, New York 4.1$. Curlb 72.62 Pred bitko. (04 našega posebnega poročevalca.) Natančno čez štiri leta, odkar so lUppovi pristaši v triumfu korakali tkazi Brandenburška vrata, je Ebert razpustil nemški državni zbor. Zdi se, da bi bil ta čas kakšen puč čisto odveč: list! desnice slave ta dogodek kot oči-vidno zmago in izražajo prepričanje, da bodo volitve dne 4. maja izbrisale sramoto od 9. nov. 1918. 1. in zadale smrtni udarec demokratični in republikanski ideji. Nemško - narodni, ne rasni (»volkisch«), »Berliner Lokalanzeiger« piše: »Legalnim potom bomo izšli iz »formalistične* weimarske demokracije, ki je ubijala vse sile; obnovili bomo zopet in razvezali žive sile za zunanjo akcijo.« Arijska »Deutsche Tageszel-tung« vzklika zmagoslavno: »Pot j« prosta! Mi zahtevamo od bodoče nemške vlade, da poruši z močno roko ograjo, ki je naredila iz nas ujetnike«. List ne veruje več na »vsemogočnost računajočega svinčnika«, temveč na moč ideje. Ne pove nam pa, katera je m z močno pestjo oborožena ideja. Njegovi bavarski drugi, predvsem ■Munchener Neueste Nachrichten«, so »olj odkriti: ta ideja je »narod v orožju«, ki edini more ziomiti okove in ve-;ge versailleske pogodbe. Važno je, da spoznamo na predvečer logodka, ki bo določil prihodnjost Evrope, (glasovi, ki sem jih pravkar navedel, ne dopuščajo nobenega dvoma o »isoki igri), sile, s katerimi razpolagajo lajevniki. Bilo bi otročje in nevarno (rditi, da je že cela Nemčija- v rokah nacionalistov, ker bi v takem slučaju sledila nemudoma vojna in konec evropske civilizacije. Čeprav je točno, da ie velika večina Nemcev, tudi demokrati in pravi republikanci, sovražna versailleski pogodbi in popolni, kontro-lrani razorožitvi, ne smemo na drugi .strani pozabiti, da se nahajajo v vseh strankah, izvzemši komuniste in »v61-Kiscbe«, vsakega fanatizma prosti možje, utilitaristi, ki imajo smisel za realnost, in ki prav dobro vedo, da v tem trenutku Nemčija nikakor ne more misliti na revanšo, katera bi združila ves svet proti njej, Ako bo zmagala ta tendenca, je vsaj ohranjeno upanje na ■liirno obnovo Evrope, ker na drugi strani barikade, kot sd je včeraj izrazil oficiozni časopis, se nadaljuje delo za. gospodarski, finančni in politični sporazum na evropskem kontinentu; mogoče ne preostaja več kot prekoračenje zadnje etape in uničenje dobljenih rezultatov bo skoro prav tako težko, kakor je bilo njihovo ustvarjanje. V političnem življenju Nemčije vzbuja največjo pozornost, poleg hipertrofije ekstremov, cepljenje usmerjenih strank. O centrumu so pred par leti govorili kot o »stolpu«, in nikake razpoke nl&o bile še vidne. Bavarska sekcija se je odločila od stranke, ne da bi radi tega enotnost preveč trpela. Prva velika cepitev se je pojavila po demisiji kanclerja Wirtha, Stare reakcionarne tendence, za nekaj časa premagane od strašne energije Erzbergerja, so se zopet porodile in si celo osvojile naj-večja strankina glasila. Danes je položaj tak, da bi se večina stranke, ako bi ne bilo verskih pomislekov, popolnoma lahko združila z nemškimi uaclo-ualcl. Volilni program, načrtan v »Ger-maniji«, govori o verskem in moralnem prerojenju Nemčije, molči pa o potrebi obrambe demokracije in republike, ki je delo njenega velikega voditelja Matije Erzbergerja. Stranka, ki se je vedno znala čudovito obrniti po vetru, bo izšla iz volitev sicer oslabljena, nikakor pa ne zdrobljena* kot prorokujeio nekateri; zastopana bo v novem parlamentu z 80 do 90 poslanci. Berlin, v marcu. Nihče ne dvomi več, da bodo skoro popolnoma poraženi demokrati, ki pravzaprav nimajo ne programa, ne taktike in tudi ne življenjske energije. Stma »freisinnige Volkspartei«, časih Bismarckov ljubljenček, ugaša obenem z intelektualnim meščanstvom. Danes ni ostalo od nje nič več kakor nekaj velikih časopisov: »Vossische Zeitung«, »Berliner Tageblatt« in »Frankfurter Zeitung*. Ali število čitateljev teh po celem svetu znanih dnevnikov je v Nemčiji silno nizko; naklada pri nobenem ne presega 80.000 oksemplarjev, in še od teh je precej tisočev tujih naročnikov. Izidi delnih volitev so v tem pogledu poučni, posebno v prostem mestu Hamburgu, nekdanji demokratski trdnjavi z demokratskim županom, senatorjem Petersenom, na čelu, kjer so zmagali nacionalisti skoro brez boja. Demokrati ne bodo imeli v novi zbornici več kot 20 glasov. Nemška ljudska stranka je razpadla na dva konca in Stresemann je dobil epiteton »grobokop svoje stranke.« Prvih osem mesecev okupacije Poruhr-ja so nemški industrijalci, ki so imeli svojo frakcijo tudi v ljudski stranki, pridigovali vojno brez usmiljenja proti Franciji. Pozneje so opazili, da njihove sile ginejo, da gredo kupčije slabo in da bi bilo mogoče najboljše stopiti v pogajanja s Francijo. Prosili so svojega prijatelja Cuna, da se je umaknil, in Stresemann u, najgibčnejšemu od vseh nemških politikov, jc bila poverjena likvidacija pasivne rezistence. Izvršil je svojo najogo po svojih mačeh* na vsak način pa boljše, kot bi jo katerikoli izmed nemških nacionalcev. Medtem pa je Reich »dozorel«, fašistovske ideje so sl našle pot in »duh Schlaget-terjev« se jc razširjal bolj in bolj. Na drugi strani se bliža rok 15. aprila. V industrijskih krogih se pripravljajo za nov cdpor. Stresemanna, kateri postaja od dne do dne bolj neprijeten, se je treba za vsako ceno otresti, magari, da se žrtvuje cela stranka. Stinnes je prekoračil Rubikon. Frakcija v ljudski stranki je prenehala obstojati. V bodočem rajhstagu bomo opazili stranko* ki se bo imenovala ljudska, katera se pa v prav ničem ne bo razlikovala od nemških nacionalcev. Ostanek, mala skupina okoli Stresemanna, 12 do 15 poslancev, se bo najbrže združila z demokrati, predstavljajoča z njimi vred zadnje sledove starega nemškega meščanstva, žrtvovanega od industrialcev na žrtveniku papirnate marke. Vprašanju, ali se bo nemška socialna demokracija že vzbudila iz svoje otrp-ljenosti, pritrjuje »Vorvvarts« v svojem manifestu na delovni svet« in pristavlja obenem, da bodočnost socialne demokracije gotovo ne bo sijajna. V preteklosti storjene napake so brezštevilne; mogle bi se popraviti samo s solidno propagando, ker nemški delavec, ki ni ne komunist niti nacionalist, ne zahteva druzega, kakor da ga kdo prepriča o možnosti mirne evolucije in nekake romantične »Weltbruderschaft«. Manjka pa predvsem denarja, ker je razvrednotenje marke izpraznilo blagajne. »Ge-verkschaft« in prispevki delavcev niso več zadostovali za pokritje stroškov izdajanja velikega dnevnika kot je »Vorvvarts«, ki se je tiskal pred vojno in leta 1919 v 200.000 izvodih. Najostrejši volilni boj, kar jih je Nemčija doživela, je našel socijaliste popolnoma brez finančnih sredstev, medtem ko zajemajo njihovi nasprotniki, komunisti in narodni socUalisti, prvi iz moskovskih blagajn, drugi iz ne manj napolnjenih moš-ničkov velikih industrijalcev in jutiker- jev. Od nekdanje nemške socialne demokracije, svoje dni najmočnejše stranke celega sveta, pa je preostalo samo ogrodje, skoro bi lahko rekli okostje. Je pa vseeno nemška soc. demokracija še zadosti trdna — v Nemčiji umirajo institucije le počasi — da bo držala ravnotežje nemškim nacionalcem. V novem parlamentu bo, kakor se sodi, število socijalnih demokratov isto kot leta 1903, 85 do 90, torej zmanjšano za 40 odstotkov. Nemški nacionaici so tudi ogroženi, ker je večina njihovih starih pristašev sprejela fašistovske doktrine, pridigane od narodnih socialistov. Na drugi strani pa so jim prišli na pomoč prebeženci iz vseh meščanskih strank in celo od večinskih socialistov Stranka je postala zelo mešana in stara konservativna »Kreuzzeitung« ne preneha s pridigami proti »pokvarianju dobrih navad«. Ogrodje, ki ga tvorijo stari srednješolski in vseučiliški profesorji ter uradni-štvo iz prejšnjega režima, postaja že pretesno in prešibko za razburkano valovanje mas, ki prepevajo »Deutschland, Deutschland iiber alles«. Vsi so postali nacionalisti, v veliko nevoljo velikih duhovnov stranke, ki žalujejo za nekdanjo disciplino in »nobleso«. Nova zbornica bo videla brez dvoma impozantno število nemško-nacionalnih poslancev, 60 najmanj, ni pa izključena cepitev stranke, posebno pri izgledu na sodelovanje v vladi. Helfferich je mogoče mož prihodnosti, ali njegova zvezda bo še preje obledela kakor njegovega nasprotnika Stresemanna. »Prava ljudska stranka« (die vbl-kische Partel) propagira ekstremnost, strastno akcijo in maščevalnost ter hoče pod krinko arijanstva pregnati vse Žide iz Nemčije; napoveduje vojno predvsem marksizmu, potem demokraciji in končno celemu svetu in proglaša za sovražno vse, kar ni po krvi in prepričanju nemško. Ima negotov socija-lističen program, ki se popolnoma zgublja v protižidovskih in protifranco-skih frazah, če se bodo »volkischovci« v rajhstagu pojavili v pričakovanem številu, 30 do 40, bodo onemogočili vsako zakonodajno delo. Razmah njihovega grozečega gibanja je v veliki meri odvisen od