St. 8. V Gorici, 24. februvarja 1888. Tedaj „So8aa izuaja ^rsak petok in telja popold prejemana ali v Oorict na don> poSiljana: Vse leto.....f. 4.4!' Po! leta.......2.2i Cetvrt k'ta . , » . ., 1 i'' Prs oznamUh in tnko tudi ju-i ,,p<-. $lanicahu se plaoujfi ?.a mmulno trUtnp. no vrtio: 8 kr. te sp tiska i fcra? 7 „ „ ,. „ 2 ,............... "......""""«'W"»......m""3~"„ Z% *cL« 6rk« j»o jirostori! jllOfe SOČA ^L^i Posamezue Stevilko bc dobivajo po 8 kr. v touakarnicah v gosposki ulii-i blizu „treh ltron", na etarom trgu hi v nisnski ulicst tor v Trstu, vi:i Ca-aeriuft, 3. Dopisi in navounina naj se poalja , opravnistvp „S(»Cea Via Semlnario St. 10 Rokopisi sono yracajo; dopisi -naj .. so l)lri»ovoljno frankujcjo. — Dclalccnj iu di'ugim uoprpinnzium se naroCums r.tili. ako*c n«)i\*e pri opravmstvu. NASI EOKODELOL j Spisal dr.^Prane Oblak, Sploh je priznano, da d e 1 o je vir pravega bo-gastva v clovefikeni druitvu. Kakor razlidai so aadint, po kateri Be delo zvriuje, kakor razlKwo so tudi redi, na kierih ae ka2o plod dlovelkega dela, tako razlidni go tudi stanovi dloveSkega drultva: tukaj z znojero v obrazu koplju p o 1j e d o 1 © « po zemlji in napravlja dolge razote; tata se trudi tokodelec, da bi ua-redil za dloveke potrebno in pripravno red; spot tain vidil nditelja, ki se trudi, da bi trdoglavim in trmaitimfpaglavcera vbijal v pamet prve pojmove vede; tam sedi za mizo zdravnik in dalje odvetnik tor tnisli, prvi kako bi zdravil na telesu bolnega dioveka in drugi, kakft bi prisili! hudomulnega zlobneza, da bi priznal razziiljeno pravico avojoga blftnje^a in po-pravft atorjeno Skodo; dalje nalotil nave&tnega sodas ka, ki *!u$i ncprwtranski pravici; umetniki, m o & j o z n a n a t v a, d u h 0 v al k i in veliko dru-gih »taoov (ne izjemljem vojagtva) so trudijo, da 6i oaredevaii dlovelko druStvo, ki m vaem tem ata-vovom akazuje bolj ali manj hvalelno. Yondar pa so nahajajo raod razaimi stanovi veliko raxliko, in to razVtko milejl© napravljati ali vsaj no dovoliti, da bi ae pooatrile, je dolznost dr/.:ive, Kakor iraa driava p r a v i c 0, koja ee no daja oportikiiti, da so oaako prizoa ujona veljava povaod Jam, fcamor sogajo nj«»no raftjo, prav onako ima tudi dot In os (f da zjednaci vsaj ra-smcro enaciii stanov po razuih srojih de&lah. Koliko greSi glcdo tt'ga n «p revidnost, ko« liko razlifioo razmere, koliko posamezne n«pri-merne 11 a p t a v ©, koliko nesposobne 0 s e b 0, to v-pr«ianj» jovno raspravljafi, ni varoo, ker s tetn bi pri^el clovek v nevSeccn polozsij, mar«ikaj in marsi-ktvrega oatro grajati, — in naslodck bi bil kvarljiv itveri. Prav tnkaj iaiam v mialih na§ rokodola'ki ¦ tan. Rea je s:cars da zgodovinski dogodjaji so prav pri nas^bili jako peotivni vciemu razvoju tako iuieno-vauega arediijega stanu, kateroga cbn so v prvi vrsti rokodeiei,0 rva jo tudi,- da prav ti dogodjaji so LISTEK. SBSBM VAM NOVICE... (8oiiLaa pr»Tljic«; ieiki napinai I. L. Hrdiua; posl. Vlaafitnii.) (Dalje.) Po vefierji pozove Tatar Bfasb, naj mu pcda jedno jsbelko izmed onih, ktora rso nara?oana na mahu tog] oltDPm. „Ig ti, Sena, podaj mi noi — bodera \U moral ˇ bododem leta zopot poslati kacega na oni avet—,a Yzel jo noz in razkrojil jabelko poSez-------. nLe poglejt©, prvi^ je letos po dvajsetih k:tib, da se .zvezda* mi kaSo v jabelku. Prajo je bil vsa-kokrat skrii", in tadj vsako leto je kdo v gajih iz-dihnil. A letoa zve2da f Pozor tedaj! Sam bi u2e rad, da bi mi do gmrti ne bilo vad treba v slanske gaje. Nikakor ni aladak gut, iraeti v roci treaofiega m ob-sojeaca. Torej poglej, zvezda tu nk meoi »»b je pokazal krt2, — glejte!" pravi Blai tek' ka^e razkrojeao jabelko. Tatar prerai§ljujo5 pogleda na jabelko — hm! Potem obcae o6i na Bla2a. „Ja!i mialixn, mladeuig, da bi tudi ti to uzo izvrSil. Bil s: z meaoj trikrafc v gajih, —• vel, kako se ovija vzvica?a BPustita tako pogovore," re8o Tatarka, flvi dva bi z jabelka prisla br2, Bog ve\ kam. Ti si se zdrav 1 mofien ia preden izro6i§ urad svoj Blazu, potece se maogo vode. Tfga jaz niti ne do6akam. Govorita 0 Cem drugem, danea na takien prazcik/ pbroila 