Zbornik 24. mednarodne multikonference • INFORMACIJSKA DRUZBA Zvezek I Proceedings of the 24th International Multiconference INFORMATION SOCIETY Volume I I S S 0 S I 50-letnica poučevanja računalništva v slovenskih srednjih šolah 50th Anniversary of Teaching Computer Science in Slovenian Secondary Schools Urednika • Editors: Saša Divjak, Alenka Krapež 6. oktober 2021 Ljubljana, Slovenija • 6 October 2021 Ljubljana, Slovenia • http://is.ijs.si Zbornik 24. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2021 Zvezek I Proceedings of the 24th International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2021 Volume I 50-letnica poučevanja računalništva v slovenskih srednjih šolah 50th Anniversary of Teaching Computer Science in Slovenian Secondary Schools Urednika / Editors Saša Divjak, Alenka Krapež http://is.ijs.si 6. oktober 2021 / 6 October 2021 Ljubljana, Slovenia Urednika: Saša Divjak Univerza v Ljubljani, Ljubljana Alenka Krapež Gimnazija Vič, Ljubljana Založnik: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Priprava zbornika: Mitja Lasič, Vesna Lasič, Lana Zemljak Oblikovanje naslovnice: Vesna Lasič Dostop do e-publikacije: http://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/InformationSociety Ljubljana, oktober 2021 Informacijska družba ISSN 2630-371X Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 85972227 ISBN 978-961-264-222-8 (PDF) PREDGOVOR MULTIKONFERENCI INFORMACIJSKA DRUŽBA 2021 Štiriindvajseta multikonferenca Informacijska družba je preživela probleme zaradi korone v 2020. Odziv se povečuje, v 2021 imamo enajst konferenc, a pravo upanje je za 2022, ko naj bi dovolj velika precepljenost končno omogočila normalno delovanje. Tudi v 2021 gre zahvala za skoraj normalno delovanje konference tistim predsednikom konferenc, ki so kljub prvi pandemiji modernega sveta pogumno obdržali visok strokovni nivo. Stagnacija določenih aktivnosti v 2020 in 2021 pa skoraj v ničemer ni omejila neverjetne rasti IKTja, informacijske družbe, umetne inteligence in znanosti nasploh, ampak nasprotno – rast znanja, računalništva in umetne inteligence se nadaljuje z že kar običajno nesluteno hitrostjo. Po drugi strani se je pospešil razpad družbenih vrednot, zaupanje v znanost in razvoj. Se pa zavedanje večine ljudi, da je potrebno podpreti stroko, čedalje bolj krepi, kar je bistvena sprememba glede na 2020. Letos smo v multikonferenco povezali enajst odličnih neodvisnih konferenc. Zajema okoli 170 večinoma spletnih predstavitev, povzetkov in referatov v okviru samostojnih konferenc in delavnic ter 400 obiskovalcev. Prireditev so spremljale okrogle mize in razprave ter posebni dogodki, kot je svečana podelitev nagrad – seveda večinoma preko spleta. Izbrani prispevki bodo izšli tudi v posebni številki revije Informatica (http://www.informatica.si/), ki se ponaša s 45-letno tradicijo odlične znanstvene revije. Multikonferenco Informacijska družba 2021 sestavljajo naslednje samostojne konference: • Slovenska konferenca o umetni inteligenci • Odkrivanje znanja in podatkovna skladišča • Kognitivna znanost • Ljudje in okolje • 50-letnica poučevanja računalništva v slovenskih srednjih šolah • Delavnica projekta Batman • Delavnica projekta Insieme Interreg • Delavnica projekta Urbanite • Študentska konferenca o računalniškem raziskovanju 2021 • Mednarodna konferenca o prenosu tehnologij • Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi Soorganizatorji in podporniki multikonference so različne raziskovalne institucije in združenja, med njimi ACM Slovenija, SLAIS, DKZ in druga slovenska nacionalna akademija, Inženirska akademija Slovenije (IAS). V imenu organizatorjev konference se zahvaljujemo združenjem in institucijam, še posebej pa udeležencem za njihove dragocene prispevke in priložnost, da z nami delijo svoje izkušnje o informacijski družbi. Zahvaljujemo se tudi recenzentom za njihovo pomoč pri recenziranju. S podelitvijo nagrad, še posebej z nagrado Michie-Turing, se avtonomna stroka s področja opredeli do najbolj izstopajočih dosežkov. Nagrado Michie-Turing za izjemen življenjski prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe je prejel prof. dr. Jernej Kozak. Priznanje za dosežek leta pripada ekipi Odseka za inteligentne sisteme Instituta ''Jožef Stefan'' za osvojeno drugo mesto na tekmovanju XPrize Pandemic Response Challenge za iskanje najboljših ukrepov proti koroni. »Informacijsko limono« za najmanj primerno informacijsko potezo je prejela trditev, da je aplikacija za sledenje stikom problematična za zasebnost, »informacijsko jagodo« kot najboljšo potezo pa COVID-19 Sledilnik, tj. sistem za zbiranje podatkov o koroni. Čestitke nagrajencem! Mojca Ciglarič, predsednik programskega odbora Matjaž Gams, predsednik organizacijskega odbora i FOREWORD - INFORMATION SOCIETY 2021 The 24th Information Society Multiconference survived the COVID-19 problems. In 2021, there are eleven conferences with a growing trend and real hopes that 2022 will be better due to successful vaccination. The multiconference survived due to the conference chairs who bravely decided to continue with their conferences despite the first pandemic in the modern era. The COVID-19 pandemic did not decrease the growth of ICT, information society, artificial intelligence and science overall, quite on the contrary – the progress of computers, knowledge and artificial intelligence continued with the fascinating growth rate. However, COVID-19 did increase the downfall of societal norms, trust in science and progress. On the other hand, the awareness of the majority, that science and development are the only perspectives for a prosperous future, substantially grows. The Multiconference is running parallel sessions with 170 presentations of scientific papers at eleven conferences, many round tables, workshops and award ceremonies, and 400 attendees. Selected papers will be published in the Informatica journal with its 45-years tradition of excellent research publishing. The Information Society 2021 Multiconference consists of the following conferences: • Slovenian Conference on Artificial Intelligence • Data Mining and Data Warehouses • Cognitive Science • People and Environment • 50-years of High-school Computer Education in Slovenia • Batman Project Workshop • Insieme Interreg Project Workshop • URBANITE Project Workshop • Student Computer Science Research Conference 2021 • International Conference of Transfer of Technologies • Education in Information Society The multiconference is co-organized and supported by several major research institutions and societies, among them ACM Slovenia, i.e. the Slovenian chapter of the ACM, SLAIS, DKZ and the second national academy, the Slovenian Engineering Academy. In the name of the conference organizers, we thank all the societies and institutions, and particularly all the participants for their valuable contribution and their interest in this event, and the reviewers for their thorough reviews. The award for lifelong outstanding contributions is presented in memory of Donald Michie and Alan Turing. The Michie-Turing award was given to Prof. Dr. Jernej Kozak for his lifelong outstanding contribution to the development and promotion of the information society in our country. In addition, the yearly recognition for current achievements was awarded to the team from the Department of Intelligent systems, Jožef Stefan Institute for the second place at the XPrize Pandemic Response Challenge for proposing best counter-measures against COVID-19. The information lemon goes to the claim that the mobile application for tracking COVID-19 contacts will harm information privacy. The information strawberry as the best information service last year went to COVID-19 Sledilnik, a program to regularly report all data related to COVID-19 in Slovenia. Congratulations! Mojca Ciglarič, Programme Committee Chair Matjaž Gams, Organizing Committee Chair ii KONFERENČNI ODBORI CONFERENCE COMMITTEES International Programme Committee Organizing Committee Vladimir Bajic, South Africa Matjaž Gams, chair Heiner Benking, Germany Mitja Luštrek Se Woo Cheon, South Korea Lana Zemljak Howie Firth, UK Vesna Koricki Olga Fomichova, Russia Mitja Lasič Vladimir Fomichov, Russia Blaž Mahnič Vesna Hljuz Dobric, Croatia Klara Vulikić Alfred Inselberg, Israel Jay Liebowitz, USA Huan Liu, Singapore Henz Martin, Germany Marcin Paprzycki, USA Claude Sammut, Australia Jiri Wiedermann, Czech Republic Xindong Wu, USA Yiming Ye, USA Ning Zhong, USA Wray Buntine, Australia Bezalel Gavish, USA Gal A. Kaminka, Israel Mike Bain, Australia Michela Milano, Italy Derong Liu, Chicago, USA Toby Walsh, Australia Sergio Campos-Cordobes, Spain Shabnam Farahmand, Finland Sergio Crovella, Italy Programme Committee Mojca Ciglarič, chair Bogdan Filipič Dunja Mladenič Niko Zimic Bojan Orel, Andrej Gams Franc Novak Rok Piltaver Franc Solina, Matjaž Gams Vladislav Rajkovič Toma Strle Viljan Mahnič, Mitja Luštrek Grega Repovš Tine Kolenik Cene Bavec, Marko Grobelnik Ivan Rozman Franci Pivec Tomaž Kalin, Nikola Guid Niko Schlamberger Uroš Rajkovič Jozsef Györkös, Marjan Heričko Stanko Strmčnik Borut Batagelj Tadej Bajd Borka Jerman Blažič Džonova Jurij Šilc Tomaž Ogrin Jaroslav Berce Gorazd Kandus Jurij Tasič Aleš Ude Mojca Bernik Urban Kordeš Denis Trček Bojan Blažica Marko Bohanec Marjan Krisper Andrej Ule Matjaž Kljun Ivan Bratko Andrej Kuščer Boštjan Vilfan Robert Blatnik Andrej Brodnik Jadran Lenarčič Baldomir Zajc Erik Dovgan Dušan Caf Borut Likar Blaž Zupan Špela Stres Saša Divjak Janez Malačič Boris Žemva Anton Gradišek Tomaž Erjavec Olga Markič Leon Žlajpah iii iv KAZALO / TABLE OF CONTENTS Delavnica projekta BATMAN / BATMAN Project Workshop ................................................................................... 