izida procesa v Miin-chenu. Ako dobe to bitko, bo »Unter den Linden« kmalu odmevala Hitlerjevih bojnih čet. Postali bodo gospodarji Berlina, kakor so žc Miinchena. Komunisti bodo v prihodnjem parlamentu, kakor se prorokuje, s 50 do 60 poslanci še nekoliko močnejši kot »Vol-kische«. Komunizem, ki ni izgubljal časa, je v Nemčiji silen, za kar gre zahvala Rusiji, ki ne stiska pri svojih po-šiljatvah dolarjev, kakor tudi bedi med delavstvom in pomanjkanju energije pri socialnih demokratih, ko se je šlo za obrambo 8 urnega delavnika. V ostalem bosta pa brez dvoma obe ekstremni stranki, prava ljudska in komunistična, dostikrat korakali skupaj, tvoreči kompaktno maso, pripravljeno na vse. V tako sestavljenem rajhstagu bo formacija vlade praktično skoro nemogoča. Povsem se bo morala opirati na desnico; brez dvoma ostane nevarnost za republikansko obliko Nemčije. Rušili jo bodo, dokler ne bo lepega dne, kakor se je izrazil nek reakcijonarni voditelj, padla »kot lupina s triumfirujočega mladega orla«. Razstava gradbenih načrtov- ■n Nova strauka v Zedinjenih državah. Po poročilih iz NVashlngtona je izjavil senator Johnson, da namerava ustanoviti novo stranko. Petrolejska afera ie pokazala, da so tako demokrati, kakor republikanci kompromitirani. Nova stranka se bo navala Partner Labour Party in se bo udeležila že prihodnjih predsedniških volitev. Razstava gradbenih načrtov v veliki kazinski dvorani je pri na,s prva svoje vrste in znak časa. v katerem živimo. Take razstave se zadnje čase pojavljajo povsod tam, kjer je doma stanovanjska beda in njihov namen je seznaniti javnost, posebno manj imovite sloje, s sočasnim stavbarstvom in novimi cenenimi sistemi, ki omogočajo tudi onim, ki nimajo denarja, da bi si gradili palače, da sl postavijo skromen, toda čeden in udoben lasten dom. Koliko bo ta naša razstava pripomogla do gradnje novih stanovanjskih hiš. seveda ne vemo, gotovo pa ie, da se javnost zanjo zanima, kar kaže nazorno leD dosedanji obisk. V prvi vrsti se posetniki zanimajo za male enodružinske hiše in za cene. Zal le, da pri vseh načrtih niso označene cene in je tako otežkočeno primerjanje. Nekateri načrti so zelo zanimivi, tako glede načina gradnje in ureditve, kakor tudi glede zelo nizkih cen, saj so razstavljeni tudi načrti hiš, ki stanejo samo 50.000 dinarjev in celo še manj. Mnogo se zanimajo obiskovalci tudi za samske domove, ni pa razstavljen noben tak načrt Razstave so se udeležila s prispevki razna domača in tuja podjetja in sicer: Ac-cetto, Kifimann, dr. Kasal, Jugoslovensko inženersko podjetje. Nassimbeni. Špes, Vrabl, ki imajo v Mariboru svoj sedež ali pa podružnico; stavbenik Vodlan iz Trbovelj; Rojs, stavbenik iz Ormoža: »Deka-stan« iz Zagreba: zastopnik Vukelič iz Zagreba: inl Autzinger iz Linza in arh. Piirstinger z Dunaja. Podjetje Accetto je razstavilo tipe hiš, ki Jih je zgradilo v Bežigradu v Ljubljani; načrte za dve večstanovanjski hiši ki ju bo gradila naša mestna občina, če dobi otreben kredit in zidake sistema »Seid« iz katerih se da zgraditi za 50.000 Din enodružinska hiša brez uporabe lesa. Taka hiša je za 40 odstotkov cenejša kakor enaka iz navadne opeke. Podjetje Kiffmann je zastopano po odlikovanih načrtih za svoječasno zasnovano gradbeno loterijo, ki pa se ni mogla izvesti, ker je vlada ni dovolila; po načrtih hiš zgrajenih po sistemu »Lean« v Melju, po načrtu svoječasno projektirane skupine 25 hiš na meljskem vežbališču, katere bi bilo samo gradilo, če bi bila občina odstopila stavbišče in prevzela gotov odstotek garancije in po par večjih projektih. Podjetje Kasal je razstavilo načrte eno in dvodružinskih hiš, katerih najcenejša iz Maribor, 21. marca. opeke zidana' bi stala samo 50.000 Din ta načrte iu risbe mariborske palače Zadružne gospodarske banke. Jugoslovensko inženersko podjctle ima načrte delavskih hiš iz Osijeka, Ruš in Mežice ter razne knjige in revije o modernih delavskih in kmečkih naselbinah na deželi. Druga domača podjetja so zastopana šibkejše. Tvrdka Nassimnbeni ima načrte iz gradbene loterije in načrte malih eno in dvodružinskih hiš od 150.000 do 200.000 D. Stavbenik Špes ima načrt hiše za tri družine. s posebnim poslopjem, drvarnico itd. ter stanovanjem s štedilnikom. Vrabl je razstavil načrt enodružinske hiše za 100.000 Din. Stavbenik Vodlan ie poslal veliko zbirko raznih načrtov že zidanih in še nezidanih hiš. Zanimivi so v toliko, ker so izgotov-Ijenl v našem narodnem slogu. Gradbenik Rojs ima načrt Katoliškega doma v Ormožu, »Deltostan«, Zagreb pa projektirano zadružno palačo »Vesta*. Zastopnik švicarske stavbene družbe, Vukelič iz Zagreba je poslal dva načrta švicarskih lesenih hiš po 6000 in 7000 švicarskih frankov, pošlje pu še najnovejši sistem škrilaste letoviščarske hiše za približno 15.000 Din In stalne stanovanjske hiše Istega sistema za 25.000 Din. Inž. Autzinger, Linz je razstavil serijo načrtov 18 eno in dvodružinskih hiš iz betona. sistem »Rapid«, ki vzbujajo največ zanimanja. niso pa označene cene. Arh. Piirstinger, Dunaj ima končno načrte betonskih eno in dvodružinskih hiš lastnega sistema, ki so tudi brez označbe cen. Svoj patent ponuja tudi naši državL Poleg gradbenih načrtov vsebuje razstava še mapo mesta Maribora, iz katere je razvidno, koliko prostora ie v posameznih ulicah še nezazidanega; sliko starega Muribora z gradom na Piramidi; prospekte in Statute nemških gradbenih bank iz Mfin-chena, Dresdena in Milnstra; različna pravila stavbenih zadrug; knjige o modernih stavbah, posebno delavskih in kmečkih; liste, revije itd. Poseben oddelek ima tudi reklamna družba »Ažbe«. Razstava je torej v vsakem oziru zanimiva in nudi lep vpogled v sočasno stavbarstvo in samopomoč v stanovanjski krizi. 2ellmo ji, da bi imela poleg moralnega tudi praktični uspeli ter da bi končno res vzbudila tudi v našem mestu veselje do zidanja lastnih domov. Odprta ie do 25. t. m. In je vstop brezplačen; pobirajo se le prostovoljni prispevki. Politične vesti. — Radikaiski optimizem. »Samouprava« piše z ozirom na Davidovičevo zvezo z Radičem: Pred tem pojavom nastaja vprašanje, s kakšno akcijo naj odgovorijo stranke, ki so za politiko državnega edinstva in ki imajo svojo odgovornost pred narodom. Ce se jc posrečilo odbiti na Krfu, v Ženevi, Zagrebu in Beogradu nevarnejše navale, trdno upamo, da se bo tudi to Davidovič-Ra-dičevo podjetje končalo tako, kakor zasluži, in da se bodo vsi iskreni zagovorniki narodnega edinstva in narodne bodočnosti našli v skupni fronti na braniku nacijonalne integritete države, ki je visoko nad strankarskimi računi g. Davidovlča, Vellkoviča in Joče Jovanoviča, kakor je nad Koroščevim klerikalizmom, Spahinim islamskim hrvatizmom in nad Radičevo norostjo. — Radič Izgublja tla. Beograjska »Politika« poroča iz vladnih krogov, da se Radič vedno boij onemogočale in da se je s svojim zadnjim intervjuvom v nekem zagrebškem listu onemogočil za sodelovanje v vsaki vladi. V vladnih krogih naglašajo. da Radičeva akcija ni naperjena samo proti radikalom, ampak proti celi državi in da bodo zato radikali primorani zavzeti proti njemu in njegovim energične korake. — Slovenski demokrati proti akciji opo-zicijonalnega bloka. Podružnica »Jutra« — »neodvisni« »Slovenski Narod« je priobčil ogorčen članek proti akciji opozicijonalnega bloka. »Slov. Narod« sc jezi nad abstraktnimi ustavnimi vprašanji opozicije, ki grozijo našemu gospodarstvu, ako pade vlada iu se izvršijo nove volitve. »Narod« piše: Koncem leta bi se sestala narodna skupščina, na kateri bi sc stavil predlog za revizijo ustave. Pomladi 1. 1925 bi se na to vršilo volitve v ustavodajno skupščino. Sestanek skupščine bi sledil šele v jeseni 1925. V ustavnem odboru in nato v skupščinskem plenumu bi sledila dolgotrajna revizijska debata in borba, ki bi se v najugodnejšem slučaju mogla zaključiti šele koncem leta 1925. Spomladi 1926 bi imeli šele volitve v redno skupščino, da izvede novo ustavo in da nastavi sedanje zakonodajno delo na gospodarskem in sociialnem polju. Ta skupščina bi zasedala šele poleti 1926. Temne perspektive oznanjajo in zagovarjajo ekstremni krogi v Radičevi in klerikalni naši stranki. Njim na ljubo naj vse naše gospo- darstvo, vsa današnja slaba uprava in so cijalna mizerija čaka do kouca leta 1926, da se preuredi in ozdravi! — Kaj naj pomeni ta »Narodova* jeza nad naklepi opozicije, kj jo vodi v Beogradu šef demokratske stranke, na Dunaju pa predsednik mirotvorne človečanske republike? Pa ne, da so se slovenski demokrati, ki zagovar-jajao v »Jutru« opozicijonalnl blok hi revizijo ustave, spuntali in obrnili plašč proti vetru, ki je že tako močan, da grozi celo slovenskim demokratskim voditeljem. Dvorezna in neznačajna politika slovenskih demokratov kljub »Slovenskemu Narodu«, kjer odlagajo svoje oportunistično prepričanje, ne bo mogla rešiti »političnega kredita« Jutrovih veličin. = Nemška reakcija. Aretacija znauega paciiista Ouiddea