6(a tedaj pogovor, pojedla vaak svoje pripravljali nase krajauo za nezmieel, da S3 v dra-Stvenem obziru vsled naravnih pravil nasa ljudstva (v drzavnem zboru tako imonovani „ju4ni dezelani") ne dajo zjoduaciti s sovernimi de^elani nase dr^ave; res je pa tudi, da se pri uas prav med rokodelskim sta-nom fiuti vedno ve6a potreba, da viSe mofii, kakor jih morejo kazati posamezniki, mogofino izkli-dejo na dan in vredijo nas rokodelski Btan tako, da ne bo rndgcl vsak premoien su§mar a pomo6jo kake kupcuske zbornice, ki ne zastopa rokodelskih intere-80V, (stan rokodclcev in stau kupcev imata veasih prav nasprotne interese) segal z dobickarsko roko mod rokodelca mojtstra, med rokodelca pomaga6a in med konsumenta in tako polnil lastni netiasitljivi 2ep. Promembe, katere namerava obrtoijska postava najnovojle izdaje, ae pri nas niso ie ui'esni&le in se nionda n« bodo Se dolgo zaoele izvrSovati. Nofiem tr-diti, da je slaba volja kriva temu zakaanjenju, ne morein misliti, da bi neznioznost ali lenoba poklica-nih nwei nasprotje delala namoram sedanjega mini-sterstva, ali to pa moram omeniti, da ovire, ki so so delalo pekovski zadrugi v Trstu, izzivljajo od nasih rokodelcev krepkejse stanovske zavednosti in delal-nosti. _______ O c. k. po^tni liranilnici. Kdor ni5 nima, nwi hropenenja nima, da bi kaj imct in vse, kar Blu^ajno dobi, tudi sluSajao zapravi, cos, druzega nimam nego to, vzljem lo to, in res, tako v/Jjo dan na dan vse sproti, da ni nikoli goldi-narja gospodar. Zato marsikdo nima nic, daai maogo dubiva. Zlata ro3nica je, da nikdo nima toliko, da no bi mogol porabiti — kdor hp6e kaj imeti, mora si le prihraniti; pa tudi ga ni, ki bi imel tako malo, da no bi mogel ni6 prihraniti. Kdor si po krajoarji pn-hrani 5 kr. hrepeni po desetici, in kmalu si tudi to prihrani; potem pa hrepeni po dvajsetici in dalje po gnldinarji ltd. Kdor je tako sre6en, da so na to prihranilno pot ali stran nagne, ta ai gotovo lahko piidobi p.emozenja, ker dandanea §0 dninar dobiva vefi denara, nego ga je nekdaj dobival poaestnik ali cesareki sluKabnsk. Vso je odviano od tega, kako kdo dobljeao uporablja, da se zaa izogibati poieljivosti in jabelko, in Tatar je zacel praviti 0 vojaki. Bil je sestnajftt let pri oklopnikih — tak u2e v6 kaj pove-dati. Pripovedoval je mnogn o tem in, ko je pravil 0 bitvi pri Slavkovera, kakd so atali tam| 6f»ski 0-klopniki z rusko vojako proti Napoleonu, kako so tarn stali na zamrzlem ribniku, kako so bo Kusi vdrli skozi led v vodo, in jih je vedina poginila, u-molknil je Tatar hkratu i §el k oknu. Molfie je po-slu§al. nPoglejmOj kak6 beii 6as!a pravi, vra6ujo«S se k mizi, in pogleda na uro; v Slaneni zvoni k polu-no6neji masi. Ko, das je, da se napravim." ,,Pojdete k polunoCnej mali, 060 ?" vprasa BlaX. pTi ai bil vlani, a jaz pqjdem letoa. Oba ne moreva iti, mati bi se tu satna bala Poateljita si in pojdita spat." jjNe, jaz bodem §e nekaj 5aaa sodela," re6e Tatarka i privrSe le nekaj drv v pe6, MKakor hodei !a In Tatar zavil so ]0 v koiub, obul visoke 2nih knjiiic, izp!a6a!i pa 317,009, sedaj So jih jo 597.708 med* Ijudstvom. A to je itak zuauc, da j. de:t vh'2nifc «me zx svojo mvbs imeti mmo jedoo jodmo vloz" o knjizico, na katero more deoar vlagali in izjomati [,o vsoh avatrijskih poStah, katera mu jo pac nijboij pri roki. YA stroSki, kar jih ima po&tna hranilnica prikri-vajo so -a lastuirai d-»ljodki, a kar preoataja, to se odatopi drzavnej blagajnici za njene potrebe. Skli-poma §e doaiavljamo priardno ieljo, fnaj bi se po Sloveuakcni povsod ravnait po vod'tlu : „Moli, dolaj in varduj la ter naj no bode hiae, ki bi no bila v zvezi a c. kr. poStno uranilaico. Mrva k mrvi, po-gada; kameu k kamuu, paladu ^VpraSaj jo tedaj, a vendar pojdi uLe 1" Blai se je napravil, sel v dumuato, vzel si nekaj pod suknjo in rekel: „Tak6 si zaprite vezo, mail, i de bi so ode preje vtnil nego jaz, povejte mu, kam sem odfiel. Teste, kako sem si vrezal zvecer v jabelku krii?"— — ffhty* jprjb,) Dopisi. POtlyOrO, 21. februvarja. — Ne davoo smo v dasnikih ditaii, da so je v prvih devetih mescih 1887. 