1 PREDGOVOR / FOREWORD ................................................................................................................................. 3 PROGRAMSKI ODBORI / PROGRAMME COMMITTEES ..................................................................................... 4 Matematiki in računalniško izobraževanje, do 1980 / Batagelj Vladimir ................................................................. 5 Komisija za uvajanje računalništva v srednje šole / Hafner Izidor ....................................................................... 10 50 let od uvedbe predmeta računalništvo v srednje šole: poskusni pouk in učbenik / Bratko Ivan, Lajovic Iztok, Rajkovič Vladislav ............................................................................................................................................. 14 Začetki pouka programiranja na Fakulteti za elektrotehniko UL / Divjak Saša .................................................... 18 Začetki mariborskega računalništva (do ustanovitve univerze 1975) / Pivec Franci ........................................... 21 Slovensko računalništvo skozi pogled dijaka l. 1971 / Gams Matjaž ................................................................... 24 Od prve do enajste šole računalništva / Dolenc Tomi .......................................................................................... 28 50 let računalništva v slovenskih srednjih šolah - pogled dijakinje in učiteljice z Gimnazije Vič / Krapež Alenka .......................................................................................................................................................................... 32 Moje računalniško izobraževanje / Solina Franc .................................................................................................. 34 Indeks avtorjev / Author index ................................................................................................................................ 39 v vi Zbornik 24. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2021 Zvezek I Proceedings of the 24th International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2021 Volume I 50-letnica poučevanja računalništva v slovenskih srednjih šolah 50th Anniversary of Teaching Computer Science in Slovenian Secondary Schools Urednika / Editors Saša Divjak, Alenka Krapež http://is.ijs.si 6. oktober 2021 / 6 October 2021 Ljubljana, Slovenia 1 2 PREDGOVOR Letos obeležujemo 50. obletnico poučevanja računalništva v slovenskih srednjih šolah. Leta 1971 je bila namreč imenovana komisija za uvajanje pouka računalništva v srednje šole, v šolskem letu 1971/72 pa se je začelo računalništvo v nekaterih srednjih šolah tudi organizirano poučevati. Seveda se je samo računalništvo v Sloveniji pojavilo že dobrih 10 let prej. Prvo učenje programiranja v akademskem okolju, sicer bolj omejeno na posamezne tečaje, srečamo v poznih 60. letih prejšnjega stoletja. Spomin na takratne čase bledi in ta konferenca pomeni zbiranje zapisov o tem, kako se je vse skupaj začelo pa tudi nadaljevalo. Podkonferenca na temo 50 let poučevanja računalništva v srednjih šolah v sklopu tradicionalnega multikonferenčnega dogodka Informacijska družba je ena od oblik zaznamovanja te tudi za tujino častitljive obletnice. Časa za pripravo konference je bilo malo. Za celovitejši pregled bi morali na njej aktivno sodelovati še mnogi takratni zanesenjaki. A korak naprej pri pripravi zgodovinskega pogleda smo s tem le pripravili in ga bomo lahko v nadaljevanju dopolnjevali. V prispevkih tokratne konference se odsevajo dogajanja tako v Ljubljani kot v Mariboru. Najprej smo skušali omejiti tematiko na začetke poučevanja računalništva v srednjih šolah v ozkem časovnem obdobju okrog leta 1971. Kasneje smo fokus konference nekoliko razširili tja do leta 1980, torej na čase, ko še ni bilo popularnih PC-jev, še manj pa Interneta; hkrati smo ga širili tudi na izobraževanje na akademski ravni in druge računalniške dejavnosti, predvsem razvojne, ki niso omejene le na srednje šole. Tako smo prišli do zanimive zbirke pogledov, ki najprej nakazujejo razmere, v katerih je prišlo do pobude za uvedbo pouka računalništva v srednje šole. Pomembno pionirsko vlogo je pri tem igrala komisija za uvajanje računalništva v srednje šole. Potrebno infrastrukturo so takrat nudili nekateri redki računalniški centri. V akademskem okolju je tako marsikomu omogočal prve korake v programiranje legendarni računalnik ZUSE Z 23. V srednješolskem okolju se je hitro pokazala potreba po ustreznih slovenskih učbenikih, ustrezni računalniški infrastrukturi in seveda usposobljenih učiteljih. Zapise simpatično dopolnjujejo pogledi takratnih dijakov, danes uveljavljenih računalničarjev, o doživljanju prvih korakov v programiranju. Praktično v istem času srečamo tudi prve programerske predmete v akademskem okolju, kar je pripeljalo tudi do uvedbe študija računalništva, kmalu zatem tudi informatike na univerzitetnem nivoju. Spomine lepo zaokrožujejo pripovedovanja o celoviti, tudi akademski karieri nekaterih akterjev. Seveda so to le nekateri pogledi, dejansko moramo gledati nanje kot na drobne, a pomembne kamenčke v pestrem mozaiku čedalje bolj živahnih dogajanj na računalniškem področju. Verjamemo, da lahko sčasoma to sestavljanko spominov še dopolnimo in primerno strukturiramo. To pa je že naloga za nov podvig, katerega rezultati bi lahko bili predstavljeni na naslednjih konferencah. Prof. dr. Saša Divjak in mag. Alenka Krapež, sopredsednika Programskega odbora 3 PROGRAMSKI ODBOR / PROGRAMME COMMITTEE Saša Divjak Borka Jerman Blažič Vladimir Batagelj Matjaž Gams Tomaž Pisanski Robert Reinhardt Marjan Mernik Vladislav Rajkovič Izidor Hafner Niko Schlamberger Janez Grad Boštjan Vilfan Dušan Kodek Anton Železnikar Žiga Turk Ivan Bratko Marko Bonač Marko Grobelnik Simona Tancig Iztok Lajovic Alenka Krapež Marjan Špegel Tomaž Kalin Saso Džeroski LjupčoTodorovski France Dacar Jernej Kozak 4 Matematiki in računalniško izobraževanje, do 1980 Mathematicians and computer education, until 1980 Vladimir Batagelj vladimir.batagelj@fmf.uni- lj.si IMFM Ljubljana, Slovenija IAM UP Koper, Slovenija Slika 1: Del pomnilnika računalnika Zuse izdelan v Iskri. POVZETEK O tej tematiki sem pisal že ob drugih obletnicah [1] [15] [3] Sestavek vsebuje osebne spomine avtorja na pomembnejše do- 2 MATEMATIKA godke v razvoju računalništva v Sloveniji do leta 1980 s poudar- kom na izobraževanju. KLJUČNE BESEDE računalništvo, matematika, izobraževanje, prvi računalniki, spo- mini ABSTRACT The paper contains the author’s personal memories of important events in the development of computer science in Slovenia until 1980, with an emphasis on education. KEYWORDS informatics, computer science, mathematics, education, first com- puters, memories 1 UVOD Letošnja tema je 50 letnica srednješolskega računalniškega iz- obraževanja pri nas. Sam sem bil pri začetkih bolj opazovalec. Lahko pa marsikaj povem o kontekstu, v katerem se je to odvijalo. Posebej bi rad povzel vlogo matematikov pri razvoju računalni- Slika 2: Knjige iz zbirke Sigma. štva pri nas. Podam lahko le osebno videnje dogajanj, ki lahko služijo kot vir za morebitne kasnejše celovitejše preglede. Študij matematike je prisoten na Univerzi v Ljubljani od njene Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal ustanovitve. Spočetka je podpirala različne, predvsem tehniške, or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or študije. Sam študij matematike pa je bil usmerjen predvsem v iz-distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this obraževanje učiteljev matematike. Obsegal je pretežno predmete work must be honored. For all other uses, contact the owner /author(s). s področja matematične analize (in geometrije, algebre ter teorije Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia števil; na ekonomiji še statistiko). Leta 1949 je bilo