v Monakovetn je vzbudila v berlinski javnosti veliko zanimanje in obsodbo. »Vossische Zeitung« očita mona-kovskermi državnemu pravdništvu nekorektnost napram Ouideu, ki te bil vedno nemškega prepričanja, dočim bavarske oblasti nočejo izslediti veleizdajalcev. Mo-nakovsko državno pravdništvo je zadalo s to aretacijo težek udarec nemški 2unanlf politiki. — Redukcija češkoslovaških reparacij- Pogajanja med dr. Benešem in zastopniki angleške vlade v Ženevi glede redukcij« češkoslovaških reparacij so dovedla do ugodnega rezultata. To vprašanje je prišlo sedaj v popolnoma nov stadij. Člani držav Male antante so razpravljali o tem vprašanju že na beograjski konferenci. Pogajanja so se nadaljevala v Parizu in Londonu. Jugoslavija in Romunija sta se tozadevno že preje sporazumeli v Londonu. Češkoslovaška se je v tem vprašanlu najprele sporazumela s Francijo. V začetku marca je pristala tudi Italija, a te dni je dosežen spo-razun tudi z angleško vlado. Na ta način je rešeno vprašanje, ki Se povzročalo Češkoslovaški mnogo skrbi. —" Avstrijski komunisti proti svojim voditeljem. V avstrijski komunistični stranki s« je izvršil te dni pomemben puč. Odstavljeni so vsi dosedanji voditelji. Na nedeljskem komunističnem shodu na Dunaju je bila sprejeta stroga prepoved organiziranja raznih frankcJj v stranki Za voditelja poslovnega odbora je bil Izvoljen neki Doležai Prosveta. Prva umetniška razstava v Kranju. V dvorani Narodne čitalnic« se vrli v nedeljo dne 23. marca ob 11. url dopoldne otvoritev prve umetniške razstave v Kranju, na kateri bodo razstavljene slike akad. slikarja Franja Kopača. Razstava ostane odprta do torka dne 25. marca, dnevno cd 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Vstopnina ]e prosta, prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo v prid dijaške kuhinje v Kranju. Obisk pevskega zbora Glasbeno Matic« lz Maribor« mora pomeniti za Ljubljano kulturni dogodek. Saj je mariborski pevski zbor prvi slovengkl izvenllubljanski koncertni zbor, ki nastopi v naši sredi s celotnim samostojnim koncertnim programom. Naj bode ta koncert kulturna vez med obema največjima slovenskima mestoma, v katerih naj se vsa slovenska kultura vzporedno in z idealnim tekmovanjem goji. Saj bode to le na skupno korist in čast naše razmeroma mlade nacijonalne kulture. Spored, katerega so nastavili Mariborčani za Ljubljano obsega celo vrsto izvirnih slovenskih umetnih zborov, izmed katerih se nekateri prvokrat polo na ljubljanskem koncertnem odru. Venec umetnih zborov je prepleten z pestrimi našimi narodnimi pesmimi iz raznih naših krajev. Kot posebnost sporeda moramo omeniti to. da pojo Mariborčani več kot polovico moških zborov. To pa je tudi popolnoma naravno, saj so moški glasovi v mariborskem zboru kar najodličnejše zastopani. Vse naše koncertno občinstvo vabimo, da v največjetn številu poseti ta koncert ter s Številnim posetom izreč« svoje priznale kulturnim' delavcem na naši severni držpvni meji, katero priznanje pa oni veled svojega umetniškega Doimovanja tudi v polni meri zaslužijo. Vstopnice v Matični knjigarni, »Plesni večer Jepe' Odys.« V »Slovencu« z dne 13, marca ie priobčil arh. prof. Kregar Rado kritiko, v kateri se čudi, kako da je mogla uprava gledališča dovoliti plesalki Odys nastop v kraljevem Narodnem gledališču. Tudi se čudi g. Kregar, kako da ie mogel poročevalec »Narodnega Dnevnika« obsojati vedenje dela občinstva, mesto da bi ožigosal plesalko Odys. Po neumestnem primerjanju z Fromanovo pravi gospod Kregar, da je nastopila plesalka Odys skoraj diletantsko, da je bilo celo njeno izvajanje primitivno in naivuo, da si je znala pomagati mestoma le s stopicanjem, da je bila vsa plesna prireditev plitka in brezizrazna, da spada sploh le v kabaret in bar. ker da skuša učinkovati le z goloto telesa in s podčrtavanjem erotičnosti. V bodoče da bi smela nastopiti v našem gledališču samo plesalka, če bi se Jo preje pred strokovnjaki preizkusilo. — Ker je nadvse zmotno mnenje g. Kregarja v naših malenkostnih razmerah le preveč razširjeno in ker se tudi ne štejemo med one. ki bi imeli zmlsel le za bare, podajamo par kritik svetovnih listov, da se Izognemo vsaki brezplodni debati. Pod vodstvom prof. Qodlewskega dunajske dvorne opere je naštudirala Odys svoje originalne plese. Nastopila Je v dvorani dunajske »Sezesslon« in dosegla splošno In popolno priznanje za svoje umetniško prednašanje. »Oenossenschaft der btlden-den Kflnstler Wleus«. Udruženje dunajskih časopisnih korespondenc, »Zelt«, »Neue Freie Presse«, sploh v«i dunajski listi so bili polno hvale za njeno plesno umetnost. Enako ugodno se je Izrazilo vse berlinsko časopisje po njenem nastopu v berlinskem Eispalastu. V Londonu je žela enako velike uspehe in lista »Graphlc« ter »Shetch« Sta prinesla njene, celo stran obsegajoče slike. S« pred vojno, ko je bila kritika vse drugače stroga ko sedaj, je nastopila Odys v Moskvi, Madridu, Rimu in nikdar se ni našel kritik, ki bi dvomil o njenih Plesnih in umetniških zmožnostih. Revija »Kotnddie« piše med drugim o Odys: »Neomejen je razvoj plesa, kakor hitro postane oseona umetnost Tudi g. Odys je Izšla iz svojega osebnega pojmovanja in umetnostnega občutka in si Je tako ustvarila Interesanten in individualen okvir za svoje plesne pesnitve in plesne slike, ki očitujejo vedno živo lepoto. Njene gibe obvlada vedno naj-višje načelo umetniške volje in kažejo poleg plastične lepote ono brezhibno gracljo, ki bi jo mogli definirati kot lepoto gibov. Učinkovito, toda vedno umetniško podpirajo njene bajno lepe plesne prizore barv-nokrasnl in čisto slogu odgovarjajoči kostumi.« — Da ne bo spomin na lepo Udys pozabljen, je poskrbel znameniti slikar Paul Jovanovič, čegar slika lepe Odys visi v monakovskl Plnakotheki. — Mislimo, da ta kratka dejstva zadostujejo in da smemo vzklikniti tudi Ljubljančanom: Bodite veseli, da ste videli enkrat resnično In ueza-strto lepoto! Cezar in Kleopatra je tretje delo Irca Shawa, ki gre preko odra našega gledališča. Prvo Je bilo »Androklus in lev«, drugo »Crna dama sonetov«, tretje pa Je hlsto-,rlčna komedija o velikem Rimljanu Juliju Cezarju. To. kar podaja Shaw vsebinskega v tej komediji, odgovarja večinoma zgodovini. Cezar pride 48. 1. pred Kristusom v Egipt, in Kleopatra, ki jo preganja njen mlajši bratec Ptolomei, oziroma njegovi vzgojitelji, išče in najde pri Cezarju zavetja In zaščite. Cezar je ustoliči ter preživi eno leto v njenem kraju-V tem času , jpt* prestati mnogo skrbi ter izvojevati mnogo bojev, katerih ga končno osvobodi Mithridates Pergamonski. Ko odhaja Iz Egipta, obljubi Kleopatri Antonija. Cezar in Kleopatra doživita komedijo, Antonij in Kleopatra tragedijo. Glavni nesmrtni del te historične komedije je oseba Julija Cezarja. Avtor jo je obdal in navdal z atmosfero resničnega dostojanstva in človečanstva, odkoder izvira vse njegovo ravnanje. Pri vsem tem pa jc ostaJ Cezar človek, ki mu ne manjka človeških slabosti, pa je mimo njih vse eno bolj prikupen kakor ntnogl pretirani junak mogočnih klasikov, sestoječ zunaj in znotraj iz samih vrlin in izrednih čednosti. Cezar najde Kleopatro kot spečega otroka na prsih velike sfinge, katero pride pozdravit prvo noč svojega bivanja v Egiptu. Dramatični razvoj Kleopatra v ko-mediii tiči v tem, da se razvije deklica v kraljico in to pod velikim dojmom Cezarjeve modrosti. — Zanimive in ostro ter — kakor se v komediji spodobi — zabavno karakterlzirane so tudi ostale osebe. Tako Ruflo, Cezarjev vojskovodja iu tovariš v orožju, Brltannus, tajnik, katerega je pobral Cezar na Angleškem, dvornica Kleopatre, Ftatateeia Ptolomejeva vzgojiteljica itd. Vse skupaj pa ie velika in pestra pesem davnine. NOV SLOVENSKI MESEČNIK. Izšla je prva številka novega slovenskega mesečnika »Orada«, ki ga Izdaja »Zveza kmečkih fantov in deklet v Ljub-ljani«. Uredništvo izjavlja, da hoče biti »Gruda« kmetski list, ki bo zabaval, učil in vodil vse naše kmetsko ljudstvo po poti napredka in gospodarskega rter kulturnega razmaha. Z živo besedo hoče vzdramiti v našem kmetu vse njegove dobre sile ter jim pripomoči do veljave.* 2t U 1 številke je razvid ho£» »Gruda« gojiti med kmetskim ljudstvom ono, kar so zanemarili do sedai njegovi lastni sinovi — izobražencu Povzdigniti hoče razumevanje in ljubezen do lastne grude, do prosvetnega in gospodarskega napredka. »Gruda« je prvi slovenski list te VTSte. ki bo skrbel za širjenje zdrave literature la ljudske gospodarske znanosti nad našim kmetskim narodom. Z užitkom pa jo bodo prebirali tudi drugi sloji. Prva številka ima bogato vsebino s sledečimi prispevki: Na pot. Q. Koritnik: Predica. R. Peterlin-Petruška: Pesem. S. Albreht: Fantovska. Fl. Golar: Dedščina. A Drozdov-dr. Preobraženskij: Kovaljfiv, Ko-rovljov in Arkadij Petrovič. I. Albreht: Zemlja, naša mati. — Dipl. agr. A. Jamnik: Kmetijstvo In kmetski stan. F. T. K: Denarna zadruga ta banka. Miloš Stibler: Ustvarjanje Industrije v Jugoslaviji in kmetijstvo, 1: Zemlja, človek in delo. — G. Koritnik: O povej mi. — Organizacija. 