1. za 5 525 gld. ved tabaka pokadilo nego v iati dobi 1886 leta. Za smodlcc, eigarete in iobak, pravijo da zaasajo dohodki skupaj 57.256.101 gld. na leto. Mar-sikatercma se to stevilo proveliko zdi; de premisli, da sedaj zevsak mlekoaeaoo kadi, pale lahko vrjame, da tem atevilkam ker mnogo pripomorejo ti mlodnjaki z onimi krojca>'ji, ki jih atar&era izmaknejo ali kakor si bodi dobe. Prepogoato se tudi dogaja, da stariil otrokom dovoljujejo ta strap kaditi, da viilijo, kako ponoano njihov ain koraka dried smodko med mled-nimi zobi. Zapazt ao pa, da ravno taki v corkvi med sluibo bczjo motijo, ker nimajo niti melitveue knjigo, da bi se sami zamotili in druge polog sebe v miru puatiii. Pri* takih dozorujo sad, kakorSnega, zali 15ogt moramo okusati pri — ze vosto kaj mislim redi. Starisi, pazite, da odrcdito svojo otroke v pravi kr-Sdanski veri in v domoljubji! Skrbite, da so bodo Yasi sindki, dokondavgi domado solo, obuaaali tako, kakor se apodobi; kupito jim molitvono bukve, ne. tabaka! da bodo v corkvi brali in molili; upisito jih v druzbo sv. Mohora. Omenim pa §e drugo na-pako (Pa ue, da bi kdo mislil, da to' zadova lo Pod-goro, od koder jo ta dopis.) Mnogo starsev puati svojim otrokom, da hodijo po htsah soldov beradit; otroci dobijo soldo in si za njo kupijo, kar so zmi-slijo, tudi smodke, zveplenk itd. Zi.ubo^no druSine bi bilo treba priakrboti, dabi imele kaj jeati in ne bi gonile otrok beracifc po hi§ab. Kolikrat slisimo v eerkvi nasega castitega dubovna milosrdno klicati, nagovarjati in prositi starise in goapodarje, naj vender pazijo, kako njihovi otroci rabijo svojo zhto mladost. Ali, zali JBog, pri tolikem njegovem trad»i se se nahajajo biuseci jeziki. Morebiti o priloLnosti kaj ved o tem. ___________ O. I. K. IZ Ren5, 21. f«br. — Draga „8odatt 1 zaraan i§dem v tvojih predalih dopisov izRend. Kolikovodo jc Ze steklo dez jez, odkar si bila prinesla par besed iz peresa gospoda, ki ga danea ni ved v Bon-dah; Sibai je nale dokleta, ki hodijo iskat zasluzka v blazeno Aleksandrijo, v Egipt. Rea jih je tudi iz n.vse vasi pdmeroma mnogo ondot, a ved jih je iz sosedojih vasi, a. pr, iz Gradilda, Bilj in druzih. Bilje, ako se ne motim, imajo skoro celo naselb'mo ondot; kajti njih stevilo je ct;z 100. Pocele so po-hajati tjokaj peed kacimi 18, leti. Ker je navadno vsaka v preoej kratkem dasti priSIa s kaj lepo svoto rumenjakov nazaj, naudusilo jo to se drugo tako, da je Egipt dandanes za nje obljubljona dezela. Sicer pa muogim res ne ostaja drnzega, kajti porodo se kar „tje v en dan" — jaz nid, ti nid! pojdom pa za „bajo" v Aleksandrijo! Istba, v par Ietih pri-hrani si par stotakov, vrne se doraov / blagoatanje je dosti zboijdano. Mnogim dru/Jnam gre danes boljo; mnogo hi! je popravljenih, muogo hisvboljlem stanu. Se celo cerkev ima se njim za marsikaj zahvaliti; pred leti zlo2iIe so za lepo Hklodo", za sliko Mator Bo2je Lourdske i, dr. redi. Krivica bi stj jim torej godila, ko bi jih dloyek hotel grajati •— rekie bi nam lahko: bolje nego v Ameriko, in prav bi imele. Iz Amerike imamo jako slaba porodila. Tam zapravijo, kar imajo, ter se vraejo ubozceki nazaj — brez da-naija, brez skehe. V Amociko torej ne; in hvaia Bjgu, ni ei se nibdc nas;h vasdanov umislil iskati tm mfo, Tedaj —• mj U jim svetowdi r Alefe. sandrijoP Ne—ker, da si se navidezoo blagosfcanje ne-, kterih zboljsa — trpi pri - tem obdna koriat. Kdo nadzoruje v daljini te mlade dekleta ~ Venice P Kdo trpi, ako jedna teh tam zboli (kar se jo 2e zgodilo)? Trpi torej valed tega — naravnost — obclna in tudi domadi rokodeloi — kajti kdo ima dobidek od njih tmda, ako so po toliko let zunaj ?~ 8Nravnost" trpi—raladoletaost potrobuje nadzor-stva, Mlade Venice izroSajo avojo otroke drngim v izrejo. M»2 se prerad privadi lahkemu ^ivljenju — saj dela 2ona! Pokazalo se ja to ^e vedkrrtt. Oba se valed tega boljtiemu privadita, odvadit se delu in zivita bolj ua lahkem, dokler je so kaj v biagajnici; So tem pa jima nel ostaja druzt*ga, nego „obljttbljcna eiela*. Sicer velja tudi tukaj — kar teinu koriati, druzemu Skodi! Bododnost bode pokazala, koliko je Alek^andrija koristila. Gotovo dobro bi obdina sto-rila, ko bi to izseljevanjo kako omojila, ter a torn katuo in obdao koriat varovala. V tem oziru naj bi kaj ukrenile tudi druge ob-dine, kajti ^onaki apol prerad iSde zakladov v Alek-aandciji. Wdejo si pi zauluzka po svotu tudi ma^ki. Poleg kraetov jo stdarjev najved v Rea&ih; okolo 400. Najmanj 2|3 jih gie d«loma v Boano, Hercego-vino, Kranjako in Stajer.