ustanovljeno © 2021 Copyright held by the owner/author(s). stanovsko Društvo matematikov, fizikov in astronomov, ki vsako 5 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia Vladimir Batagelj leto organizira občni zbor društva in izdaja društveno glasilo Ob- zornik. Organiziralo je tudi poljudna predavanja po šolah in od leta 1950 republiška tekmovanja iz matematike [9]. Leta 1959 je izšla prva knjiga v zbirki Sigma – Ivan Vidav: Rešeni in nerešeni problemi matematike. V naslednjih letih je v Sigmi izšlo še več knjig, ki prinašajo "novo" matematiko, pomembno za računalništvo: Vadnal A. (1960) Elementarni uvod v verjetnostni račun, Prijatelj N. (1960) Uvod v matematično logiko, Križanič F. (1960) Elektronski aritmetični računalniki, Bohte Z. (1964) Numerično reševanje enačb, Jamnik R. (1964) Elementi teorije informacije, itd. Prof. Križanič se je z računalniki spoznal med svojim izpopolnjevanjem v Sovjetski zvezi. Slika 4: Zvonimir Bohte in Egon Zakrajšek. Konec petdesetih so na študiju matematike vpeljali novo študij- sko smer – tehniška matematika, ki naj bi usposabljala za potrebe gospodarstva. Prvi diplomant na tej smeri je bil Jože Vrabec leta 4 TEHNIŠKA MATEMATIKA 1963. Konec osnovne šole in nato v gimnaziji sem bil uspešen na mate- matičnih tekmovanjih. Na njih sem spoznal Tomaža Pisanskega – 3 ZUSE Z-23 Toma in čez njega Franceta Dacarja. Maturiral sem leta 1967. Ker so mi ponudili štipendijo Sklada Borisa Kidriča, sem se odločil za študij tehniške matematike. Ta je takrat poleg matematičnih in fizikalnih predmetov vključevala še nekaj tehniških, kot so mehanika, strojni elementi in tehniško risanje, teorija preklopnih vezij ter teorija sistemov. Leta 1969 smo na IMFM dobili nov računalnik IBM 1130, ki je dobil svoj prostor v novi zgradbi matematike in fizike na Jadranski 19. Poleg numerične analize smo imeli tudi računski praktikum. Računali smo na računskih strojčkih. Za mojo generacijo so pri- spele nove Facit-ke. Sam sem izvisel (ni jih bilo dovolj) in sem dobil staro Olivetko. Izkazalo se je, da sem pravzaprav imel srečo – Olivetka je imela papirni trak na katerem je beležila sled izra- čunov. Računalniške predmete je predaval Egon. Najprej smo spoznali programski jezik fortran. Tisto leto so izšla skripta za fortran, ki jih je napisal mariborski matematik Milan Kac [16]. Egon je svoj učbenik objavil leta 1973 [19]. Leta 1968 je Donald Slika 3: Začetek poročila o raziskovalnem projektu izde-Knuth začel objavljati svojo zbirko knjig The Art of Computer lave podprogramov za Zuse Z-23. Programming, ki so precej vplivale tudi na računalniška preda- vanja na matematiki. Na primer, Tomo je za diplomsko temo (pri Egonu) izbral generatorje slučajnih števil. Dodatne računalniške vsebine so bile vključene v specialne tečaje. Sam sem tako spoznal Leta 1960 je bil ustanovljen Inštitut za matematiko, fiziko in jezik algol. Izbral sem tudi seminar iz linearnega programiranja. mehaniko (IMFM). Prvi direktor je bil Anton Kuhelj. 15. novembra Pri programerskem praktikumu sem sam razvil algoritem za pro- 1962 je na IMFM na Lepem potu v Ljubljani začel delati prvi blem najkrajših poti (Forda in Dijkstra takrat še nisem poznal). pravi računalnik v Sloveniji, Zuse Z-23 (Slika 3). Ta datum lahko Rešitev sem sprogramiral v fortranu in algolu. Algolski program štejemo za začetek računalništva pri nas. Pred tem so zahtevne je dajal pričakovane rezultate, v fortranskem pa sem skoraj pol izračune opravljali na računalniku IBM 705 na Zveznem zavodu leta iskal napako [4]. Diplomsko temo sem si izbral iz logike – za statistiko v Beogradu. Rekurzivna aritmetika (mentor Niko Prijatelj). Okrog računalnika Zuse se je zbrala skupina mlajših učiteljev, raziskovalcev in študentov (Zvonimir Bohte, Tomislav Skubic, 5 IJS E4 Egon Zakrajšek, Janez Štalec, Janez Lesjak, Jože Vrabec, Marija Vencelj, Tomaž Kalin, Dušan Magušar, Janez Grad, Cveto Tram- Računalništvo se je razvijalo tudi na Inštitutu Jožef Stefan (IJS). puž, Mira Volk, Jana Birk, Boštjan Vilfan, Jernej Kozak, France Glavno vlogo je imel Anton P. Železnikar – Antek, ki je leta 1965 Dacar, Andrej Kmet, Gabrijel Tomšič, Zdenko Breška, Iztok Ko- doktoriral iz prekrivnih algoritmov [24]. Z njim je sodeloval tudi vačič, ..., ), ki so postavljali temelje računalništva pri nas. Posebej France Dacar in se na oddelku E4 tudi zaposlil. Na oddelku so je izstopal Egon Zakrajšek (diplomiral 1965) [21] [20]. Na študiju bili še Janez Korenini, Rudi Murn, Peter Kolbezen, Marjan Špegel, tehniške matematike so bili poleg predmeta numerična analiza Boštjan Vilfan in Andrej Jerman-Blažič. France Dacar je naju še trije računski praktikumi – pri tretjem so uporabljali Zuse. s Tomom povabil k sodelovanju z oddelkom. Tematika je bila Zuse je bil računalnik v pravem pomenu besede – bil je na- odkrivanje napak v elektronskih vezjih. Tako sva se srečala s menjen predvsem za računanje. Zato je bil velik poudarek na teorijo grafov in se vanjo poglobila (knjige Ore, Berge, Harary, numerični analizi, ki jo je pri nas začel razvijati Zvonimir Bohte – Zykov). Poleg tega smo se precej ukvarjali s teorijo avtomatov in Dragi s sodelavci. Uporabljen pa je bil tudi v druge namene [23]. jezikov. Nekoliko za nama so na oddelek prišli še Ivan Bratko – 6 Matematiki in računalniško izobraževanje, do 1980 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia Leta 1969 so računalnik IBM 1130 dobili tudi na Višji tehniški šoli v Mariboru (Milan Kac, Darinka Ferjančič Stiglic, Bruno Stiglic) [16]. V gospodarstvu se je s svojo ponudbo uveljavil predvsem Intertrade (IBM). Ponujal pa jih je tudi Univac in drugi. Oktobra 1969 je v Radovljici začel z delom Intertradov šolski center. 7 RAČUNALNIŠTVO V SREDNJIH ŠOLAH Slika 5: Anton P. Železnikar in Boštjan Vilfan. Bruc, Vladislav Rajkovič, Iztok Lajovic, Iztok Sirnik, Jože Knez, Miroslav Smolej, Borka Džonova in Peter Tancig. Oddelek (predvsem Andrej Jerman-Blažič) je že od leta 1965 v začetku oktobra na Bledu organiziral računalniško konferenco FCIP (International Symposium on Information Processing), ki se je leta 1972 preimenovala v Informatico. Vabljeni predavatelji Bauer, Wirth, in drugi. Oddelek je nudil dobro okolje za samorazvoj. V sedemdesetih smo o svojih rezultatih v glavnem poročali in objavljali v zborni- kih domačih srečanj FCIP / Informatica, Etan in ADP; deloma v Slika 7: Izidor Hafner in Branko Roblek. slovenščini, deloma v angleščini. 6 FE, RRC, RCU, ISKRA, INTERTRADE IN DRUGI V šolskem letu 1969/70 je Izidor Hafner začel uvajati raču- nalništvo kot “praktično znanje” (izbirni predmet) na Šubičevi gimnaziji. Na njegovo pobudo je leta 1970 svetovalec za računal- ništvo na Zavodu za šolstvo RS Branko Roblek začel priprave za uvajanje računalništva kot izbirnega predmeta v srednje šole. Najprej so pripravili in izvedli izobraževanje učiteljev. Izšel je tudi priročnik za učitelje. Računalništvo je zaživelo na nekaj šolah v šolskem letu 1971/72. Nekakšen vrh teh prizadevanj predstavlja srednješolski učbenik Uvod v računalništvo, ki sta ga napisala Ivan Bratko in Vladislav Rajkovič. Na E4 se je pojavilo nekaj gimnazijcev: brata Reinhardt, Mark Martinec, Dare Levstek, Iztok Tvrdy, Henrik Krnec in drugi [10]. 8 IFIP 1971 Slika 6: RRC. Računalništvo se je razvijalo tudi na Fakulteti za elektroteh- niko – profesorji Jernej Virant, France Bremšak, Ludvik Gyergyek in Slavko Hodžar [11]. Leta 1968 je bil za potrebe gospodarstva, uprave in raziskav ustanovljen Republiški računski center (RRC) z računalnikom v Stegnah, najprej CDC 2100 kasneje pa CDC 3300 [12]. Za koor-dinacijo med Univerzo, IJS in RRC je bil leta 1971 ustanovljen Računalniški center univerze v Ljubljani (RCU). Zaradi poveča- nja potreb je RRC leta 1971 nabavil zelo zmogljiv računalnik CDC Cyber 72, ki je omogočal oddaljeni dostop s terminalskih računalnikov. Na IJS se je izoblikovala še ena računalniška skupina – Upo- rabna matematika, ki jo je vodil Marjan Ribarič in so jo pretežno sestavljali matematiki: Jana Birk Vrabec, Mira Volk, Drago Čepar, Slika 8: Zvezki IFIPovega zbornika. Ivica Mandelc, Milena Kosec in drugi. 7 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia Vladimir Batagelj Anton P. Železnikar in Silvin Leskovar sta pri mednarodnem Tobačni tovarni). Vprašal me je, če bi pripravil pregled literature združenju za področje računalništva IFIP (International Federa- o delu z razpršenimi (hash) tabelami. Ugotovil sem, da obstajajo tion for Information Processing) uspela pridobiti organizacijo 5. kvadratične funkcije pregledovanja, ki preiščejo celotno tabelo. kongresa združenja v Ljubljani od 21. do 27. avgusta 1971. O tem sem objavil članek v CACM [6] [5, št. 22, 23]. Pri organizaciji kongresa se je zelo angažiral Marjan Špegel in si s tem pridobil možnost doktorskega študija v ZDA. Mladi z IJS in univerze smo dobili vlogo tehničnih sekretarjev in smo skrbeli za gladek potek predstavitev v raznih dvoranah po Ljubljani. Ob IFIPu je izšla knjiga Elektronski računalniki, ki prinaša temeljna znanja o računalnikih in štirijezični slovar računalniških izrazov [17]. 