2enstvo, Pomenki in nasveti Akademlčni slikar M, Gaspari Je izdelal za »Grudo« zares lep« domače risbe, kakor tudi naslovno stran Prva številka vsebuje tudi sliko Dollnari«-vega kipa Matija Gubec. Urednik »Grude« je pisatelj Ivan Albreht. Uredništvo v Ljubljani: Škofja ulica K L nad., uprava pa v Kolodvorski ulim številka 7. »Gruda« bo izhajala redno 15. vsake** meseca na 32 straneh. Naročnina je ** *•* danje razmere naravnost nizka: celol«j®° 30 D, polletno 15 D, posamezna štev*** 3 D. Za inozemstvo: celoletno 50 D In P** letno 25 D. ' Novemu mesečniku želimo mnogf uspeha ne samo med kmetskim ljudstvom. Naj bi izpolnil svol program v poln«i® S«gu. rn+mmmmi Dnevne vesti, — Na laž postavljeni. Bledi generali pri »Jutru« so zapisali včeraj v »Jutru« sledečo svojo samoobsodbo: »Zemljoradnička stranka, katere sestavni člen Je po nedavni iu- slovenska SKS, resno nagiba k hrvatski republikanski seljački stranki, stTemeč predvsem za taktično kooperacijo na osnovi napredne borbe, končni cilj pa naj bi bil dosežen s popolno strnitvijo...« S tem priznavajo bledi generali pri »Jutru«, da so «gall, ko so pisali, da se je SKS združila z radikali, s tem so se sami postavili na laž. »Jutrovcem« pa očividno ni zadosti, da so »e že enkrat tako temeljito postavili na laž, temveč pripravljajo že novo samoobsodbo. Tako pišejo, da si »Narodni Dnevnik« niti ne upa zapisati, da »pakti rajo« zemljorad-“ki z radičevci. Naj si »Jutro« bolje presta naše brzojavke in videlo bo, da je ®j>Pet zapisalo neresnico. Kar pa se tiče g. Kadiča, pa tudi ne bo »Jutro« slepomišilo. smo jasno napisali, da je treba z nacijo-nalnega stališča Radičev prihod v Beograd *an» pozdravljati. Odločno pa smo pouda-:“*• “a le treba povedati, na kakšni podlagi d 55 sklenjen sporazum med demokrati in *istet?r moTe llaže stališče odobriti, ker ratl' v hcčei° delati, ne gre pri delu ovi-nal se pa uredniških stvari, pa nem i*. * lepo tiho. Toliko prepionka- HHor ima »Jutro«, nima, če izvza-vemo?; »Slovenski Narod«, prav noben slo-mor« ^isopis kdor čita tuje liste, se o tem dnevno prepričati. Da smo še len*««* list, je res, toda kljub svoji »ze-'TOSU. nismo še izgubili nobene bitke z soSS0"1*; kl vedlK> toU očitno kaže svojo sopodnost s starim »Slovenskim Narodom«. slatin s:*jtK> »Jutro« prebere klepetanje .^vnega Ssa v uvodniku »Vigred in še v« Pwf'l*ank Ca*°Pkov |n cerkveno pra- ,^ ,te|" naslovom je priobčil »Slove-ec« uvodnik, v katerem brani stališče cer-tanu „l(OTe^ved‘lie 5vollu vernikom či-«railv ^men,h *? Protinravstvenih ča-2aio m„tf cerkve je razumljivo in hf no^iPU-,-amo vPiao ^sražanjc«. Pač pa , naglasili eno. Ce prepoveduje cerkev či-‘anje le proticerkvenih in protinravstvenih ustov, potem pa je skrajno neodpustljivo* £0 se pri nas zlorablja cerkvena prepoved ‘ako, da se vprtearja gonja tudt proti lis tam, *1 niso ne proticerkveni, še manj pa proti-nravstveni, temveč samo proti politiki SLS. In taka gonja se vprizarja in ne samo proti Ustom, temveč tudi proti organizacijam. Ali je mar 2e pozabljen boj proti Dfužbi sv Cirila in Metoda? Ali je dal kdaj n. pr. .st* P?v’od„za Pridigovanje boj-plemu? - Zato naj SLS spoštuje ^ ne samo takrat, kadar. dar le n?pnim ’ ‘fmveč ‘udi tedaj, ka-potem ne bo »StovMcJftrSanL?riJetnh° in Sl 1» ktorikaizm krnet?V“° !awve<11' pa sk>v~oroleia^«w) komunist1 so izdali na na-. v Proletarske omlad ne manifest v katerem se izrekajo za 6 urni delavnik ta nt cSen^m Svtf ^ IKroti reformističnim ceptteijem delavskega gibanja, t i. proti zo-spodom Klemenčiču in Fabjančiču. k-efar V,?/* ^ v sanaloriju v Vračarju sc-»ek^ar n “jeP !"inistrstva in generalni ak^ komisije za sklenitev trgov- J •* ‘Aalii0 Velizar Oerasl- Si?m »i Pokoini Oerasimovič je v naši di-S*??0*1 zavzemal važno mesto. Pred voj-Slist Oerasimovič udejstvoval kot žur- — Podružnice Družbe »v. Cirila In Me- iSE ul)udno opozarjamo, da taV. Cirfl-Metodova družba za Velikonoč .i_\e. razglednice In sicer eno vrsto raz-Sr^ic * voščilom za praznike, drugo vr- i, ,"r^ voščila, ki se bo lahko tudi pozne-dnAi!IX>ra^bljala. Razglednice izidejo v par etl> zato prosimo naročil. Poiti ln telegrafu Toplice pri No. ie?? *n,esctu 1.6 bila dne 1. marca t. 1. otvor-telefonska centrala z Javno govorilnico j*tra|evnl in medkralevnl promet z ome-dnevno službo (L). jtaJT O^or za Malgajev spomenik v Gu-o?1™ Je Prejel sledeče nadaljnje prispevke 55 n?' nai? ,cev: Mara Jarnovič, Dramlje, Peri« o Franc- Šoštanj, 606 Din; SeniSL b ' ?u2emberk, 130 Din; Franc 0SaSS’ ^gy,sko, l°° Din; Franc Mrkva. 20 D?n •’ Ciiv ? W Dolenc- Železniki, VaiAnilnS J?« ’ Vrhn,ka. 20 Din; Helena HoC,e- 155 »m: nadalje Je da-I?«^ahl^ ra, J“$a srofa Thurnskega na Vincenca ti, iln ta s02«1"8 uprava son*n? a Ihurnskega na Ravnah-Ou- Vn*-425 D"" "d*1 2386 »vet Je S«^naunoJ,Ka,er110 *,lb- Ministrski »Uk Vlah« 240.000 Din za nakup (ar lz-upljene name- ?*nlčnih obvez nrvoh^®, prt sJ>0rih glede konHiu Poslužujeta nain«frr»15ih <»q_ »Uk Vlaha0^!!^0^1* ?40-000 Din za nakup “avljena ®^^ ki kma ravnokar »*-*Hke *e odDrlmii« J PraeL NakuplJene i«j. to “ ‘ato »Sst uenicnih ohvp? v , . siwin gieae konltih določil p?f'“žu.lei° najostrejših za- memčne tožbe Si«* JegVe rnorak> vse » . najkrajšem času. prosvete le odobrila?! M«88, Ministrstvo 5*. ia L Mateja P. LJujl- AifelpSI, “Porabljati v vseh šolah v Ljubljana, 21. marca. — Inozemski delavci pri nas. Od 1. Januarja do 1. marca t. 1. je prejelo ministrstvo socijalne politike 1190 prošenj raznih inozemskih delavcev za dovoljenje, da smejo priti v našo državo na delo. Največ prošenj je vloženih od čeških, avstrijskih, madžarskih, nemških in italijanskih državljanov. Ministrstvo za socijalno politiko je odobrilo 156 inozemskim delavcem, da smejo sprejeti delo v naši državi. Vse ostale prošnje je zavrnilo, za daljši in krajši rok. — Inozemski delavci na Sušaku. Kakor smo že ponovno poročali, je po sklenitvi rimskega pakta na Sušaku oživelo trgovsko življenje. Marsikateri izmed naših brezposelnih delavcev je upal, da dobi na Sušaku dober zaslužek. Ko so pa prišli naši delavej na Sušak so spoznali, da za naše ljudi ni mogoče dobiti dela. Nasprotno se pa vidi na Brajdiči in Delti vse polno tujega delavstva, katero je bik) prav zadnji čas sprejeto v službo. Vsekakor bodo morale naše oblasti poseči vmes in v varstvo našega domačega brezposelnega delavstva preprečiti dotok tujega delavstva. — Mednarodni poštni kongres. Meseca junija t 1. se vrši v Stockholmu mednarodni konsrres poštne , zveze. Ministrstvo pošte bo poslalo na ta kongres štiri višje poštne uTadnike, ki bodo na kongresu nastopali kot delegati naše države in obenem referirali o stanju našega poštnega in brzojavnega prometa. — Statistika o izseljevanju in useljeva-nju v Jugoslavijo. Od leta 1918 do konca januarja 1923 se je iz Jugoslavije izselilo 34.700 oseb, a vrnilo se jih je 43.080. Vsega skupaj se je torej vrnilo v našo državo 8438 oseb več, kot se jih je izselilo. Leta 1920 Je znašalo število izseljetiikov 5988, povrnilo se jih je pa 18.980. Leta 1923 je znašalo število izseljenikov 9370, a povrnilo se jih je samo 1950. Iz statistike je razvidno, da je število izseljenikov preteklo leto izdatno naraslo v primeri z onimi, ki so se vrnili v domovino. Dokaz, da stari kraj vedno bolj izgublja na privlačnosti. Največ naših državljanov se izseli v Zedinjene države. Ker je pa zadnji čas vselitev v Zedinjene države precej otežkočena, se je velik del naših izseljenikov odločil potovati v Kanado in Južno Ameriko. — Roparski umor v Zagrebu. Danes ponoči se je v sredi Zagreba dogodil ne-čuven roparski umor. Avgust Rumpel iz Kamnika v Sloveniji, kl je služil pri inže-nerskem oddelku armijske komande v Zagrebu. je v pisarni dobil trgovca Kelkovi-ča in ga s samokresom ustrelil. Nato je odšel v njegovo trgovino in jo oplenil. Rumpla je čisto slučajno kot sumljivega ustavil policijski stražnik. Ko je bil aretiran, je hotel stre jati na stražnika. Odvedli so ga na policijo. Tam pa so našli pri njem tri samokrese in 26 ključev; poleg tega pa listek, ki ga je hotel obesiti na trgovino in tako zakriti dejanje. — Plovitev po Donavi. Donavska paro-_ plovna družba naznanja, da bo na Donavi s 1. aprilom otvorjen osebni promet. Blagovni promet se Je na vseh linijah pričel že s 15. t. m. Ljubljana. — Na strankin zbor NSS je prispela včeraj s popoldanskim praškim brzovlakom v spremstvu g. R o g 11 č a iz Maribora, delegacija češkoslovaške narodno-socijalistič-ne stranke, sestoječa iz glav. tajnika Sol-ca, poslanca Špatnya in Trnobran- y a ter predsednika osrednje delavske km , c h 1 a. Na glavnem kolodvoru Je ona delegacija sprejeta od celokupnega na-čestva NSS In zastopnikov ljubljanskih f/alevnih organizacij. Gostje so se nastanili v. hotelu Union in se udeleže Jutri delegatskega zborovanja, pojutrišnjem