-ko vsako leto podotkom me-scca marca ter oatanejo tam do „b'>i&idau; toroj po 9 meaocev. Na ta nadin pridluXijo, kolikor troba, da si vzdiiujojo dru2ino dotna in prihranijo toliko, da dez zimo (ko ni zasluika) tudi aimi pre^iv6. Koliko i-majo pa oataii vusdani in sploh obdina od toga kori-sti?—Suielo redom, da ntkake, marved Skodo; kajti ako kdo teh zboii, pride oiydini na raino; ktnotovalcu pomanjkujo dolavcev; rokodoioi: dovljarji, krojadi in drugi pa imajo tudi Sko lo, koc med dasom, ko je nad 400 Ijutli \% vasi, lahko roko kriL«m drze. Tudi tukaj je dvomiti o pravem razvijanji nrav-nosti n«:kterih mlajsih zidarjov; k «jti kumaj 15, 16 let atari, so k* prosti. Gotovo bi ttidi tukaj bilo u-meatno, da bi obdinako staresinatvo potrebno ukro-njlo, tor so v^aj zavarovalo za sludaj, ko bi katerdo-tidnih tam zbolol. Kaj naj bi toroj iupanatvo glede tega ukrenilo? Zidarji in drug; pohnjovalci na ptujt; naj oanujojo drustvo, oziroma druStveno blugijnico, v katero naj uckoliko novcev na mo3eo pladevajo — ter tako obdini j)omagajo za-se k slud^ju ne-^posobno ti za delo, kajti /liar jo v velikej novarnostf; pale uaj mu katnon na prat in mu g.i lo mala pokvedi, dmti je, da nosi roko todon dni bolno, Ako pa no kaio tako drustvo oanovati, dela naj gupamtvo na to, da so vsak v 2o ustanovljono drufifcvo vpiSojo — predno sme iti iz oboiuo dolat. Zupaosfcvo jo bilo a'cer z j vpeljalo, da ao je moral vsak vpiaati v n»lov. bralao in podporno drustvo" v Oorici, ako je hotel oditi od doma delati, a sedaj jo w opuutilo: iz kac*'ga vzroka mi ni znano. Ako mu jo modi to obnoviti in dovosti, koristiio bod© a torn gotovo ecloj obcini; koriatilo tudi potrebnemu -alov, bralnonui in podporneniu di'uatvu.* ___________ X. Z dolenjega Krasa, 12. febr. - (R ova nil rev.) Vao tozi revo in „mizorijow, vae tugujo zarad slab© letine. In, da jo, kakor z malo izjooio po vaem Kraau, tudi po doleujom revfidina velika, zlasti leton, je obdc znano. Toda pri vaej 8mizoriji*, da ne ro-dem lakoti, napravljajo so vendarle veaelico, zdaj tii zdej tam. Nori se in plele, kakor bi §lo za stavo. Zdi so, da so ao ljudjo kar s pametjo akrogali J — Za Opatjemaolom sledila jo % wbaloma Kostanjevica. In obdin-ki m^Xje?! Kaj pa ti pravijo k temu? Kaj pa ti delajo? Bpijo ii spaoje pravidnih? Oh! ne, no! z lovico podpiaujejo profinjo za npalento", z deanico pa pro§njo za „gran ballo14. S tem hodejo pokazati javno pred avotom in zlasti pred visoko vlado in pred vb. de2. odborom, koja namerjata podporo deliti tjo in sdm zarad slabo letine, da njih obdina ao ni tako potrebna, da je Se dosti bogata, da more na* pravljati Se pleae, za katere gre 200 300 gl. To ti je modroat in previdnosfe I Tudi Kralevec. Bovec. 21. febr. — Tukaj vze pot dm silno sne^i, Na Prodelu in tamolnji okolici jo nad 2 metra debel sneg. To jo dobra lotina za tamoSnje prebi-valce, ker imajo pri kudanji snega zaalulak. Naj torej !e aneii, dokler jc da« za to. Polta a Koroskega v^e oaem dni izontaja in bode gotovo So daljo izostajati morala. Y januvarji iti polovici februvarja imeii smo pre-kraano, lepo vrerae, a v drugi polovici februvarja pa se je zitna prav posebno poneala. Pad: febrarut, pieS di dut! Sicer pa bolje sedaj nego pozneje, kar bi ubagi kmelovaloc zlo dutil. V. IZ LjUbijane, 18. febr. (Izv. dop.) Velikb go-vorjenja dela pri nas na Kranjskem podpisovanje pe-ticij za verako Solo. Nekateri bolj goredt duhovniki . ao v poaebnih pridigah navdulevali mo^e, da naj ..se I pridejo do zadnjoga vsi podpiaat v lupni dom; drugi j nabirajo podpise po htsah, vodina jih je pa, ki sicer J tudi iSdojo podpisov, toda z opravideno bojaznijo v | area, da zaa poatati novi Solaki zakon