9 PRVA POLOVICA SEDEMDESETIH Kongres IFIP’71 in novi računalnik Cyber 72 sta zelo vzpodbudno vplivala na razvoj računalništva pri nas. Leta 1972 je bilo ustanovljeno Slovensko društvo Informatika. Z delom je začel Računalniški center na FSPN in naslednje leto še Inštitut za biomedicinsko informatiko (IBMI). Slika 9: Začetek izpisa pascalskega prevajalnika, december Na Dragijevo pobudo se je jeseni leta 1971 začel sestajati Semi- 1974. nar za numerično in računalniško matematiko – Sredin seminar [5]. Udeleževali so se ga matematiki in računalnikarji z različnih ustanov. Bil je odprt za najrazličnejše teme in je spremljal delo Poleti 1974 sem spremljal soprogo Nušo (Anuška Ferligoj) na sodelujočih ter v naš prostor prinašal novosti. Po seminarju smo poletni šoli iz družboslovne metodologije (Essex ECPR summer nadaljavali druženje Pod lipo in daljše obdobje še "na čaju" pri school) v Colchestru v VB. Sam sem poslušal le predavanja iz Egonu doma, kjer smo preizkušali najrazličnejše družabne igre analize družbenih omrežij. Večino časa pa sem prebil v račun- (Monopoli, Cluedo, mahjong, kariere, tihotapci, itd.). skem centru in knjižnici. V RC sem se srečal z interaktivnim Na študiju tehniške matematike se je začela graditi računalni- delom z računalnikom po teleprinterju. Med branjem člankov ška "vertikala" – vsaj en računalniški predmet v vsakem letniku. (predvsem iz Acta Informatica) sem se navdušil nad pascalom. Iz- Začela so se tudi predavanja iz računalništva ( Jernej Kozak) za vedel sem, da teče na Cybru in, da ga je mogoče dobiti brezplačno. druge oddelke FNT: kemija, kemijska tehnologija, tekstil, farma- Vzpostavili smo stik in proti koncu leta dobili trak s pascalskim cija in montanistika. Egon je za Sredin seminar pripravil ciklus prevajalnikom (Slika 9). V začetku leta 1975 je Egon pripravil predavanj iz Algola 68 [5, št. 29, 30]. Imel je tudi tečaj iz zbirnika tečaj iz pascala (z zapiski). Dopolnjene zapiske je leta 1976 iz-računalnika Cyber in napisal več priročnikov za uporabo sistem- dal v knjigi [22]. V šolskem letu 1975/76 smo pascal, skupaj z skih programov (SCOPE 3.4, UPDATE, NOS/BE, CCL, Plotter). obema Wirthovima knjigama, na Matematiki začeli uporabljati Ljubljano je nekajkrat obiskal Robert Korfhage, ki je imel tudi pri predavanjih. Knjigi je Boštjan Vilfan prevedel v slovenščino tečaj iz teorije grafov. [18]. Precej odmeven je bil Dijkstrov članek v CACM "Go to consi- Dobili smo prve prave terminale, ki so omogočali interaktivno dered harmful", ki je privedel do strukturiranega programiranja delo z računalnikom [5, št. 52, 53]. [5, št. 28, 51]. Za teorijo algoritmov je bil zelo pomemben Karpov Leta 1975 sem se z IJS preselil na FNT, matematika. V šolskem članek v katerem je pokazal, da za nekatere probleme, za katere letu 1974/75 sem pri Programerskem praktikumu prevzel skupino so bili znani le eksponentni točni algoritmi, najbrž ne obstaja študentov, ki je programirala "prevajalnik" za Structran (Struc-polinomski algoritem (NP-polnost). tran → fortran) [5, št. 50]. Programiranje smo začeli v fortranu, Z doktorskega študija na MIT v ZDA se je vrnil na IJS Boštjan a, ker ga je Egon čez nek weekend napisal v pascalu, smo nadalje- Vilfan. Prinesel je nov veter. Med drugim je začel projekt pisanja vali v samem Structranu. Glavno povezovalno delo posameznih prevajalnika za jezik PL/1. Meni je bilo dodeljeno prevajanje sestavin je opravil Matjaž Jeran. aritmetičnih izrazov [2]. Izkušnja je bila zelo poučna – postalo Jeseni 1975 sva s Tomom odšla k vojakom. mi je jasno od kod ideje za posamezne vrste slovnic (gramatik), 10 DRUGA POLOVICA SEDEMDESETIH ki sem jih poznal iz člankov o formalnih jezikih. Drug projekt je bil kodiranje (v zbirniku) sprememb za telefonske centrale Po vrnitvi iz vojske sem nekaj časa pomagal pri vajah iz raču- Metaconta, ki so jih pripravljali v Iskri. Pri tem sem spoznal nalništva na ostalih oddelkih FNT. Leta 1978 je Jernej doktoriral pomembnost polne informacije – večkrat sem moral v Kranj in začel predavati na Matematiki predmet Podatkovne strukture zaradi nepopolnih specifikacij. Na Sredinem seminarju sva z in algoritmi [13]. Za njim sem prevzel predavanja na FNT [7]. Vilfanom imela ciklus predavanj o rekurzivnih funkcijah [5, št. Prav tako sem leta 1978 od prof. Prijatelja prevzel predavanja iz 7] Diskretnih struktur na študiju računalništva – delo na diplom- V šolskem letu 1972/73 se je na FE v sodelovanju s FNT, mate- skem delu in izkušnje z IJS so se mi obrestovale pri oblikovanju matika začel dvoletni (zadnja dva letnika) študij računalništva vsebine. [11]. Matematika je pokrivala predmete: numerična analiza (Zvo-V tem času smo se precej ukvarjali s strukturiranim programi- nimir Bohte), diskretne strukture (Niko Prijatelj), analiza (Peter ranjem, dokumentacijo programov in učenjem programiranja [5, Petek) in linearna algebra (Edvard Kramar). št. 55, 56, 58, 76][14]. Navajali smo se tudi na interaktivno delo z Bruc, ki je bil izvrsten šahist, se je začel ukvarjati z umetno računalnikom. Egon je z Univaca v Zagrebu prinesel zbirko igric inteligenco [5, št 37]. Sodeloval je tudi z Vero Levovnik iz Iskre (v napisanih v basicu. Več smo jih poslovenili in usposobili za delo 8 Matematiki in računalniško izobraževanje, do 1980 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia na Cyberu. Zelo priljubljena je bila igra Zakladi (Dungeon). Za [5] Vladimir Batagelj. 2021. Sredin seminar / seznam preda- učinkovito interaktivno delo so manjkala ustrezna orodja. Nekaj vanj 1971-2021. http://vlado.fmf.uni- lj.si/sreda/sreda1300. jih je sprogramiral Egon: Mini (interaktivna različica programa pdf . Update za vzdrževanje različic programskih in podatkovnih dato- [6] Vladimir Batagelj. 1975. The quadratic hash method when tek) in Manual (program za oblikovanje besedil). Pri oblikovanju the table size is not a prime number. Commun. ACM, 18, besedil na prvih računalnikih sta bili težavi: na voljo so bile samo 4, (april 1975), 216–217. velike črke in manjkale so naše črke ČŠŽ. Kljub temu je bilo [7] Vladimir Batagelj. 1983. Uvod v računalništvo. Fortran : veliko besedil pripravljenih s programom Manual. razširjeni zapiski. DMFA SRS, Ljubljana. V RC IMFM smo dobili računalnik PDP z grafičnim zaslonom, [8] Vladimir Batagelj, Tomi Dolenc, Mark Martinec, Bojan Mo- na katerega je bilo mogoče risati. Prav tako so dobili risalnik v har, Robert Reinhardt, Iztok Tvrdy in Andrej Vitek. 1988. RRC. Enajsta šola računalništva / Rešene naloge z republiških Leta 1977 so se po zgledu matematičnih tekmovanj, zopet na tekmovanj 1977–1987. Sigma. DMFA in ZOTKS, Ljubljana. pobudo Izidorja Hafnerja, začela republiška tekmovanja srednje- [9] Vladimir Batagelj in Tomaž Pisanski. 1973/1976. Rešene na- šolcev iz računalništva [8]. Slovensko društvo Informatika je loge iz matematike z republiških tekmovanj, I (1950–1966) začelo izdajati revijo Informatica. / II (1967–1975). Sigma. Državna založba Slovenije, Lju- bljana. [10] Vladimir Batagelj in Robert Reinhardt. 1973. Metode iska- nja po tabelah. V Zbornik del VIII. jugoslovanskega medna- rodnega simpozija o obravnavanju podatkov Informatica 73. ZSOOP, Bled, a20/1–8. [11] Miha Bejek, Marjan Bradeško, Jernej Virant in Nikolaj Zimic. 2016. FRI 20 - Zbornik ob 20. obletnici fakultete. FRI, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. http : / / eprints . fri . uni - lj.si/3655/1/Zbornik_FRI20_web_100.pdf . [12] Janez Grad. 2018. Razvoj računalništva in informatike na Univerzi v Ljubljani, s poudarkom na pomenu RRC in RCU. Uporabna informatika, 26, 3, 89–93. [13] Jernej Kozak. 1984. Podatkovne strukture in algoritmi. DMFA SRS, Ljubljana. [14] Jernej Kozak in Vladimir Batagelj. 1975. Kako naj učimo programirati? V Zbornik del X. jugoslovanskega mednaro- Slika 10: Rok Vidmar in DEC SYSTEM 10 na RCU. dnega simpozija o obravnavanju podatkov Informatica 75. Informatica/ETAN, Bled, 7.12/1–4. Za podporo množičnega dela študentov na računalniku smo [15] Alenka Krapež, Vladislav Rajkovič, Vladimir Batagelj in leta 1980 dobili na RCU računalnik DEC-10. Ta je med drugim Rado Wechtersbach. 2001. Razvoj predmeta računalništvo prinesel tudi male črke. Elektrotehna, zastopnik DECa v Jugosla- in informatika v osnovni in srednji šoli. V Dnevi Slovenske viji (od 1974), se je prelevila v podjetje Iskra Delta, ki je postalo Informatike 2001. Informatika, Ljubljana. https://www. pomemben dejavnik na področju računalništva. Na obzorju so se drustvo- informatika.si/dogodki/dsi- 2001/. pojavili TOZDi in usmerjeno izobraževanje. [16] Franci Pivec. 