pa glavnega zbora NSS, zvečer pa akademije »Brat-?tva«> prirejene njim na čast. -r Med potjo “Na delegacija pozdravljena po zastopnikih NSS v Mariboru in Celju. Odlične češke goste najtopleje pozdravljamo t — Seja ljubljanskega občinskega sveta se vrši v četrtek dne 27. t. in. ob 6. uri zvečer v mestni posvetovalnici. . , - Ceskoslov. obec v Ljubljani V so-bptu 22. t. m. programov? večer. Prednž-ška o Macharovi a Sovovi s recitaceni je-jich dčl. Prosimo o hojnou učast. V nedčli v 18. hod. loutkovč divadlo — Zapaleni Bžlehradu. Ziroven vybfzime členstvo k hojnč učasti na akademiji, kterou pofada »Bratstvo« na počest z Prahy došlvch pre-dškil českč str. Ndr. Soc. v nedčll 23. L m v 20. hod. ve dvoranž Narod. domu. — Ljudska visoka Sola v LjubUanL V nedeljo 23. t. m. bi imel predavati g. univ. prof. dr. F. Grivec »O zapadnem In vzhodnem pojmovanju krščanstva«. Predavanje S?ixS u ne vr^* ker ga J® s§ Predavatelj nepričakovano v zadnjem hipu odpovedal. gM-x ~ Nabavljalna zadruga uslužbencev «wnje priredi svoj II. letni občni marca ob 9. uri v salonu re- 1-ivV.m rl *? Levu«, z običajnim dnevnim izkaznici P imaio le 21ani Proti Članski vadim HU^w“kl S°ko|l priredi danes telo-fietek^h s .lo v Narodnem domu. Za- SSS1vs»iz5v?S; °°dba Tabor NaS^J?bžlna se ho2e Pravdati za sketa rli/fn11 ?estne ob2ine Uubljan- dne pri tuka?šniem d\nes ob 4- url rok da J okrajnem sodišču na- ^u ugotovi aliC n.° ^\“?u,mesta na Ta‘ stavblšča i7rvni„n Sokol I. z zazidavo ali ne. Namen ma^iftStoih2 SS?! ?hb man dan tov ,i„ Ji ?tnIh klerikalnih ko- SSLfe&S '%£lgTt*‘ .k*- spuste v tožbo s Soknl™ i H1/ s.e P°tem Ima svoje meje. T^ todTklBrtVa?^ StV8r pašnost v Ljubljani KleriVBlf-i .i K samo' lahko Izbijejo z glave da bi kdai ^l,T-Sega kolski Tabor v kiaJfl^>bI1‘ po- kličejo na pomoč sodnijo za‘že vnamtt^ gubljeno pravdo. Za 20 vnaprej iz- — Mesto venca na krstn vlad. svetnika Ivana Šubica Je darovala Antonija Kadivčeva družbo 100 Din. Iskrena hvala! ™ — Ljubljanski pevski zbori nev^i i„ pevkel V pondeljek zvečer pride v Liuh-liano koncertirat mariborska Glasbena Matica s svojnii izvrstnim zborom. Naša dolžnost Je. da ljube goste pozdravimo na kolodvoru in v velikem številu posetimo njihov koncert v Unionu. — Odbor »Zveze slovenskih pevskh zborov«. — Umrli so v Ljubljani: Dne 19. marca: Angela Lesjak, hči kovinskega strugarja, 3 leta. — Alojzij Rožanc, tesarski pomoč-nk, 55 let. -i Dne 20. marca; S. Llblosa Jožefa Božič, usmiljenka, 31 let. — Stanovanjsko oblaatvo L »topnje r Ljubljani poživlja hišne posestnike In upravitelje hiš ter najemnike stanovanj, naj nemudoma naznanijo uradu Imena vseh onih strank, ki imajo v Ljubljani najeta stanovanja. a jih ne uporabljajo redno, bodisi, da sploh ne žive v Ljubljani, bodisi, da samo včasih bivajo v Ljubljani, po večini In stalno pa izven mesta. Istotako naj prijavijo imena onih podnajemnikov, ki so po smrti najemnika ostali v stanovanju, ne da bi jim bilo stanovanje dodeljeno od stanovanjskega uTada. Nadalje opozarja stanovanjsko obla-stvo I. stopnje hišne lastnike in najemnike na čl. 13 stan. pravilnika, ki govori o dolžnosti prijave izpraznjenih stanovanj. Hišni lastnik ali njegov namestnik mera obvestiti stanovanjsko oblastvo takoj, čim zve, da se Izvestno stanovanje izprazni, ali v 24 urah po najemnikovi izselitvi, če mu to prej ni bilo znano. Lastnik stanovanja mora takoj obvestiti stanovanjsko oblastvo tudi, če se preseli iz svoje hiše ali iz enega njenih delov. Prav tako moTa najemnik takoj pismeno obvestiti tudi stanovanjsko oblastvo, čim zve, za vzrok svoje selitve, potem pa javiti oblastvu tudi dan svoje Izselitve najkasneje v 24 urah pred izselitvijo. Dolžnost priiave ob izselitvi obstoji tudi za dela stanovanj, ki tvorijo celoto (člen 20., poslednji odstavek) in kjer polagajo zaščiteni podnajemniki najemnino neposredno lastniku. Ker tako hišni gospodarji kakor tudi najemniki zanemarjajo dolžnost priglasitve izpraznjenih stanovanj in ta malomarnost otežuje poslovanje stanovanjskega urada, bo moralo stanovanjsko oblastvo I. stopnje v bodočih primerih zoper malomarne hišne posestnike in najemnike uvesti kazensko postopanje v smislu čl. 21. stan. pravilnika. — Kazni so zelo občutne, zato naj ta opo-zorltev zadostuje. IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO »BRATSTVO« V LJUBLJANI priredi na čast češkim in drugim gostom v nedeljo 23. t. m. ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« AKADEMIJO s sodelovanjem članov narodnega gledališča; gg. Julij Betetto, Marijo Šimenc, A. Neffat in Polonca Juvanova: »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom gosp. Zorko Prelovea; godbe Dravske divizijske oblasti pod vodstvom gosp. dr. Čerina In članov »Bratstva«. Spored: I. 1. Grieg: »Svečana koračnica«, izvaja godba dravske div. oblasti. — 2. O. Zupančič; »Žrebljarska«, Ivo Peruzzi: »Prolog«, recitira br. Ivo Peruzzi. — 3. Tosti: »Ne ljubim te več«, Leoncavallo: »Pesem ljubezni«, Smetana: Arija iz »Prodane neveste«, poje g. Marijo Šimenc. — 4. O. Zupančič: »Vesela pomladna epistola«, Eckstein-Šest: »Bajka o sreči«, recitira s. A. K. — 5. E. Adamič: »Kal tl ]e Mojca«, A. Lajovic: »Klša«. St. Premrl: »V Korotan!«, poje mešani zbor Ljubljanskega Zvona. — 6. A. Gradnik: Iz cikla »Tolminski punt«, I. Gruden: »Pesem irredentlstov«. M. Kragelj: »Sen o sv. Martinu«, recitira br. Mirko Kragelj. — 7. S. Rahmaninov: a) »Gospod Je vstal«, b) »Modrost In cilj«, B. Smetana: Arija Kecala lz opere »Prodana nevesta«, Pole g. Julij Betetto. — 8. A. Aškerc: »Poslednje pismo« in »Na sedmini«, recitira gospa Polonca Juvanova. — 9. Muhvič: »Od Triglava do Balkana«, Jugoslovenske pesmi, izvaja godba drav. div. oblasti. — Točke 3. in 7. spremlja na klavirju g. A. Neffat. dirigent kr. opere. II. PLES. Vstopnina za osebo 10 Din. Maribor. — Občni zbor mariborske gostilničarske zadruge, Na razne tendencijozne vesti v demokratskih dnevnikih moram resnici na ljubo ugotoviti to-le: Predno so gospodje demokrati pisali o gostilničarski zadrugi, bi se prav lahko prepričali, da je Izmed 116 gostiln, in kavarn, koncesij v Mariboru 84 koncesij v rokah Nemcev in kvečjemu 32 koncesij v rokah Slovencev. 2e iz teh številk bi se lahko demokrati poučili, da 32 Slovencev prod 84 Nemcem ne more dobiti pri občnem zboru večine. Iz nacl-Jonainega stališča Je bilo zato s strani demokratov pogrešno, da so na občnem zboiru nastopili prod kompromisni listi, na kateri Je bil izmed 8 kandidatov samo 1 Nemec, kl pa popolnoma obvlada slovenski jezik. Pogreška ie bila tembolj očivldna, ker *o demokrati postavili listo, na kateri Je bil tudi 1 Nemec. Demokratom ni bito na tem, da dobi gostilničarska zadruga slovenski odbor, ampak Je bil njihov namen ta, da zadrugo strankarsko opredete po svojem okusu. Demokratska nepotrebna izzivanja na občnem zboru so Imela le-ta uspeh, da Je padla kompromisna lista in da so bili v odbor izvoljeni nato 4 Nemci, 3 Slovenci en 1 Hrvat. Kar se pa tiče napada na mojo osebo, da sem predlagal tolmačenje mojega referata v nemščino, sem gotovo veliko manj zagrešil, k in z našim bazenom »Thaon de RevcI« še ni otvorjen. Za ta promet bodo veljali drugi predpisi. Splošno kreditno društvo v Ljubljani r. z. z o. z. Na XXV. rednem letnem občnem zboru, ki se je vršil v sredo 19. t. m., le bila predložena letna bilanca občnemu zboru na vpogled. Društvo le imelo v pretečenem poslovnem letu prometa dinarjev 17,528.881.34. Hranilne vloge so znašale Din 1,571.954.99, vloge na tekoči račun Din 750.7,15; v vrednostnih papirjih Ima društvo Din 66.454.75, a rezervnega zaklada Din 31.075.73. Cisti dobiček znaša Din 10.786.09. Glavnih in opravi nih deležev Je Din 40.180. Splošno kreditno društvo Je manlšl denarni zavod, ki je bil ustanovljen 1. 1898. Prvi predsednik upr. sveta Je bil g. Ferdinand Stare, sodni svetnik v pokoju. Med odličnejšimi upravnimi svetniki zavoda so bili tudi pokojni dr. Ivan Tavčar, Filip Supančič, Franc Kollmann, Josip Verbič, tovarnar iz Bistre, Josip Lenarčič i. dr. Sedanji predsednik društva je g. Simon Kmetec. V upravi sodeluje tudi g. dr. Danilo Marajon, podpredsednik odvetniške zbornice v Ljubljani. Danes le zavod v zadružnih delavskih rokah. Zadružna banka mu je posestrima, a to vodi g. Anton Kristan. X Trgovinski odnošaii med Grčijo in Rušilo. V zadnjem času so postaK odnošaii med tema dvema državama zeo prisrčni. Ruski delegat v Atenah je ponudil grški vladi prodaio velike količine žitaric za ceno, ki je za 2 dolarja nižja od ameriških žitaric. X Krup v Chlle. V Santiago de Chlle je prispel zastopnik nemške industrijske firme Krupp. da razpravlja o ustanovitvi nekega rudniškega podjetja v Chile. Tržna porožUa- 2ITO. Novi Sad, 20. marca. Pšenica 330— 332.50, koruza 347.50—355. moka »Os« 500, »Oss« 520, »2« 440, »6« 325, »7 ena četrtina« 260, »7 in ena polovica« 245, otrobi (r papirnatih vrečah) 220 D. Dunaj, 19. marca. Romunska pšenica 1.43 česk. kron, besarabska 1.68 češk. kron, Jugoslovenska 3.35 D. Rž, madžarska 2925 avstri.skih kron. Oves 2650 avstr, kron, romunski 3.35 dolarjev. Koma 1.32 češk. kron. Tržišče slabo. Budimpešta. 