za nas Slovene? aa vidoz thiok, v rasoici pa zelo greuek »ad, Boj6 se namroc', da bi ml obveljati sedanji nncit poatave, ki prepuSca ljudako solsfcvo doielnim zbo-rom, ia potem bi po nasih so3ednjih kronovioah, ki inrnjo znane ve&ne v de2e)nih zWih, sola ne po-atala verska, atupak —- zvewka. se bolj se pa boje* t« po3tave, ako bi bila v njej izpuSSoaa dolo<5ba elode materinega kot ucnoga jezika. To bi so roklo: Sloveoctt pustiti truplo, odrezati mu pa glavo.in noge, Qj, kako naglo bi bile po soaedojih deZelah odprav-ljene vse slovenske Sole! Posebno liboralai Gradee bi nam hitro dal okusiti svoje niaSeevanje. Prav imajo tedaj slovenski poslanci, ki razun kanonika Kluna niso podpisali predioga v toj obliki, kakor je aedaj, in ako bLzanj glasovalvbi bill rabeljul svoje--J mu naroda. Res nas zagotavlja „Sloveueca v 38. Stevilki, da je poslanec Klun od konservativnih nemlkih po-slaneev dobil odlodno zagotovilo, da bodo sprejeli v zakon primerno dolofibo, vender ne raztimemo, kako da bi le KHm „vedel pri eera da je", drugi poslanci pa ne, ako „imajo nasi slovenski poslanci mod seboj posebno oijo zvezo, v kateri razpravljajo domade za-deve". Kako da bi jim poslaneo Klun v tako emi nentni zadevi ob pravem 6asu ne bil razodel svojih skrivnostij! Ztiabiti pa naSi pt>slanrci vedo, da je pri konservativnih Nemcih obljabkt in atoriti preveS, in da bodo ob svojem easu znaii e prteieroo pretvczo poataviti am na eedilo. K — S, 19. febr. — Akoravno tukuj v tujini, vendar kot pravi Slovenec ne pozabim dotnovine, in jako me zanimajo vesti iz domadih krajev, katerih posebno v ^Sofii" in ^dinoati" mnogo ditam. SliSi so sicer mnogo zalostuib dogodeb, a mod temi naloti ae vendar vesela novica, ki vsakemu rodoljnba sree radoatoo Segeta. In kako bi ne, ko sliSi, k.tko iz-vretno da rojaki v mili domovini napredujejo, posebno v nasi Gorici. Menitn, da moral bi tak uspeh, do ka-korlaega so dospeli goriSki Slovenei pri veaelici „bral« no-podpornega dra&tva", vsakega domorodca k delo-ranjtt hrabritl, dokler da na§ narod doBpe do najvifie stopinje one omike, katero bi bil uze lahko dosegel, ako ne bi bil od neuamiljenih tujcov, namrc^ khonov i nemlkutarjev skozi toliko dolgih let tlaeen in poni-letan. To je lepo, ^eatitam; le tako naproj m ptiSel bodo 5a», kjor bode poginol tuj8ev livelj na sloven-akih tleh. Po terau vzgledu goriikih rodoljubov naj so ravnajo druga druStva po deLeli gorilki, kjer bilo bi marsikje kaj opomniii. Posebno Sudao m mi zdi, da jo bilo v V,.... eel predjmst tuko !iho; nijedue veso-lice, nijednega dopiaa — zdelo so mi je, kukor bi vao ppalo. Zakaj imate nbralno pevsko druStvoP"—menda, da ga drugi po irnenu poznajoP Ctidno pra&uije; a zadel aempopolnoma. Kaj je temu nzrok, si je lahko misliti — „8lovan8ki gfeh". Ako koga praSam, je-li to istina, pritrdil mi bode gotofo, ^ilostno je! 2berito mo6i, ker mm jib ne pomanjkup, in delujete, kakor ite cekdaj delali in reiieao bode dru§ivo propada. Politidni razgled. Minister Gautsch je predlo^il dr^avnemu zborn postivo o vgeufiiliscnih dijaskih drustvih; hofie jih podrediti akademifiui oblastniji. Razgo-tor o tej predlogi bil je v dr^avnem zboru 16. t. m» precej rezek; izrofiila se je potem §ol-skeinu odseku v pretresovanje. Zagrebfiani imeli so volitve v mestni svet. Ylada in njeni opozicijonalci so se hudo poga-njali za zmago. Kljnbu silnemu pritisku vlade, zmagala je v I. in IU. razredu opozicija. Javili smo lani, da iraa 57 letni uemSki prestolonaslednik nevarno bolexen v grlu in da so mu zdravniki trikrat izrczovali gobe iz grla. Za zimo §el se jc zdravit v. St. Remo na Itali-jansko; a poslednji Las mu jc v grlu tako za-teklo, da mu je sapo zapiralo in so mu moral! sapnik pod oteklino na zmnaj prerezati, Steti so torej dbCTi njegovega 2ivljenja. Smrt njegova pa bode tudi na starega cesarja Vilhelma hudo upljivala. Vsled tega utegnejo v kratkem nastati v NemSiji znamenite premembe. Domade in razne vesti PremeSden je gospod Avgust Jakopifi, c kr. okraj. sodnik, iz Bolca v Koper (Capodistiia). Bol-2an9m bode gotovo zal potem slovenekem sodniku. GoriSka