2021. Pionirski čas mariborskega računalni- štva (do ustanovitve univerze leta 1975). https : / / blog . OPOMBE cobiss . si / 2021 / 05 / 12 / pionirski - cas - mariborskega - Sestavek vsebuje spomine. Vsega napisanega nisem uspel preve- racunalnistva- do- ustanovitve- univerze- leta- 1975/. riti v dokumentih. Zato se mi je tu pa tam lahko zapisala kaka [17] Franc Spiller-Muys, urednik. 1971. Elektronski računalniki, netočnost. osnove-programiranje-uporaba. Elektrotehniška zveza Slo- venije, Ljubljana. LITERATURA [18] Niklaus Wirth in Boštjan Vilfan (prevod). 1979/1983. Ra- [1] Vladimir Batagelj. 2020. Diskretna matematika in računal- čunalniško programiranje, 1. / 2. del. DMFA SRS, Ljubljana. ništvo (ter analiza podatkov). V Sto let matematike in fizike [19] Egon Zakrajšek. 1973. Fortran. IMFM, Ljubljana. na Univerzi v Ljubljani. Mirko Dobovišek in Alojz Kodre, [20] Egon Zakrajšek. 1966. Programiranje v ALGOLU. IMFM. uredniki. Univerza v Ljubljani, FMF, Ljubljana, 171–185. Ljubljana. isbn: 978-961-6619-26-4. [21] Egon Zakrajšek. 1965. Programiranje v simboličnem jeziku [2] Vladimir Batagelj. 1973. Gramatika in prevajanje aritmetič- računalnika Z-23. IMFM. Ljubljana. nih izrazov jezika pl/1. V Zbornik del VIII. jugoslovanskega [22] Egon Zakrajšek. 1976. Programski jezik pascal. DMFA SRS, mednarodnega simpozija o obravnavanju podatkov Infor- Ljubljana. matica 73. ZSOOP, Bled, a23/1–4. [23] Janez Štalec. [n. d.] Osebna stran. https://web.math.pmf. [3] Vladimir Batagelj. 2016. IFIP 1971 in začetki računalništva unizg.hr/~stabi/. v Sloveniji / osebni pogled. http : / / vladowiki . fmf . uni - [24] Anton P. Železnikar. 1967. Overlapping algorithms. Ma- lj.si/lib/exe/fetch.php?media=pub:pdf:ifip.pdf . thematical systems theory, 1, 4, (december 1967), 325–345. [4] Vladimir Batagelj. 1971. Programerski praktikum 1970/71: doi: 10.1007/BF01695167. Najkrajše poti. Tehnično poročilo. FNT, Matematika, Lju- bljana. http://vladowiki.fmf.uni- lj.si/lib/exe/fetch.php? media=vlado:pub:man:praktikum.pdf . 9 Komisija za uvajanje računalništva v srednje šole The Commission for the Introduction of Computer Science in Secondary Saša Divjak Izidor Hafner FirstName Surname Department Name Fakulteta za elektrotehniko Department Name Institution/University Name Univerza v Ljubljani Institution/University Name City State Country Ljubljana, Slovenija City State Country email@email.com izidor.hafner@fe.uni-lj.si email@email.com POVZETEK stvar bolj za izbrance. Po mojih takratnih podatkih je bilo za praktična znanja v gimnazijah na razpolago 2 uri tedensko v V članku opisujem svoje delovanje na področju računalništva v enem polletju tretjega ali četrtega letnika. Tako sem izvajal srednjih šolah in dajem kratke predstavitve članov komisije za praktična znanja iz računalništva na Šubičevi v prvem polletju uvajanje računalništva v srednje šole. šolskega leta 1969/70. Kmalu po končanju tega pouka sem zaprosil očeta Vinka (1920-2015), da me poveže z Borisom KLJUČNE BESEDE Lipužičem (1930-2012), direktorjem Zavoda za šolstvo. Na Programiranje, pouk, srednje šole sestanku je sodeloval tudi Branko Roblek, ki je bil na Zavodu zadolžen za obdelavo podatkov. Predlagal sem nekaj ljudi, ki bi lahko sodelovali pri tem. V l. 1970 smo imeli na Zavodu par ABSTRACT sestankov, a se od udeležencev spominjam le Rajkoviča, Robleka In this article, I describe my work in the field of computer science in Trampuža. Rajkovič je bil zadolžen za pripravo učnega načrta, in secondary schools and give short presentations by members of pouk pa naj bi stekel v šolskem letu 1970/71 na petih gimnazijah. the commission for the introduction of computer science in Pouk sem izvedel še v prvem polletju leta 1970/71. Zadnjega secondary schools. sestanka sem se udeležil v začetku leta 1971 in povedal, da zaradi diplome ne bom več sodeloval. Od dijakov se spominjam Mirka Ivančiča, ki se je pozneje vpisal KEYWORDS na Fakulteto za elektrotehniko. Šele po 45 letih sem izvedel, da Programming, teaching, secondary education je bil med dijaki tudi Marko Petkovšek, ki poslušal moja predavanja v 2. letniku, nato pa pri Bratku v 4. letniku. Prav tako sem šele po 45 letih izvedel, da se je organizirani pouk računalništva začel šele šolskega leta 1971/72. 1 UVOD Imenovan sem bi v komisijo za uvajanje računalništva 8.9. 1971, a pri njenem delu nisem sodeloval. Po diplomi septembra 1972 Po maturi l. 1968 na Šubičevi gimnaziji sem se vpisal na študij sem takoj dobil službo asistenta za matematiko na FE. tehnične matematike na FNT. V jeseni istega leta smo Ivan Računalništvo sem opustil in se posvetil čisti matematiki. Bratko, Iztok Lajovic in Vladislav Rajkovič na IJS hodili na tečaj Že pred projektom septembra 1971 je bilo nekaj primerov fortrana, ki ga je vodila matematičarka Mira Volk. Računalnik seznanjenja srednješolcev z računalništvom. Peter Prelog je na IBM 1130 je prišel šele po koncu seminarja, to je v začetku l. Gimnaziji Trbovlje vključil nekaj fortanskih programov kar v 1969. pouk matematike in jih preizkusil na Rudisovem IBM 1130, sam Kot študent sem delal na odseku uporabne matematike IIS pri sem na povabilo Marije Munda predaval o fortranu na Gimnaziji Cvetu Trampužu. Moja prva naloga je bila, da sem prenesel Miloša Zidanška v Mariboru… Prvi učitelji računalništva v ročne izračune za termo centrale za IB Elektro Projekt na šolskem letu 1971/72 na gimnazijah so bili Bratko, Kac, Lajovic, računalnik IBM 1130. Po tem programu je bil izdelan hladilni Rajkovič, Roblek in Savnik. Za srednji elektrotehniški šoli stolp za blok 4 v Šoštanju (pozneje tudi blok 5). (Maribor, Ljubljana) podatka nimam, je pa poučeval Takrat sem uvidel, da lahko srednješolec z znanjem računaništvo na Vegovi v šolskem letu 1973/74 Veselko Guštin programiranja lahko naredi veliko, saj se med gradbeniki ni kaj (1948). dosti vedelo o računalnikih. Zato sem prišel na idejo, da se Tekmovanju srednješolcev iz računalništva je bilo v planu že l. programiranje vključi v srednje šole. Zavedal pa sem se, da je 1975, da bi povečali vpis na smer računalništvo, vendar se med ∗ mojim vojaškim rokom 1975/1976 ni nič premaknilo. Ko sem Art Ar ic i le l Title l Foot F note ne n eds to be captur ptu e r d as Ti T t i le l Note †Au A t u hor hor Foo F tnote n to be captur u e r d as Au t Au hor t hor Note prišel iz vojske, sem se zadeve lotil in vodil organizacijo tekmovanja kot tajnik komisije za popularizacijo računalništva Pe P rmis m sio i n n to ma m ke digita igi l l or or ha h rd r copie i s of f part r or r all ll of this work for personal or cla l ssroo r m m u s u e i s i g r g a r nte n d wi d t wi hout u f t e f e pr o pr vided th d a th t c t opie opi s a re r n ot n m ot a m de or or di s di trib i uted pri društvu Informatica, ki je imela sedež na IJS. Prvo for f or pro pr fit f it or or comme mm rc r ia i l l adva v nta n ge g and n tha h t copie i s bear r this hi not n ic i e an a d n th t e h e full f ull tekmovanje je potekalo 17. aprila 1977 na FE.[3, 4, 8, 11] citat i ion n on n the h fir f s ir t page g . Copyrights ight for f or third hir -pa - rt r y y comp m one n nts n of f this hi work mus m t Ko se je pojavilo usmerjeno izobraževanje, se je pojavila be ho h no n re r d. For F or all ll othe h r r us u es, contac on t the h owne wn r/a r ut u ho h r( r s ( ). ) Infor I mation Society 2020, 2020, 5–9 – October 2020 202 , 0, Ljubljana, Slovenia možnost za vpeljavo srednješolskega izobraževanja za © 2020 2020 C Cop opyr yright ight he held ld bby y tthe he owne n r e /a r ut u hor( r s ( ) s . ) računalništvo. V tem smislu je bila narejena Virantova študija o 10 Information Society 2021, 6 October 2021, Ljubljana, Slovenia Izidor Hafner računalniških poklicih. Na tej osnovi sem se lotil profilov poklicev računalniški in programerski tehnik. Namreč brez sprejetih profilov na Zavodu za zaposlovanje ni bilo mogoče imeti izobraževanja. To smo vključili tudi v raziskavo pri RCPU, kjer se na moje presenečenje preselil projekt z Zavoda za šolstvo. Prvi programerski in računalniški tehniki so prišli na fakulteto l. 1985. Takrat sem zamenjal Hodžarja (1923-2010) pri predmetu Osnove programiranja (fortran, pascal). Tako sem spet stopil za nekaj časa med računalnikarje. [5, 6, 7, 11] Leta 1987 sem bil predsednik komisije krožkov robotike pri Cveto Trampuž (1935–1999) je diplomiral l. 1966 na Fakulteti Zavodu za šolstvo. za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Od l. 1957 je delal na Inštitutu Jožef Stefan, tudi kot v. d. direktorja Republiškega Ker je minilo 50 let od imenovanja komisije za uvajanje računalništva v srednje šole, se mi je zdelo potrebno, da se računskega centra. Med leti 1970-96 je bil zaposlen na Fakulteti spomnimo članov komisije, od 12 članov je živih le še 5. Vrstni za družbene vede v Ljubljani, najdalj kot predstojnik red je tak kot v odločbi. računalniškega centra. Bil je med prvimi računalnikarji v Sloveniji, na FDV pa je v družboslovje uvajal računalniško podprte matematične in statistične metode. Zaslužen je bil za ustanovitev študijske smeri družboslovna informatika. 