19. marca. (V tisočih avstr, kron.) Pšenica 302.5—315, rž 250—272, ječmen za krmo 280—300, za pivovarne 340 —370. oves 250-260. koruza 245—255, otrobi 180—185, lucerna 8—9. ŽIVINA. Dunaj, 19. marca. (V tisočih avstrijskih kron.) Voli 11.5—16, biki ln krave 11.5—14J. drobnica 7—11.5, debele svinje 24—25. X Svetovne zaloge kave znašajo po rotterdamskih statistikah (dne 1. marca) 4,266.000 vreč. Na Isti dan lanskega leta so znašale zaloge 7,480.000 vreč. Evropske zaloge cenijo na 1,274.000 vreč (isti dan lansko leto 1,930.000 vreč). X Zvišanje uvozne carin« na pivo In čaj v Belgiji. Belgijska zbornica je sprejela zakonski osnutek glede povišanja uvozne carine in konzumnega davka na pivo in konzumnega davka na čaj. Pri pivn znaša povišanje od 2 in pol na 7 centov za liter, pri čaju od 25 na 75 goldinarjev za 100 kg. X Produkcija rudnikov v saar.skem ozemllu je dosegla leta 1923 9.192.275 ton. Od tega odpade 8.945.658 na rudnike, kl Jih upravlja država. 246.617 ton pa na ostale pod upravo amodijacij. Dnevna produkcija je bila povprečna 43.190 ton. Delalo se Je 212 dni; zaposlenih Je bilo 77.183 oseb. Dnevna produkeja vsakega delavca je dosegla 639 kg. Koksa je bilo produciranega leta 1923 133.002 toni. X Gospodarski sporazum mtd Avstrijo in Pollsko. Pogajanja na Dunaju so dovedla v slavnih vprašanjih do popolnega uspeha. Slo Je za olajšanje potniškega prometa med obema državama in pa za vpra« šanje carinsko tarifne narave. Nadalje Je bil dosežen sporazum, da se prevede obstoječa trgovska pogodba čim prej na bazo tarife jedlnstvenosti Govorilo se Se tudi o vprašanju direktnega zračnega prometa med Varšavo in Dunajem. X Madžarski vinogradniki prirede tudi letos vinsko razstavo v Svid. Razstava ima namen, širiti propagando sa madžarska vina. DOBAVE, X Dobava zabolev. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 31. marca t L ob 11. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave 1200 zabojev za prepečenec, X Dobava ieieznih omar za Morit. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 11. aprila t. L ofertalna licitacija glede dobave 20 železnih omar xa karte. X Prodala- luksuznega avta. Olavna carinarnica v Ljubljani bo prodala dne lft aprila t 1. ob 10. url dopoldne v garaži firme »Balkan« v Ljubljani luksuzni avta znamke »Itala«. X Dobava materijah za zgradbo železniškega tira. PtI ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 11. aprila t L ofertalna licitacija glede dobava materijala za zgradbo Železniškega tira. Predmetni oglasi s natančnejšimi po* datki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpo> gled. za nacionalizacijo, ki bi se mi tudi posrečila. če ne bi demokrati tako nerodno nastopili. — Konrad Žnuderl — Mariborski sporazum vseh sloven-skh strank za enoten nastop pri bližnjih občinskih volitvah je važen dogodek za našo lokalno slovensko politiko. Pozdraviti je sporazum v. vsakem oziru. Z enotnim nastopom pri občinskih volitvah se bo Jasno pokazalo, da je Maribor po večini prebivalstva slovensko mesto, akoTavno se spodnještajerski Nemci na vse pretege trudijo, da bi prepričali svet o nemški večini v Mariboru. Za slovensko zmago pri občinskih volitvah se bo tudi v mestnem gospodarstvu napravilo red. ki ga sedaj ni In odpravilo robati ton. ki vlada sedal na mestnem magistratu. Občinska podjetja so neorganizirana In o gospodarskem stanju nekaterih podjetij se sploh nič ne ve, ker g. intemacijonalnl Župan drži svoje roke nad nitmi. Zaupanja gospodujoči socijalni demokrati nimajo med občani prav nobenega več, ker je njih gospodarstvo pod kritiko. Sicer so si socijalni demokrati radi poiskali zaveznikov v občinskem svetu, toda samo zato, da so lim reševali akte. Seveda so pa socijalni demokrati poponoma samovoljno gospodarili in neljubih predlogov sploh niso pripustili v debato. Prav tako gospod župan njemu neljubih sklepov občinskega sveta ne izvršuje. Nova s’ovenska metla je zato v Mariboru nujno potrebna. — Občni zbor mariborska podružnice Slovenskega planinskega društva. V četrtek zvečer se Je ob zelo številni udeležbi vršil v restavraciji Narodnega doma letošnji občni zbor mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva. Občni zbor, kateremu le kot zastopnik osrednjega odbora v Ljubljani prisostvoval g. R. Badlura, Je otvoril predsednik g. dr. Senior, ki Je po pozdravnem nagovoru podelil besedo tajniku g. Volčiču. Iz njegovega poročila je posneti, da je podružnica v Mariboru delovala v minulem letu zelo živahno. Poročilo omenja tudi, da so ostali potzkusl Nemcev, da si zopet pridobe Mariborsko koto, brezuspešni Društveno premoženje se Je povišalo za 25.000 Din. Pri volitvah novega odbora Je bil za predsednika »pet Izvoljen g. dr. Senior. „ — Skrlatlnka v Hočah. Ker se Je v Hočah pri Mariboru pojavilo več obolenj sa škrlatinko. Je mestni fiztkat odredil, da se vsem Šolarjem iz Hoč do nadaljnjega prepove obisk mestnih Sol _ Umri j« v petek 21. t m. v Pesnici nad Mariborom 72 letni j»sestnlk In kovaški mojster g. Karel Cižek. N. v m. p.J — Aretacija. Policija je v četrtek aretirala postnega spremljevalca dunalskega brzovlaka št. 4, Karla Mally]a, ki je s prtljažnega vosa ptujskega vlaka ukradel kovčeg z obleko in perilom v vredno«« 6000 ?ln lrl P snu*šal skrltl v službenem vozu brzovlaka. Poštenjakovlča pa so nekateri navzoči opazili pri njegovem delu in^ga ovadili policiji, ki wu Je SiS Celi«. — Predavanje. Na Ljudskem vseučilišču bo prihodnje predavanje v pondeljek dne 31. marca ob 20. uri v risalnicl meščanske šole v Vodnikovi ulici. Predaval bo sodni nadsvetnfle g. dr. V. Flerta »O testamentih«. — Umrl je v Pragi g. Adolf Dursik, kateri Je do prevrata živel v Celju kjer je Izvrševal čevljarsko obrt Deloval je pridno in marljivo pri Narodni godbi v Celju kot Izvrsten godbenik. Umrli je gotovo Celjanom še v dobrem spominu. Naj mn bo lahka d»> mača zemlja! — Društvo ca zaščito dec« v Celju j« že celo vrsto jet uspešno delovalo in podpiralo našo revno mladino. Dobivalo je tudi državno podporo, katera pa je bla i decembrom lanskega leta ukinjena. Društvo je vsled tega prišlo v denarne težkoče in se obrača do Javnosti za pomoč, da bo moglo še detovatl In vsaj delno ie podpirati revno’ mladino. Primorske vesti. p Nosilec liste dr. W01an. Dr. Josip VVUfan le bil rojen L 1878 v Trst« kot sin Inženerja pomorske oblattl Gimnvuilo je dovršil v Dubrovniku nakar le študiral pravo na Dunaju Po dovršenih študijah Je vstopil kot konciptlent v pisarno dr. LaglnJe v Pullu. L 1904 se Je preselil stalno v Trst in prevzel že po dveh letih tajniške pode političnega društva »Edinost«. L. 1910 je bil izvoljen za predsednika. L. 1909 Je bil. prvič Izvoljen v tržaški občinski svet, oz. drželnj odbor, v katerem Je ostal do >zbin> h# svetovne vojne. V občinskem svetu Je odločno branil pravice slovenskega naroda in je bil radi visok« naobrazbe spoštovan od vseh nasprotnikov. Zdi se nam odveč naglašati njegove zasluge tekom njegovega delovanja kot narodni poslanec v rimskem parlamentu Primorcem le bila v n!lh nesreči usoda toliko naklonjena, da Imajo v teb težkih časih moža njegovega kova. Sokolstvo. flv0,Sok“UkS v Uubl|..nl. Cpored akademije, dne 23. marca 1924 ob 9, url |veCeri v telovadnici Narodnega faoma. Sodeluje godba Dravske divizij«. 1. Sokol* d kor®Jr>lca. 2. Albini: Overtura Iz oper« »Baron Trenk«. 3. Gounod: Fanta^l a U ope-r® »Faust«. 4. Zajc: Duet In finale is opere »Zrinjski«. S. Nagovor. 6. »Radosti irlado-stl«, ritmične proste vaje, Uvaja ženski naraščal. ^7. Skupine na dveh konjln, izvaja moški naraščaj. 8. Vaj« s snežnimi kepami, izvajalo članice. 9. Vrhunške proste vaje. Izvajajo člani. 10. »Jutro« ritmična študija izvajalo članice: a) prebujenje, b) Jutranja vaja, c) ples, d) skupine, e) valček, U. Nastop prve vrsta članstva 9a bradlji — VctorolM * A izpred sodišče. ŽALJENJE STRAŽE. France Otorepec Ir Medvedjega sela se ie tako napil v gostilni pri Možinu v Ljubljani, da niti na uro ni več poznal. Takole ob 9. uri zvečer je dejal, da se bo ob 6. uri odpeljal. V svoji pijanosti je pričel v gostilni razgrajati tako, da je moral gostilničar poklicati stražnika. Franc Otorepec se pa tudi o prihodu stražnika ni pomiril, ampak je pričel stražnika obmetavati s psoVivam!, za katere se je mora! sedaj zagovarjati pred okrajnim sodiščem. Otorepec nima baš vzornega življenja za seboj, bil je 7 krat kaznovan radi tatvine in 12 krat radi vlačugarstva. Sedaj je bil obsojen radi žaljenja straže na 4 dni zapora. HIŠNI GOSPODAR IN HIŠNICA. Štefan Dolček v Mariboru je odpovedal svoji hišnici službo in stanovanje in sicer radi tega, ker je jemala k sebi podnajemnike. Vsled odpovedi je nastala med obema strankama velika mržnja in odpuščena hišnica je dne 29. septembra lanskega leta izrekla besede »prokleta je ta hiša, pro-kleti so Dolčkovi otroci. Prosila bom Boga, da pride Dolček kmalu v Pobrežje.