ljudska posojilnica bo imela pri* bodnji gotrtek 1. marca 1.1. ob li1/, uri prodpoluduo wo; letai qMm zbor v $mUm>i iimrni, r kiU vi- tQza, Tonklija, ulke Ascoli St. 1. Rodoljubi druStve* j niki, ki ae zanimajo za razvoj toga dnistva, naj se ! zberejo v obilnem Steyila, da bodu s!i§jli porodilo od-borovo o delovanji druStvenem v protukloui leta tor da bodo sklepali o racunu, ki jim ga prodloXi rav-nateljstvo. Iz rafiuna, ki ga drnStro razpoailja svojira udom, jo razvidao, da je posojilnica lcta 188T Yrlo napredovala. „Sl07. bralno in podporno dru§tvoH v Qoriei priredi 4. mnrca zveccr v prostorih goriskc 5italuice xopet aijajno bsaedo, a katero bo praznovalo §eato oblotnico avojega ustanovljenja. Ponovi se ope-r-eta~*Seja- mestneg.i utaroSinstvaVkt j6 zadnjiS "(ako sploino dopadla; a vrbu tega pele se bodo Se druge akladbe se spremljanjem orke3tra in predstavi so tudi igra, katero nazuanimo prihodsijid, ko objavimo na-taocni progiam lepo veselieo. Rojaku opominjamo, naj se piipravijo zopet na prijeten vecer. J. J. Strossmayerja, skofa dijakovarakega, masniiko petdesetltitnico bomo slavili tudi v Gorici, kakor so jo slavili vmnogih drugili krajih. Slovennka narodna citalnica v Gorici priredi v slavo srojemu castnerau udu dne 19. marca, na imendan biakupa Joaipa, alavnostno beaedo z izbraaim, primernim apo-redom. OitalniSaemu odbora 6estitamo k toj sre<5ai misli ter se nadejarao, da obilna udelo^itev obSiostva in eastna izvrSitev programa bo zasiu^oui sad njego-vega hvalevrcdnega truda. Vladiki Strossmayerju soo njegovej net-deaetletnici 16, t. m. slovanaki poslanci driavnega zbora poalali brzojavno (Sestiiko, katero so podpisali Dalmatinci, Slovenei, Cehi in Poljaki. Knjige nMatice slovenske" za leto 188? dollo so U davno v Gtorico ter je bilo to naznanjouo gospodora druStvenikom. Kljubu temu se mnogi niso sprcjoli s?ojih knjig, katero obsegajo letos prav lopo vsebino. Zato opozarjamo vsled prostije So enkrat goapode Matigarje, naj sprejmejo svojo knjige pri Utalnienem cuvaji, g. M. Koraifii, ulice Mereato St. 12, I, kjer so jim izro&jo proti pla^ila po§tnih §tro-&kov v zneuku 10 kr. Ob enem sprejeraa drugtveni povorjenik dr. A. G-regorele' tudi lotnino za 1888, katero naj vaakdo pla6» v prvi polovici leta, da ne zgubi drultvene pravice. Druiba sv. Mohora izdd tudi za tekoco Leto 1888, kakor druga leta, 3est knjig, med njimi znano poduSno in izpodbudno knjigo Tomaia Kemp-fiana, ki slovo: BHoja za Kl'i8tomi,. Svojo rojake opozarjamo na to zadovo radi toga, kor* i*» le malo frisa vq& za vpisovanjo, kajti do 5. prihodnjega marca marajo povorjoniki poslati nabrana imena in denar t ! Colovoc. Xa gorisko mesto prevzol je poverjeniatvo, | dokler se ne razdeji po Xupnijah, sedanji kaplan na Plucuti, c. g. Pf. ^igon, stanujo6 tikoma cerkve v 11. nadstropjij kateremu naj se izrocujo letnina. Stritarjevih zbranih spisov izslo je dozdaj fa 34 snopicev po 25 kr. iu se dobe pri gg. Bam-bergu ic Kleinmcyerji v Ljubljani. Ministerska naredba z dne 24. septembra m, I. §t. 17.600. NauSni minister jeukazal, da so i-mujo ^^6euke 8topajo6e v slovenski oddelek a5iteljiS6a v Gorici po pesebmj komisiji izprasati iz slovenS6ine ali hr?a§&ne. Prva slovenska stalna udite\jska razsta-va. Solstvo drugih narodov napreduje iz raznih uz-rokov bolj© od slovenskega, Poleg drugih prednosti imajo nemSke, 6eske Sole tudi ve«S ucil nego sloven-skc. Po vedjih mestih, n. pr. v Gradci in na Duuaji prirejajo cel6 uSitelji cele rauzeje udilaih pomodkov ali tako zvane permanentne razstave ucil. Jodnako u6iti)ljsko razstavo nameratra ustanoviti ^PedagogiSko draltvo" v KrSkera za sloveuske solo in ucitelje. Na-biralo bode po naSi ozji in sirji doaiovini in v obce pri zalozaikth po svetu raznovrstnih ucil: knjige za solo ;n u6ite!jo, karte, sliko, kalupe, aparate, pri-rodoiue in drugo, vso kar §jla rabi in kar soli ko-risti. Yse nabrane predmete zbiralo botlo „Pedago-gisko druStvo" v Krlkem v leprh prostorih ljudsko in meseanske ufiiinice, kjer bodo stalno razatavljeni vsejn slovenskim ucitoljem in iolskim prijateljem na ogled. Doila darovana u5na sredstva so bodo razgla-^evala in opisovala v drultveni knjigi, v BP e d a-gogi§kem letniku", in vlolakih listih: v „U-li telj skem To variSu* in v 9Popotnlkutt. S tern gi dovoljujemo torej na to novo vaino podjetje opezoriti Blovensko obeinatvo, osobito nfiiteljstvo slo-vensko j zaloznike Solskega blaga; §olske prijatelje pa prossti, da bi blagovolili b r e z p I a 6 n o in franko posiljati primernih predmotov v „prvo slovensko stalno uciljskorazstato.