2 KOMISIJA 1971 Egon Zakrajšek (1941– 2002) je maturiral na Gimnaziji Jesenice. Branko Roblek (1934–2000) je maturiral na Gimnaziji v Kranju, Diplomiral je iz tehniške matematike. Za podprograme za prvi na Univerzi v Ljubljani je diplomiral iz fizike l. 1959, in iz elektronski računalnik v Sloveniji ZUSE Z-23 (z elektronkami, matematike l. 1962. Od l. 1962 je poučeval na Gimnaziji Škofja velik nekaj 10 m3) je dobil študentsko Prešernovo nagrado. Bil Loka. Potem je štiri leta delal na Zavodu RS za šolstvo kot je največji slovenski strokovnjak za ta računalnik. Leta 1968 je pedagoški svetovalec za naravoslovje in bil imenovan za prevzel vodenje Računskega centra Inštituta za matematiko, predsednika komisije za uvajanje računalništva v srednje šole. fiziko in mehaniko in skrbel tudi za programsko opremo ter Leta 1973 se je vrnil na Gimnazijo Škofja Loka in tam vse do reševal računalniške probleme iz drugih strok in iz gospodarstva. upokojitve leta 1992 učil matematiko, fiziko in računalništvo z Leta 1978 je doktoriral in bil izvoljen v naziv izrednega informatiko. V Društvu matematikov, fizikov in astronomov profesorja. Slovenije je leta 1970 prejel priznanje za uspešno pedagoško delo in hkrati organiziranje in smotrno vodenje krožkov, posebno astronomskega. Virant Jernej (1932–2008) je l. 1965 magistriral in l. 1966 Mira Volk (1939) je maturirala na Gimnaziji Brežice in se nato doktoriral iz elektrotehnike. Leta 1971 je bil izvoljen za l. 1957 vpisala na študij matematike. Po diplomi l. 1962 se je izrednega in l. 1977 pa za rednega profesorja za predmete s zaposlila na IJS. Ko je IJS l. 1972 ustanovil RRC se je področja računalniške logike in računalniških sistemov. Na prezaposlila na RRC, kasneje pa se je zaposlila nazaj na IJS na fakulteti za elektrotehniko je organiziral laboratorij za digitalne odseku za uporabno matematiko. Za potrebe programiranja na računalnike. V času 1977 računalniku ZUSE Z 23 je bila Mira poslana v Bad Hersfeld, -1979 je bil dekan Fakultete za najprej na tečaj algola in potem je za potrebe programiranja IBM elektrotehniko. 1130 preučila fortran, napisala knjigo in nadalje učila fortran tudi druge. 11 Izidor Hafner Information Society 2021, 6 Oktober 2021, Ljubljana, Slovenia Janez Lesjak (1942) se je rodil v Novem mestu. Leta 1966 je diplomiral iz fizike. Da je res zašel v računalništvo, je bilo krivo tudi to, da je ZUSE Z23 iz razstavišča ostal Franc Savnik (1940) se je rodil na Sušaku, maturiral l. 1958 na l. 1962 v Ljubljani in je bil instaliran na Metalurškem inštitutu, čisto blizu gimnaziji Brežice in diplomiral l. 1963 na pedagoški smeri PMF njegovega doma. Skupaj z Zakrajškom sta naredila veliko Univerze v Zagrebu. S programiranjem se je seznanil kot izredni programov za omenjeni računalnik. Ko je bil nabavljen študent smeri Praktična matematika na PMF. Računalništvo je na računalnik Cyber 72 leta 1972 je postal glavni sistemski inženir Gimnaziji Brežice poučeval 25 let (1971/72 do 1995/1996), tudi Republiškega računskega centra. med sedemletnim službovanjem na Zavodu za šolstvo SRS (1972/1973 - 1978/79). Leta 1996 je prejel nagrado RS na področju šolstva. Vladislav Rajkovič (1946). Po diplomi iz elektrotehnike se je zaposlil na IJS. Leta 1970 je bil zadolžen za pripravo učnega načrta za izbirni predmet računalništvo za gimnazije. Skupaj z Ivanom Bratkom sta napisala učbenik, ki je izšel l. 1974. Sta najzaslužnejša za uveljavitev računalništva v srednjih šolah. Leta 2010 je mu je Univerza v Mariboru podelila naziv zaslužni Izidor Hafner (1949) je diplomiral na smeri tehnična matematika profesor. l. 1972 in magistriral iz funkcionalne analize l. 1974. Iz računalništva je doktoriral l. 1984. Leta 2000 je bil odlikovan s Častnim znakom svobode RS za zasluge pri uvajanju računalništva in logike v srednje šole ter za delo z mladimi na tem področju. Milan Kac (1924-2010) se je rodil v Lendavi. Leta 1949 se je vpisal na študij matematike v Ljubljani, kjer je diplomiral l. 1953. Bogomir Horvat (1936-2013) je bil predavatelj elektrotehnike na Najprej je poučeval matematiko na I. gimnaziji v Mariboru, po l. Visoki tehnični šoli v Mariboru. V obdobju 1975-1977 je bil tudi 1960 pa je predaval na Višji tehniški šoli. Doktoriral je l. 1975 dekan te ustanove. Študenti se ga spominjajo kot odličnega na Tehniški visoki šoli v Gradcu. Napisal je več učbenikov za strokovnjaka. Upokojen je bil kot profesor na FERI v Mariboru. matematiko in l. 1970 priročnik za fortran. Leta 1992 mu je Univerza v Mariboru podelila naziv zaslužni profesor. 12 Information Society 2021, 6 October 2021, Ljubljana, Slovenia Izidor Hafner Milan Adamič (1938-2019) se je rodil v Vidmu-Dobrepolje. Leta 1964 je diplomiral s področja pedagogike in psihologije. Leta 1969 je pričel delati na Zavodu za šolstvo kot pedagoški svetovalec za izobraževalno tehnologijo in od leta 1978 kot pedagoški svetovalec za osnovno šolo. Leta 1993 se je zaposlil na Oddelku za pedagogiko FF v Ljubljani. REFERENCE [1] I. Bratko, J. Grad, M. Kac, J. Lesjak, V. Rajkovič, J. Virant, E. Zakrajšek, RAČUNALNIŠTVO Gradivo s tečaja za srednješolske profesorje, uredil B. Roblek, Zavod za šolstvo, Ljubljana 1972; [2] Ivan Bratko, Vladislav Rajkovič , Uvod v računalništvo, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1974; [3] S. Divjak, I. Hafner…, Material za pripravo nalog za srednješolska tekmovanja iz računalništva, Institut Jožef Stefan, Ljubljana 1975; [4] I. Hafner, Prvo republiško tekmovanje iz računalništva, Delo, 21. april 1977, str. 7; [5] I. Hafner, Profil poklica »programerski tehnik«, RCPU, Projekt Računalništvo v usmerjenem izobraževanju, Ljubljana 1977; [6] I. Hafner, Profil poklica »računalniški tehnik«, RCPU, Projekt Računalništvo v usmerjenem izobraževanju, Ljubljana 1977; [7] I. Hafner, Poklici računalniške stroke v srednjem usmerjenem izobraževanju, RCPU, Projekt Računalništvo v usmerjenem izobraževanju, Ljubljana 1978;. [8] V. Batagelj, T. Dolenc, M. Martinec, B. Mohar, R. Reinhardt, I. Tvrdy, A. Vitek, Enajsta šola računalništva, Rešene naloge z republiških tekmovanj 1977-1987, DMFA Slovenije, ZOTKS, Ljubljana 1988; [9] Andrej Vitek, Iztok Tvrdy, Robert Reinhardt, Bojan Mohar, Mark Martinec, Tomi Dolenc, Vladimir Batagelj, Problems in Programming, John Wiley & Sons, New York 1991. [10] http://vladowiki.fmf.uni-lj.si/doku.php?id=spomin:rac:hafner [11] https://sites.google.com/view/prvotekmovanjeizracunalnistva/d oma%C4%8Da-stran 13 50 let od uvedbe predmeta računalništvo v srednje šole: poskusni pouk in učbenik Introducing Informatics in secondary schools 50 years ago: Experimental teaching and text book Ivan Bratko Iztok Lajovic Vladislav Rajkovič Fakulteta za računalništvo in Kreativni sistemi Fakulteta za organizacijske vede informatiko Ljubljana, Slovenija Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Iztok.Lajovic@kres-ks.si Ljubljana, Slovenija Vladislav.Rajkovic@gmail.com bratko@fri. uni-lj.si POVZETEK Letos mineva 50 let od uvedbe poskusnega pouka računalništva 1 UVOD v slovenske srednje šole. V tem prispevku navajamo nekaj zgodovinskih dejstev o projektu uvedbe pouka računalništva Letos mineva 50 let od uvedbe poskusnega pouka računalništva pred 50 leti ter opišemo naše lastne spomine na to, kako smo v slovenske srednje šole. Projekt uvedbe tega pouka je začel sodelovali pri poskusnem pouku računalništva in kako je nastal Zavod za šolstvo Republike Slovenije l. 1971. V nekaj letih, do učbenik za ta predmet. š.l. 1974/75, je predmet Računalništvo zajel 65 srednjih šol in 2500 srednješolcev, izšel je učbenik, usposobljenih je bio 75 učiteljev za ta predmet. S tem projektom je Slovenija močno prehitela druge republike KLJUČNE BESEDE tedanje Jugoslavije in bila po nekaterih ocenah v tem pogledu srednješolski pouk računalništva, poskusni pouk, učni načrt, med vodilnimi v Evropi. Boris Lipužič, tedanji direktor Zavoda učbenik za šolstvo, je l. 2010 v opisu tega projekta zapisal [8]: “Poročilo Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo Evropske komisije na sedežu EU v Bruslju za leto 2000/01 navaja, da je ABSTRACT Slovenija začela vpeljevati pouk računalništva v srednjih šolah že leta 1974, celo pred Zvezno republiko Nemčijo – ta je uvajanje Fifty years ago, experimental teaching of informatics was zastavila šele v poznih sedemdesetih letih ( Basic Indicators on introduced in secondary schools in Slovenia. In this paper, we the incorporation of ICT into European Education Systems, present some historical facts about the introduction of the Facts and figures, Eurydice 2001, str. 17, Brussels).” Omenimo, informatics course 50 years ago, and describe our memories of da gornji citat iz Lipužičevega članka ni povsem dobeseden our own involvement in the teaching of informatics at that time, prevod navedbe v originalnem dokumentu Evropske komisije. and the writing of the textbook for this course. Tudi ni povsen jasno, kaj je točno mišljeno z letnico 1974. Vendar tudi originalno besedilo nedvomno uvršča pouk v KEYWORDS Sloveniji med najbolj zgodnje v Evropi. teaching informatics in secondary schools in Slovenia, V pričujočem prispevku navajamo nekaj zgodovinskih experimental teaching, informatics curriculum, informatics dejstev o projektu uvedbe pouka računalništva pred 50 leti ter textbook opišemo naše lastne spomine na to, kako smo sodelovali pri poskusnem pouku računalništva in kako je nastal učbenik za ta predmet. Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or 2 PROJEKT UVEDBE SREDNJEŠOLSKEGA classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full POUKA RAČUNALNIŠTVA citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia V tem razdelku so navedena dejstva o projektu uvedbe pouka © 2020 Copyright held by the owner/author(s). računalništva v srednje šole v Sloveniji. 14 Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia F. Surname et al. 5. 4. 1971 je bilo poslano prvo vabilo z Zavoda za šolstvo RS Z razvojem programskega jezika pascal, natančneje z Slovenije za sestanek za pripravo projekta za postopno uvajanje razširitvami turbo pascala, se je pojavila tudi potreba po pouka o računalništvu v srednje šole. ustreznem učbeniku. Ta je izšel 1990 v nakladi 5.000 izvodov 13. 4. 1971 je potekal v direktorjevi pisarni na Zavodu [2]. sestanek o pouku računalništva na srednjih šolah. S strani Zavoda sta sodelovala Milan Adamič in Branko Roblek, s strani Instituta »Jožef Stefan« Vladislav Rajkovič, Cveto Trampuž in Mira Volk, Tabela 1: Rast obsega pouka po šolskih letih Fakulteto za elektrotehniko je zastopal Jernej Virant, Republiški računski center Janez Lesjak, INFIM Egon Zakrajšek in Višjo Š. leto Šol Razredov Dijakov Učiteljev tehniško šolo Maribor Milan Kac. Sprejeta sta bila dva sklepa: 1971/72 7 12 200 - a) V šolskem letu 1971/72 se uvede poskusni pouk 1972/73 20 30 500 25 računalništva v štirih izbranih šolah. Pouk naj bi se 1973/74 40 75 1800 50 odvijal v obliki izbirnega predmeta v okviru ur za 1974/75 65 100 2500 75 praktična znanja. b) Treba je izdelati učni načrt in z njim v skladu pripraviti ustrezni učbenik. Koncem aprila 1971 je Zavod pripravil Projekt uvajanja pouka o računalništvu v srednje šole. Projekt je vodil Branko Roblek. Predvideno je bilo postopno uvajanje s sprotno evalvacijo v šolskih letih od 1971/72 do 1975/76. Postopno naj bi se povečevalo število šol. Posebej je bil izpostavljen problem učnega kadra. V začetku naj bi poučevali računalniški strokovnjaki iz okolja, ob sprotnem usposabljanju učiteljev iz šol. V ta namen je bil organiziran tečaj za učitelje in pripravljeno gradivo »Računalništvo« sedmih avtorjev (slika 1). 12.7.1971 je Zavod razposlal vabilo petim gimnazijam in dvema tehniškima šolama za pričetek poskusnega izvajanja pouka računalništva. S pričetkom projekta se je pričela tudi priprava učnega načrta predmeta. Pri tem smo se v večji meri opirali na priporočila IFIP- a, ki je leta 1970 organiziral 2. svetovno konferenco Computers Slika 1: Gradivo za tečaj za učitelje in Education. Posebno vzpodbudo je predstavljal tudi IFIP-71, svetovni računalniški kongres, ki je potekal v Ljubljani. Učni načrt je obsegal 52 ur. Od tega je bilo namenjenih 8 ur pripravi problema in rešitve ter 22 ur programskemu jeziku fortran. Predvideno je bilo praktično delo na računalniku: izdelava in testiranje programa. Leta 1974 je izšel učbenik Uvod v računalništvo, ki je bil ponatisnjen še sedemkrat v več kot 20.000 izvodih [3]. Iz leta v leto se je povečevalo število šol, kjer se je poučeval predmet računalništvo, število učencev pa tudi število učiteljev, saj se izobraževanje na že omenjenem posebnem tečaju za učitelje. Ti podatki so prikazani v tabeli 1. Rezultati projekta so bilo objavljeni tudi na IFIP 2nd World Conference Computers in Education leta 1975 [6]. Leta 1977 so se pričela tudi tekmovanja srednješolcev iz računalništva. Leta 1981 je v 3.000 izvodih izšla zbirka nalog [1]. Leta 1980 je izšel učbenik »Osnove tehnike in proizvodnje« v okviru skupnih izobraževalnih osnov v srednjih šolah. V tem učbeniku je bilo tudi poglavje » Informatika in računalništvo« na 38 straneh [4]. Učbenik je bil še dvakrat ponatisnjen v skupnem številu 52.000 izvodov. Leta 1981 je založba Univerzum izdala mapo s prosojnicami Slika 2: Prvi učbenik in diapozitivi v pomoč učiteljem pri poučevanju informatike in računalništva. Že koncem sedemdesetih let se je začel poučevati programski jezik pascal. Temu je sledil novi učbenik Računalništvo s programskim jezikom pascal, ki je izšel 1984 [5]. Ta učbenik je bil ponatisnjen še štirikrat v skupni nakladi 24.000 izvodov. Zadnjič leta 1989. 15 Insert Your Title Here Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia Poskusni pouk računalništva je bil deležen zelo pozitivnih odzivov in komisija za uvajanje pouka sklenila: zdaj potrebujem 3 POSKUSNI POUK IN UČBENIK učbenik, kaj če bi poskusila Bratko in Rajkovič? Jeseni 1971 se je začel poskusni pouk računalništva na izbranih srednjih šolah. Na gimnazija Bežigrad smo učili soavtorji tega prispevka. Ta pouk nam je bil vsem trem v veliko veselje, pravzaprav tako kot skoraj vse, s čimer smo se takrat ukvarjali. Bili smo eno leto po diplomi na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Kar nas je posebej kvalificiralo za ta pouk, je bilo to, da smo se med študijem, pravzaprav bolj ob študiju, naučili tudi nekaj računalništva, med drugim programirati v algolu in fortranu. Prve programerske korake smo naredili na računalniku Zuse na Fakulteti za matematiko in fiziko. Toda za delo na tem računalniku si moral z našim statusom študenta vstati ob 6h zjutraj, sicer pa je bil računalnik zaseden. No, ko smo prešli na fortran in začeli programirati za nekatere znane profesorje na Univerzi in Institutu Jožef Stefan, so se nam še pred diplomo pogoji za delo na računalnikih močno popravili. Ko smo začeli s poskusnim poukom računalništva, se nam je Slika 2: Učbenik za Osnove tehnike in proizvodnje iztekalo prvo leto naše zaposlitve v Oddelku za elektroniko na Institutu Jožef Stefan. Ob zaposlitvi so nam dodelili skupno “pisarno”, osamljeno sobo na sicer povsem neobdelanem podstrešju. Takrat, ob navdušenju nad prvo zaposlitvijo v zanimivem raziskovalnem okolju skoraj niti nismo opazili, kako neprimeren delovni prostor je bil to. Pot do naše pisarne je vodila po neobljudenem podstrešju med tramovjem in ovirami, ki so naključno ležale po podstrešju. Hoja do pisarne je zato bila svojevrstna pustolovščina, posebej v temi ponoči. Naša soba je imela le majhno strešno okno, pravzaprav strešno lino. Poletne temperature v tem prostoru so bile neznosne. Toda nič od tega nas ni posebej motilo, saj smo bili tako zaposleni s svojim raziskovalnim delom in aplikativnim delom, nenehnimi pogovori o novih in novih idejah, ves čas se je dogajalo kaj zanimivega. Del tega vzdušja so bile tudi naše priprave na pouk računalništva. Temu je bilo namenjeno dopoldne vsak torek v tednu, ko je imel tisto popoldne prvi od nas naslednjo uro pouka na gimnaziji. Takrat smo prediskutirali stanje pouka, izkušnje iz prejšnjega tedna ter naredili načrt, kaj bomo učili ta teden. Slika 3: Učbenik iz l. 1984 Vseskozi smo bili trdno odločeni, da se držimo nekaterih osnovnih načel: da bomo spodbujali aktivno delo učencev, učili reševanje problemov z računalniki z mnogimi primeri in da bomo veliko od tega dejansko sprogramirali ter kolikor bo možno tudi izvedli na računaniku. Za pouk nam je bil dosegljiv, sicer v zelo omejenem obsegu le računalnik IBM 1130 na Fakulteti za matematiko in fiziko na Jadranski cesti. Programski jezik je bil fortran. Mislim, da smo nazadnje vsi dosegli, da je vsak naš učenec napisal vsaj po en svoj program, ga spravil na luknjane kartice in izvedel na računalniku. Program na luknjanih karticah je izgledal kot paket kart, ki smo ga navadno speli z elastiko, da se kartice ne bi po nesreči pomešale. V tej zvezi se spomnimo zabavnega dogodka, ko je nek dijak v svoji raztresenosti vstavil v računalnik svoj paket lunkjanih kartic kar z elastiko vred. Čitalnik kartic je ob branju kartic elastiko takoj raztrgal in se ob tem pokvaril … Med našimi učenci pri takratnem pouku tistega leta ali kakšno leto kasneje so bila tudi imena, ki so kasneje postala dobro prepoznavna, med drugimi: prof. dr. Matjaž Gams, dr. Marko Slika 4: Učbenik iz l. 1990 Gričar, prof. dr. Marko Petkovšek, prof. dr. Franc Solina. 