« Radi teh besed je bila odpuščena hišnica Zeiiška pri okr. sodišču obsojena na teden dni zapora. Proti razsodbi se je pritožila ter se pri vzklicni razpravi dne 18. t. m. zagovarjala, da je rekla one besede le zato, ker je bila vsa obupana radi odpustitve iz službe in odpovedi stanovanja. Ni imela namena, da bi Dolčka žalila, marveč je le kritizirala postopanje hišnega gospodarja. Okrožno sodišče ji Je kazen znižalo na tri dni zapora, oziroma na denarno globo 350 Din. DIVJEGA ZAJCA VJEL IN PRODAL. Lovro Zvenšek, hlapec v Pobrežju pri Ptuju je 11. decembra p. 1. ujel živega zaj-ca ter ga prodal trgovcu Majhniču v Po-1 brežju. Matija Čok, najemnik lova, je Zven-| ška naznanil, nakar je prišel k temu orožnik ter ga povabil s seboj v Ptuj. Zvenšek je ! menda slutil, da gre tu za njegovo kožo in se Je jel upirati, nakar ga je orožnik areti- i dal. Za prodanega zajca je bil Zvenšek ob-j sojen pri okrožnem sodišču v Mariboru na tri tedne strogega zapora. TIHOTAPSTVO SAHARINA. " Posestnikova sinova Tomaž Šipek In Ivan Stanec iz St. lija sta se ponudila zakoncem Matiji in Mariji Buzen, da jima prineseta iz Avstrije saharin. Buzenova sta ponudbo sr Tla ter jima v svrlro nabave saharina i ciia 14.000 K. Toda saharina in obeh fa. ov ni bilo od nikoder. Bila sta obtožena ter sta se pri okrožnem sodišču v Mariboru zagovarjala, da sta kupila pii Plodovi v Ernežu 16 kg saharina, katerega pa sra vrgla proč, ker sta se ustrašila iinan-carjev. Ker pa sodišče temu zagovoru ni moglo verjeti, sta bila obsojena Šipek na 6, Stanec pa na 4 mesece ječe. SPRLA STA SE Ivan Dermelj in pa gostilničarka Marija Smuoova. Dermelj, ki je bil vinsko razpoložen, je hotel peljati konja v hlev, ona pa mu je to zabranila, češ, da ni v hlevu več prostora. Tudi sta prišla navzkriž radi ovsa in treh kovačev. V prepiru je sunil Dermelj Smučevo in jo poškodoval na roki. Zagovarjal se je mož s pijanostjo, in pa da ni imel namena ženo poškodovati, marveč jo je samo odrinil od sebe. Obsojen je bil na 200 Din globe in mora plačati za spričevalo, zdravila Ln bolečine, še 310 Din. GROŽNJA. Anton Vajdič iz Ptuja je grozil ženi fotografa Schrotterja s samokresom, ako ne bode pričala pri neki civilni razpravi v njegovo korist. Sodišče ga je pri prvi obravnavi oprostilo, vsled česar se je tožiteljica pritožila in je bil Vajdič na drugi obravnavi obsojen na tri dni zapora oziroma 500 Din globe. NAVIJALCI CEN/ Alojzij^ Kralj, pek v Petincih je bil pri okr. sodišču v Lendavi obsojen na 1 teden zapora in 500 Din denarne kazni, ker je prodajal 6 dkg težke žemlje po 1 D. Vlo-živši proti tej razsodbi pritožbo, je okrožno kot vzklicno sodišče v Mariboru ugodilo pritožbi v toliko, da je zaporno kazen znižalo na dva dni zapora. — Hugo VViesen-stein, mesar v Ptuju je proda! 28. oktobra lanskega leta Sofiji Ernejc 1 kg telečjega mesa za 40 Din. \Viesensteln je bil v prvi in drugi instanci obsojen na 1 teden zapora in 1000 Din denarne kazni. MLEKO MEŠAL Z VODO. Veletrgovec Adolf Bemhard je bi! radi pokvarjenega oziroma z vodo mešanega mleka obsojen v prvi inštancl na 4000 Din globe ozir. 8 dni zapora. Na vzklicni razpravi pa je bil popolnoma oproščen. FINANCARJA JE RAZŽALIL. t Posestnik Jožef Hampl iz Dobrenja je v Št. liju razžalil finančno stražo, ki je pregledovala njegovo prtljago. Rekel jim je, da so pijanci in falolje, ker premetavajo njegove stvari tako neusmiljeno. Pri tej priložnosti je skušal dopovedati financarjem, kako da se je dal neki orožnik podkupiti za kos kruha. Hampl je bil obtožen in 17. t. m. pri okrožnem sodišču v Mariboru obsojen na dva meseca zapora. H icinoTivoli Od 29. do 23. marca: Tekmeci. iST HARRY PIEL. : Kno v vlaku. Na železniški progi London-York vozijo vlaki, katerim je PTipet vagon s kinematografom. Med "vožnjo se vrši po več predstav. Kakor poročajo listi, se potniki zelo pridno poslužujejo tega potujočega kina. AfmsndsencNra efespa-dicija na severni pol. Amundsenova polama ladja »Maud«, katero vodi kapitan Uisting le počasi napreduje. Po vesteh, ki so dospele meseca februarja, je ladja krenila preveč v smeri proti novosibirskemu arhipelagu, tako da nima mnogo nade, da bi dospela na severni pol. Ze prej je obstojala nevarnost, da bo »Maud« zadela ista usoda, kakor je zadela »Jeanette«. katero je vodil Deloughe, ki je poizkusila po ravno isti poti doseči svoj cilj, so jo pa severoiztočno od omenjenega arhipelaga razdrobile velike plavajoče ledene plošče. Posadka se je takrat skušala rešiti, kar ji pa ni uspelo; vsi kolikor jih je bilo na ladji, so našli smrt v ledenem morju. Ostanke ponesrečene ladje so pozneje našli na obalah Gronlandije, iz česar se da sklepati, da so morali biti zaneseni na ta kraj preko pola. Ta čudna pojava je dala povod najrazličnejšim zaključkom. Slučaj je nazadnje dovedel F. Nansena na misel, prepustiti nameroma svojo ladjo ledenim pločam, naj jo ženejo samo proti severnemu tečaju; poizkus se je izborno obnesel. Holandski strokovni list spominja, govoreč o usodi ladje »Maud«, na ta slučaj in razpravlja na to o možnosti obstoja gotovega toka, »toka severnega pola«, kakor ga naziva Nansen. kateri bi mogel ponesti s seboj tudi Amundsenovo ladjo. Iz potovanja te Nansenove ekspedicije z ladjo Fram v letih 1893 do 1896, sklepa list da mora biti usmerjen ta tok od ene do druge strani severnega pola. Ker pa »Maud« zelo slabo napreduje, so sedaj strokovnjaki izrazili mnenje, da mora biti ta tek nestalen in brez trdno začrtane smeri. Holandski list smatra ta zaključek za preuranjen. Ne glede na to, da so razmere, v katerih se Amundsenova ekspedicija trenutno nahaja, skoro popolnoma neznane, je že samo či-njenica, da se »Maud« stalno pomika proti zapadu, dovolj velik dokaz, da je tok severnega pola še vedno usmerjen tako, kakor sta ga našla Deloughe in Nansen. Pri tem se pa ne sme pozabiti, da je »Maud« 2. marca 1923 dosegla približno 74 stopinj severne širine in 177 stopinj istočne dolžine po Grenwichu — a 4. decembra 1923 se je nahajala komaj na 75.10 stopinji severne širine in na 195.30 stopinji istočne dolžine, tako ds je v celih devetih mesecih napredovala samo za 400 milj. . « To je polževa pot in skrajno neverjetno je, da bi se mogla od novosiblrske grupe na ta način približati polu. Stvar ic tudi oceanografska zanimiva. Izgloda namreč, da je istočno od arhipelaga Nansenov tok zelo šibak. Na tem mestu se nahaja naj-brže podmorska obalna površina. Razen tega je mogoče tudi to, da menja struja od leta do leta svojo intenziteto, kar se god} tudi pri drugih tokih. Pravi Nansenov tok pričenja šele zapadno od novocibirskih otokov in tu, severno od izliva reke Lene, je Nansen izročil svojo ladjo na milost in ne-' milost ledenim pločam. Strokovnjaki pričakujejo sedaj nestrpno novih vesti o na* daljni usodi Amundsenove ladje »Maud«. Raznoterosti. : Ponesrečena angleška križarka. Dne 29. februarja je divjal ob angleški obali silen vihar, ki je odtrgal vojno križarko »Suttley« z njene baze. kjer se je nahajala v popravilu. Križarko je zaneslo v Severno morje, kjer jo premetava razburjeni element že tretji teden brez cilja sem in tj* ker je ladja, ki ima 12.000 ton. brez vode-Na brodu se nahaja nekaj desetin ljudi, ki ne morejo dovesti parobroda v kako pristanišče. Zaloge živil na ladji so zelo majhnt in se je bati, da bodo ponesrečeni pomrii od lakote, če se ne posreči pravočasno rešiti ladje in jo dovesti v kako pristanišče. : Prohibicija v Ameriki. Ameriški carinski uradniki so dne 13. marca zaplenili t nekem ameriškem pristanišču kar cel angleški orjaški parobrod »Orduna« in aretirali devet oficirjev ter vse moštvo, ki so jih izpustili šele proti težki kavciji. Parnik »Orduna« je last angleške Royal Matt Steanchip Line in je imel naloženo za preko 10.000 dolarjev žganja in morfija, ki so Sa nameravali vtihotapiti na ameriška tla. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: / Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani 1 Henry Murger 69 La Bohčme. Prizori iz življenja cisanov. (Nadaljevanje.) »Čudno je to, če bi tudi ne hotela iti k Marcelu, bi me tja nagnal veter.« In podvizajoč korake je nadaljevala svojo pot, bila je vesela kot ptica, ki leti nazaj v svoje prvo gnezdo. Naenkrat je jelo močno snežiti. Musette je začela z očmi iskati, če bi ne našla voza. Zagledala ni nobenega. Ker pa je bila vprav na oni cesti, kjer ie stanovala njena prijateljica gospa Sidonija, ona, ki ji je bila poslala Marcelovo pismo, se je Musette domislila, da lahko gre za trenotek k tej ženski, da počaka, dokler ji vreme ne ddpusti, nadaljevati pot. Ko je stopila Musette v stanovanje gospe Si-donije, je našla tam številno družbo. Nadaljevali so landsknechta, ki so ga bili začeli pred tremi dnevi. »Ne dajte se motiti,« je rekla Musette* »prišla sem samo za trenotek in takoj zopet odidem.