* Y Krlkem, 16. feferuvarja 1888. ODBOR aPedagogilkcga drustva.18 Na veeudiligdih avsftrijskih je sluSateljev v letognjem zimskera polletji: Ha PunajiJOOB, v Pra|i m ^eSkew %%!§ — m oeailkw m$f f Qrm- Ci 1305, v Inomostu 863, v Krakovu 1243, v Levo-vu 11.15, v Cernovicah 259. Mimo tega studovalo jo na bogoalov.skih fakultatah v Solnogradu in Olomuei 324 sluSateljov. V visokih solah tohniskih pa je sluSateljev: Na Danaji-632 (laid 752), v Pragi — 6o§. 344 (iani 367) — nem. 181 (lani 214), v Brrm 129 (lani 128), v Gradci 176 (lani 186), v Levovu 148 (lani 180). Iz tega razvidirao, da jako pada stevilo slusatoljev tehniSkih sol, mej tern ko je na vseuSiiiS-tih vie prenapolnjeno. No clovek bi pa vender upra-SaJ: Kako to, da tako malo Sloveneer dofconea vi-soke Studije? Ni 6udo, ce nam poSiljajo same tujee OAle_»rade. Bojimo se, da Slovcncem p'/evec dtsi uciteljski kruh — v grofovskih hiSah. Vzgpja deklio po samostanih. V Avstro-Ogerskej je 1353 genskih samostanov, v kateriU zivi 13.710 sester. Dve tretjini njih bavi se z vzgajanjem in poucevanjem deklie. Ocz 20.000 deklic je v sa-mostanskih penzijooatih, 100.000 deklic pohaja samo-stanske Sole s pravilnim poukom, a 10.000 malih do-klic oskrbujejo samost. sestre v zibelkaU in varovai-liS5ib. Ostala tretjina nun pa oskrbuje bolnike, blazno iu starLke. Solstvo v Rusiji. L. 1885. je bilo v Basiji 41.492 u6nih zavodov, v katere je hodilo 2,488 934 gojeneev. Srednjih m o I k i h Sol je bilo 561 % 131.322 dijaki j I e n s k i h srednjih Sol pa je bilo 476, v katerih je Studovalo 97.431 dijakov v kiklji. Iz tega razvidimo, da Rusija skrbi tudi za srednjeSolsko izo-bra2enost avojega zenstva, a o visokoSolskej izobra-•lenosti smo opomniii v 6. Stv. — Vse ostale Sole so o s n o v n e ali ljudske Sole. Rusija 2rtvuje letos za Solstvo 21*4 milijo-noy rubljev, lani le 20 8 mil. Za vojsko pa 2rc-vujo straSao avoto 2084 milijonov rabljev, torej de-eotkrat vec, kakor pa za Solo, za narodno prosveto in izomiko. Ali niso prav take razmere po ostali Ev-ropi ? Da, proklcstvo tolikih milijonov bajonetov tep-ta narodov prosveto ter jim trga iz rok poslednji vi-nar, da begate* donarne kralje, Kruppa in druge jed-nake posami^niko. Evropa, Evropa, kedaj vender koiicsijo take nezaosne razmere, kedaj se relii takih su^ajiakih spon P! — Dokler pa ne jonjajo take razmere, zastonj jo upati dostojne bodoSaosti ljudsko-SohVemu uciteljatvu, kajti teorija velja: vai6ito in si-cer *w, kjer je vsega v pomanjkanji! Upajmo, da vsaj v poiSetku blizrijega stoletja prejenjajo proklestva sedanjosti. O AmeriSkej §olski mladini piSejo cuJne, neverojotne stvari. vemo colo, daje nek 8 leten de-cok z revolverjem streljal na uditelja, ker ga je ka-znoval. Nekaj noverojetnega se pripoveduje iz neko-ga meata Urzave NovojorSke. Nek ucitelj je proti kon-cu uro trpko izra^al svojo nezadovoljnost o napred-ku Sole. Se ni koncal, ko uatano 13 leten deSko ter nagovori svoje 8ouceuco, da naj Bklenejo soglasno: ucitelj je postal za solo no3poseben, da torej Sola ne more dalje trajati pod tern uciteljem. Se predno se je ucitelj zavel svojega staliSoa, vaprejeli so Solski diplomati soglasno oni predlog ter odSli skozi vrata 8 knjigami pod pazduho. StariSi so se take veselili tega originalno-zaveduega uma svojih nadepolnih eiockov, da so preskrbeli otrokom drugoga ticitelja, — kar je pa5 le v Ameriki mogoce. O nekem Dxiitejevem. faaati^nem destilci, bene5anskem plemenitali, bereni, da se je 22 krat dvobojevaJ, da bi Danteju izbojeval (^esar bi mu ne trebalo, ker je tudi) vecjo pesniSko slavo od Ariosta, pevca vekoslavnega BL' Orlando furioso". V pbsled-njem dvoboji je bil ranjen na smrt. Izpovednik ga up rasa, kako da je tako faoatiSk cestilec Danteja, a mrzi Atiosta? Boinik vzdihne: „Sveti ofie, saj nisem bi-al ne Danteja ne Ariosta, — in to je moj veliki greh, katerega se izpovedain.tt la takih je mnogo, prav mnogo, osobito med ital. namisljeno-izobra&eoci. Jaz seni naletol nekdaj na nekega unetega Cestilca alavnega Petrarke. Kaj oduSevljeno je govoril o nje-govej Lauri, da jo unel Se raene, kajti zafioem mu citovati prvi sonet: Voi ch' ascoltate in rime sparse il suono — Di quel Bospiri itd. No moS se teh ver-zov ni spomiajal, dasi so — p r v i. In ko sem ga skuSal se dalje, spozaal sem, da je vse le: fumo, furao! Sodnijski pisar jo je skupi! prav , izvrstno. Ogrski pravni minister je nanircc priSelo svojem po-slednjcm potovanji in nadzorovanji ne nanovedan v nek trg ter ustopi l:ar naravnost v sodnikovo pisar-nico. Tarn je bil sam pisar, ki je na mioiatrov pri-jazni „Dobor dan I" zel6 neprijazno sarezal: 8Kaj ho-fete?P* Minister: „Gospoda soduika isCem." Pisar: „Ga ni tukaj*. flKako to, saj niso se pretekle'u-radne nre?" Pisar: „Kaj je to Vammari?" Minister: „0, meni je 2¦!;.: c ¦.;;;ti:>o. po ;;C ;:'=; 4'; kr.: L-'.IVC '..-. ;-i:J.riir! ?¦;¦: '/.C »io cO 'U'. .; )i./'.v:ii j-.-.-; .'^ ¦:i:ii-»i..:.j;:?r:,i!; ¦,1i':-ii]i jl'.-'-if-.i'. ;¦.{:.;; /sir >0 .''o l/; v.j. j tv['\\i\ ci.l'.f'i.Si: ;.\i.^?i'i;:j';.;o ;.:i.Giij^. v ji'-pijiti-;"'.? ;.ii Cjf?riri V. i?lo. Jo^ef < iilot v Gorici v Rastelji; obtlna In mnnfjovrsfcna zalocra B©rflHil©rSfeHl) galattter|i»klh9 nalih vem in Igrac. Hajveor iabor blaga sa rstKtiosceke (bavsiratje) kramaijo, cevljarje ia krojafie, potem moikov, svetth podob, rogenkranco ltd.; priporotia svajo veliko Ka|ngu mi?« jWj_Jje^^icyJL_J^je_cetij,_ oT«rlcvsi!TiPgA^}iflp»rjrt kakor tudizhita in srebrne po-, ;. Podplsana velettgovca, lastnika glavnega skladisga papirja in pisalnih potrol>S5in za fiotiiikO In ts© Pri-)t'3rsko si usojato priporogati p. n. slofonskoma obfiinatvu v nakup vs»kovrs<;no blago t. j. papiir, ki m rabi a ¦ tKi'ad in ioin, osebito pa nebrojne vrsfce papirja in drugo potrabst-ino za Sole l>rez izjeme : za c. kr. vadniee, ¦. j.-'iiske, kakor tudi sreduje Iolsr semeuiSfia la mMteljiiga po tako nizkej eeni, da se ai bati konkureuce. ' 3>!,j sledijo tukej one veste papii'ja, kl se naj?efi i*4be: j IConceptett papir BOO pol po . » , . , . . . . . , 8 , gl. 1.25 Bel In mradai papir BOO pol po............ gl. 2.05 Papir aa pisma v osmerki, plafoorfcaHy lehak 500 pol za........ gl. 1.10 ; Prav tak iEo2oe|M} aritlo crtan............. gl. I,j60 AngleSki pisan paplr, nefakmt jak« moica 600 pol po ........ gl. 2.80 ' Irgovskl pisen-papir, kriiost, plaTofirtan 500 pol po ........ gl..2.80 Zaviffci za pisma, zaloga nad 300 raalicaili vrat, tisoe komador od gl. 1.60 naprej. Od navadnega Jeklenega pci*esa do nftjfinejSe Khaaove vrste, Ikatljica obsegajoJa 144 komadov od .. j:? krajcarjer naproj. Za lolsko rabo Telika zaloga fsakoTMailt kiijlilc (lastei izileiek), kokor tudi srfih ia najboljlik . i>.jih fabrikantor, zelo po tiizkej cent ¦ Bogata zaloga 1>arvil itt tinte brex iKJom65 prekapeeia po jako itgodnej ceal. ; Osebito opozorujeYa slavno ob8instvo aft svojo prebogalo ^fllogo molitTcnih knji| ¦ st dob^ zdaj pri naju^a polovico eeaeje. 1 Obe knjigarai itt prodajalnici eti v obce ogromno zalo&ni sis slOVeilskimf knjigaml ia drHg'tm blagow, : Poscbno pa priporo^ara p. n. cost. gg. duhovniko^ odvetaikoiu, u&teljem, urwdnikow in itimnom srojo ¦; biigato zalogo v«akovr»tnib ˇ njiliovo stroke spaslajo^iii tiakovin. i Kakor zmerom, t bodi si v mesta ali pa na de&eli. wrojo prebogttlo zalogo molitTcnih knjig in knjliid, katere r'\ :'iLki. in. tVj. jr. -it- ?,iii«^o ouy.l 5*'i, T.VtiiJv.rjri ^'ftd„. 1^,' f Clraliliaaer|6Te plsante Ik prav i#lirega paptrja; presferliene s f raw dobrlm s«slliilk«ia9 too komadOT — S# kr. COPPAG & SKERT. FodruSniea na Travnikn 14. !•: -Glavna zaloga" v Senienlseiii nlici IS. Fiianfe© — Barvan paplr — -t^apir «a osvalke (Spanjolete) ^ *-:-«4»t^. 1» ^titt#i0 — Um^m-h* fiAmn w #^i