« »Si dobila Marcelovo pismo,« ji je na uho zašepetala gospa Sidonija. »Da,« je odgovorila Musette, »hvala; grem k njemu; vafbi me na obed; hočeš iti z menoj? Se boš zelo zabavala.« »Ne, ne morem,« je dejala Sidonija in pokazala na igralno mizo, »kako stojim?« »Šest Iouis-d’ orov,« je dejal prav naglas bankir, ki je mešal karte. »Stavim dva!« je vzkliknila gospa Sidonija. »Nisem prevzeten, začnem z dvema,« je odgovoril bankir, ki je bil že večkrat pasiral. ” " in as. Pogorel sem,« je nadaljeval in izpustil , »vsi kralji so mrtvi.« ne govori o pdlitiki,« je dejal neki noje sovražnik moje rodbine,« je zaključil bankir, ki je še enkrat obrnil kralja. »Živel kralj!« je vzkliknil. »Draga prijateljica Sidonija, dajte mi dva louis-d’ora!« »Zapiši si jih v spomin!« je dejala Sidonija, divja, da je izgubila, »Pet sto frankov ste mi dolžni, mala,« je dejal bankir. »Prišli boste do tisoč. Pasiram.« Sidonija in Musette sta se na tiho pogovarjali. Partija se je nadaljevala. Približno ob istem času so sedali cigani za mizo. Ves čas obeda je bil videti Marcel nemiren. Vsakpkrat, ko so se slišali koraki po stopnicah, so videli, kako je trepetal. »Kaj ti je?« je vprašal I&idolf; »človek bi rekel, da koga pričakuješ. Ali nismo vsi tu?«. Umetnik pa ga je pogledal s pogledom, po katerem je pesnik razumel, kakšne misli navdajajo njegovega prijatelja. »Res je,« je rekel sam pri sebi, »nismo vsi.« Marcelov pogled je rekel Musette; Rudolfov pogled pa je hotel reči Mimi. »Žensk nam manjka,« je rekel naenkrat Schau-nard. »Vraga!« je zatulil Colline, »kaj ne boš tiho s svojimi grešnimi opombami? Dogovorili smo se, da ne bomo govorili o ljubezni, to kvari omako.« In prijatelji so zopet začeli piti iz bolj polnih čaš, zunaj pa je še vedno snežilo in v kaminu so svetlo gorela drva in metala od sebe umetni ogenj isker. V trenotku, ko je Rudolf na glas žgolel kuplet pesmi, ki jo je bil našel na dnu svoje čaše, je nekdo potrkal večkrat na vrata. Kot potopljenec, ki se z nogo upre v dno vode in zažene na površino, se je Marcel, ki se ga je začenjalo prijemati vino, pri tem trkanju dvignil s stola in tekel odpirat. Gospodične Musette ni bilo. Na pragu se je pojavil neki gospod. V roki je držal košček papirja. Njegova zunanjost je bila prijetna, njegova nočna suknja pa je bila zelo slabo napravljena. »Najdem vas v dobrem položaju,« je rekel, vl-mizo, sredi katere je bilo velikansko stegno. »Hišni gospodar!« je dejal Rudolf: »izkažimo mu čast, ki mu gre!« In jel je z nožem in vilicami zvoniti ob krožnik. Colline mu je ponudil svoj stol in Marcel je vzkliknil: »Daj Schaunard, čašo za gospoda! Čisto prav pridete,« je rekel umetnik gospodarju. »Vprav smo hoteli napiti lastnini. Moj prijatelj tu, gospod Colline, je govoril zelo ganljive besede. Ko ste že tu, bo zopet začel, da vas počasti. Začni, Colline!« »Oprostite, gospodje,« je rekel gospodar, »ne hotel bi vas motiti.« He čakaj spomladi! Naroči takoj: seme* sadno drevje, dalije, vrtnice, gladiole 3. t. d. Velevrtnarsko podjetje »VRT« DŽAMONJA (N DRUGOVI, Maribor. Zahtevaj cenike! 2,500.000 Dinarjev posojila v svrho povečanja obrata išče za dobo 2—4 let industrijsko podjetje v Sloveniji, katero se lepo razvija in je z naročili preobloženo. — Vredno je 4 milijone dinarjev. Nudi vknjižbo na I. mesto 20% obresti in soudeležbo na dobičku. — Ponudbe na upravo lista pod »Popolnoma varno in dobičkanosno". Hliip mul motorjev, svetilnih teles, gradnje elektrarn, instalacije elektrotehnično podjetje Leopold Tratnik, Ljubljana Ha drobno! Sv. Petra cesta št. 25. Ka dBilSlO! FRflfiC CERAR, M z 0. Z. v Domžalah pri Lubljani tovarna slamnikov in klobukov zaloga v Celju, Gosposka a!. 4. Popiavila se sprejemajo vsako sredo vLjublianl, Prešcrnovaullca St. 5. na dvor. Kovačevič &Tršan. Od dobrega nalbolie! Dvojno sladna „METJt“ ržena kava v zavitkih po V* i*\ Vi kfif« Produkt dolgotrajnih preizkušenj! Oblikuje jo naj finejši okus m aroma! Najboljši nadomestek zrnate kave. »ADRIA", tvornica žitne kave, velepražarna zrnate kave, Glince pri Ljubljani. Izšla jo zanimiva narodnogospodarska knjiga: Dr. Karol Engliš: DENAR v slovenskem prevodu dr. Albina Ogrisa. Širšim krogom inteligence kot orijentačen spis o denarju koristen svetovalec. Knjiga je izšla v okvirju »Splošne knjižnice", kot 14. zvezek in obsega 236 strani. Cena: broS. Din 26'— vei. Din 32'— Naročila sprejema: Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg a- In razvil je košček papirja, ki ga je imel v roki. »Kaj je ta tiskovina?« je vprašal Marcel. Gospodar, ki je bil z raziskovalnim pogledom premeril sobo, je zapazil zlato in srebro, ki je bilo ostalo na kaminu. »Tu je račun,« je naglo rekel, »bilo mi je že čast, predložiti vam ga.« »Zares,« je rekel Marcel, »moj zvesti spomin me na to spominja; bilo je v petek, dne 8. oktobra ob četrti čez poldne; dobro.« »Ima moj podpis,« je dejal gospodar; »in vas ne nadleguje*...« »Gospod,« je rekel Marcel, »hotel sem priti j* vam. Moram z vami veliko govoriti.« »Sem vam popolnoma na razpolago.« »Napravite mi vendar veselje in okrepčaj^ se,« je nadaljeval Marcel in ga primoral, da ie izpil kozarec vina. »Gospod,« je povzel umetnik »zadnjič ste mi bili poslali košček papirja.... s po* dobo, ki predstavlja damo, ki drži v roki tehtnico. Na poslanem je bil podpis Gotard.« (Nadaljevanje) Diletantskim »Splošne priporočamo sledeče zvezke odrom knjižnice”: Št. 3. I. Rozman . , 6 L. Novak . »11. P. Golia . . . 12. Milčinski . . 18. J. Vrhlicky,. Testament, ljudska drama v 4 dejanjih ....... Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju . ..... Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih . . . Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju 19. G. Hauptmann Potopljeni zvon, dramatska bajka v 5 dejanjih . . . In Andrejev. . Gaudeatnus, komedija v 4 slikah . .................... broS. tc*. Din 12'— Din 17*— 6 — 12--12-6 — 16 — KL- IT— 17 — 17'— IT— 22 — ZVEZNA KNJIGARNA V LJUBLJANI Marijin trg št. 8. OGLASI Cena oglasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadaljna beseda 2!» para z davščino vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih! Salonska on novo preoblečene, 4 fotele, divan in miza se proda po zelo nizki ceni. Naslov pove uprava lista. Helfert: „Geschi chte der oster-reiehischen Revolution", 2 zvezka, krasno vezana v polusnje, proda Zvezna knjigarna, Ljub-liana. Marijin trg št. 8. in angleščino poučuje učitelj, ki je bil dalje časa v inozemstvu. Cena Din 5'— na uro. Ponudbe pod ,,Jezikl“ na upravo lista. lepo posestvo, 9 oralov 15 min. oddaljeno od postaje Konjice, obstoja iz 2 oralov vinograda, 2 orala sadonosnika, 8 orale gozda, diugo njive. Poleg zidana hiša a tremi sobami, spodaj obokana klet s stiskalnioo, vinlčarlja z eno sobo in hlevi. Vse s opeko krito. Cen« K 650,000*—. Naslov v upravi geta, V nobeni ii naj ne manjka knjiga „Babi-lonska uganka". Dobi se v vseh večjih knjigarnah. Belo 16 let stara s 6 razredi ljudske in 1 letom meščanske šole sirota brez matere, želi vstopiti kot učenka v kako trgovino z vso ali delno oskrbo v hiši. Ponudbe * pod „Učenka“, na upravo lista. Motomo ii 3l/, PH v dobrem stanju, so vsled pomanjkanja prostora ceno proda. Vpraša se pri vratarju v hotelu »Slon«. Poroštvo Pekovskega im starega od 14—16 let, poštenih starišev, sprejme takoj z oskrbo po dogovoru Mihael Lesnika, pekovski mojster, Dolenjavas 22 pri Ribnici. obstoječe iz 40 oralov zemlji-šča, polovica obdelane zemlje, ostalo gozdovi in travniki se proda tudi z inventarjem vred. Naslov v upravi lista. . soliti m želi se seznaniti v svrho prijateljstva z gospodično ali vdovo. Zenitov ni izključena. Dopisi s polnim naslovom in sliko na upravo lista. Tajnost zajamčena. Mio intustrijsio ali večjo trgovsko podjetje rabi dobrega knjigovodjo? — Eventualno: Kdo želi v tej stroki poduka? Obrni se nemudoma na upravo »N. Dnevnika« pod »Dobro za dobio«. Salonski gramofon Hov 16 HP utor na surovo olje za Din 45.000 Pokojninski zavod, Aleksandrova cesta 12. z nekaj ploščami ter garnitura, obstoječa iz dveh dekoracljskih svečnikov po 5 sveč in dobro-idoče ure na prodaj radi pomanjkanja prostora. Naslov pove uprava Usta. Ml V0Z0V0 vseh vrst ima nove v za*!sji ter izdeluje solidno po n*i°^ ceni, kakor tudi sprejema * « popravila. M, Ložar, izdelo_v*1 vozov, Dragomelj pri Domž Klini „ zamenjam, ocenjujem u> to* vzamem v komisijsko Pr0% poštne znamke, star kova®^,, nar, starine. In sicer posa«1* p in zbirke.Osobito iščem*® oJj. na pismih iz trgovske kor4% ), dence ter aktov ( 1850'''.tsk* Nubor, Ljubljana, Gosp®*’ cesta 5, II. nadstr. ______ ..HIL«..—— j Laurin & Klement J2/14 H ^ sedežem, šport karos«%^njU kompletno v najboljšenJ se proda. Ponudbe P°® ijjt*-„Nizka- cena" na uPf>v —* Proti dobro ohranjene Du^j^ ^jej citre za. 760— D‘° . N*- ..Dunajsko &olo‘‘ ** _ •lov. sej^i*ve 20