16 Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia F. Surname et al. Učbenik je nastajal ob izvajanju poskusnega pouka učbenika. Tudi programski jeziki zapisani z malo računalništva in je bil oblikovan po našem izvedenem začetnico. pouku v prvih dveh šolskih letih pouka. Knjiga je bila razdeljena v dva dela: (I) Zgradba, 4 ZAKLJUČEK delovanje in uporaba računalnika, (II) Programski jezik fortran. Poglavja v I. delu so bila: 1. Uvod, 2. Projekt pred 50 leti je potekal hitro in učinkovito. Osnovni pojmi o informacijah in njih predstavitvi, (3) Deležen je bil pozitivne ocene tudi v mednarodnem Zgradba računalnika, (4) Odvijanje programa v merilu. Pozitivno ocenjujemo tudi težnjo po tem, da je računalniku, (5) Programski jeziki, (6) Reševanje v pouku bilo poudarjeno reševanje problemov z problemov z računalniki (vključno z značilnimi algoritmi ter razvijanje algoritmičnega razmišljanja. primeri konstruiranja algoritmov), (7) Uporaba Kaj se je dogajalo s poukom računalništva kasneje, računalnikov, (8) Računalniški sistemi. Poglavje 7 je ko sta postajala računalništvo in digitalizacija vsebovalo daljši razdelek o umetni inteligenci. Poleg neprimerno bolj razširjena in pomembna in so se tega pa tudi razdelek »Ali računalnik ogroža človeka«. kazale nujne potrebe po spremembah učnih programov Ta razdelek se konča takole: »Morda je najbolj za računalništvo? Ne bi mogli reči, da so bile upravičena bojazen pred vmešavanjem računalnikov v spremembe vedno posrečene in pravočasne. Posebej pa človekove osebne stvari. Skrajno neprijetna je namreč je težko razumeti, zakaj je danes veliko teže doseči zavest, da bi lahko obsežne datoteke z vsemi mogočimi spremembe učnega načrta, čeprav se o njihovi podatki, omogočile dostop do vseh osebnih podatkov potrebnosti strinja praktično celotna računalniška o komerkoli.« stroka, doma in v svetu [7]. Posebna skrb je bila v učbeniku namenjena računalniškemu izrazoslovju. Dolge so bile debate o prevodih posameznih pojmov, kot npr.: pomnilnik, REFERENCES računalniška beseda, naslov, adresa ipd. Marsikatero [1] Janez Benkovič, Aleksander Cokan, Mark Martinec, Robert Reinhardt, dilemo nam je pomagal razrešiti tudi jezikoslovec Branko Roblek. Računalništvo: Zbirka nalog 1. Državna založba Tomo Korošec. Ko smo ga povprašali, kako naj Slovenije, 1981. [2] Ivan Bratko, Bojan Cestnik. Programski jezik pascal z razširitvami turbo zapišemo imena programskih jezikov, je dejal takole: pascala. Državna založba Slovenije, 1989. »Če niste pogumni, jih pišite z velikimi tiskanimi [3] Ivan Bratko, Vladislav Rajkovič. Uvod v računalništvo, Državna založba črkami. Z malo poguma jih pišite z veliko začetnico, Slovenije 1974. [4] Ivan Bratko, Vladislav Rajkovič. Informatika in računalništvo. V če pa imate dovolj poguma jih pišite z malo začetnico, učbeniku Osnove tehnike in proizvodnje, Tehniška založba Slovenije, kot pišemo imena jezikov v slovenščini«. In tako smo 1982. [5] Ivan Bratko, Vladislav Rajkovič. Računalništvo s programskim jezikom zapisali fortran, pascal in druge. Razen zelo redko Pascal. Državna založba Slovenije, 1984. uprabljanih jezikov in PL1, ki je kratica. [6] Ivan Bratko, Vladislav Rajkovič, Branko Roblek: What should econdary school studenta know about computers: Analysis of an experiment. IFIP Z veseljem lahko ugotovimo, da je skrb za 2nd World Conference: Computer in Educatio, 1975. slovensko računalniško izrazoslovje tudi danes zelo [7] Andrej Brodnik s soavtorji. Snovalci digitalne prihodnosti ali le živa, na primer v Slovenskem društvu uporabniki? Poročilo strokovne delovne skupine za analizo prisotnosti vsebin računalništva in informatike v programih osnovnih in srednjih šol INFORMATIKA, kot tudi na univerzah in inštitutih. ter za pripravo študije o možnih spremembah (RINOS). Ministrstvo za Društvo redno vzdržuje Islovar računalniških pojmov, izobraževanje, 2018. [8] Boris Lipužič, 2010. Pionirski koraki: 40 let pouka računalništva. Šolski ki je prosto dostopen na spletu. Številni pojmi v razgledi, številka 17/2010. današnjem Islovarju so tudi v pojmovnem kazalu 17 Začetki pouka programiranja na Fakulteti za elektrotehniko UL The beginnings of programming lessons at the Faculty of Electrical Engineering UL Saša Divjak Saša Divjak FirstName Surname Department Name Fakulteta za računalništvo in Department Name Institution/University Name informatiko Institution/University Name City State Country Univerza v Ljubljani City State Country email@email.com Ljubljana, Slovenija email@email.com sasa.divjak@fri.uni-lj.si POVZETEK med nami, je verjetno smiselno, da spomine na takratne čase strnem jaz. Morda pa me bo še kdo dopolnil. Prispevek obravnava prve korake v poučevanje programiranja na takratni Fakulteti za elektrotehniko. To je vodilo v začetek Danes se bo kdo pri teh spominih le prizanesljivo nasmihal. A ne študijskega programa Računalništvo in informatika. Razvoj tega pozabimo, da je od takrat minilo že več kot 50 let in verjamem, študijskega programa je omogočil oblikovanje Katedre za da se bodo ljudje podobno nasmihali čez naslednjih 50 let, kako računalništvo in informatiko in čez dolga leta razvoj samostojne se gremo računalništvo danes. Fakultete za računalništvo in informatiko. KLJUČNE BESEDE 2 ZAČETKI NA FAKULTETI ZA Programiranje, pouk, visokošolski študij ELEKTROTEHNIKO V tistem času seveda še ni bilo pouka računalništva oziroma ABSTRACT informatike. Na takratni fakulteti smo imeli takoimenovani jaki The paper discusses the first steps in teaching programming at in šibki tok, ki sta se v zadnjih letnikih delila na več smeri. Še the Faculty of Electrical Engineering. This led to the beginning najbližje računalništvu je bila smer avtomatika, sam pa sem of the study program Computer Science and Informatics. The takrat ubiral bolj splošno smer elektrotehnike. V zadnjih letnikih development of this study program enabled the formation of the je prof Skubic, ki je sicer predaval matematiko, obljubljal, da bo Department of Computer Science and Informatics and, over organiziral tečaj iz programiranja. Jeseni leta 1967 so tak tečaj v many years, the development of an independent Faculty of obliki enosemestrskega predmeta res izvedli in se ga je udeležilo Computer Science and Informatics. približno 40 študentov. Po mojem bledem spominu nam je, - takrat še asistent – predaval kasnejši professor Tomšič. Učil nas je programski jezik algol (pravzaprav njegovo podmnožico KEYWORDS alcor). Algol je bil razvit v sredini 1950tih let in je več kot 30 let Programming, teaching, higher education služil za opis algoritmov v akademskih krogih. Na koncu tečaja smo imeli možnost preskusa krajšega program,a na računalniku ZUSE Z-23 [2], ki so ga imeli na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko. Kolikor se spomnim, smo 1 UVOD morali sprogramirati tabeliranje neke funkcije in ta programček vnesti v raču Prispevek predstavlja le droben kamenček nalnik preko luknjanega traku. Kot vhodno-izhodna v pestrem mozaiku enota računalnika je služil v bistvu teleprinter, kakršne smo v pouka programiranja v Sloveniji. Še kot študent sem doživel tistem času srečali na poštah. začetke pouka programiranja pred petdesetimi leti na takratni Fakulteti za elektrotehniko in kasnejšo vpeljavo študijskega Pri tem prvem praktičnem preskušanju programa se mi je takrat programa Računalništvo in informatika. Ne nazadnje pa sem bil zdelo čudno, da si v računalnik najprej vnesel program in šele v vlogi prvega asistenta za predmet Programiranje. Glede na to, nato podatke. Pri reševanju matematičnih in drugih nalog smo da prvega učitelja tega predmeta, prof. Hodžarja že dolgo ni več pač bili navajeni, da imajš najprej podan problem z vsemi podatki ∗ in šele nato se lotiš računanja. Art Ar ic i le l Title l Foot F note ne n eds to be captur ptu e r d as Ti T t i le l Note †Au A t u hor hor Foo F tnote n to be captur u e r d as Aut Au hor hor Note Tako smo prišli do ocene predmeta, ki so nam ga celo vpisali v Pe P rmis m sio i n n to ma m ke digita igi l l or or ha h rd r cop c i op e i s e s of f part or all ll of f this work for persona n l l or indekse, čeprav uradno sploh ni bil v učnem programu fakultete. cla l ssroo r m m u s u e i s i g r g a r nte n d wi d t wi hout u f t e f e pr o pr vided th d a th t c t opie opi s a re r n ot n m ot a m de or or di s di trib i uted Marsikoga med nami je ta tečaj zaznamoval in v poletju 1968 se for f or pro pr fit f it or or comme mm rc r ia i l l adva v nta n ge g and n tha h t copie i s bear r this hi not n ic i e and n the h full f ull citat i ion n on n the h fir f s ir t page g . Copyright ig s hts for f or th t ird hir -pa - rt r y y comp m one n nts n of f this hi work r mus m t nas je kakšnih 30 izbrancev (po opravljenem testu) udeležilo be ho h no n re r d. For F or all ll othe h r r us u es, contac on t the h owne wn r/a r ut u ho h r( r s ( ). ) tečaja za zbirni jezik (po domače (a nepravilno) assembler) za Infor I mation Society 2020 2020, 5–9 – October 2020, Ljubl L jana, jubl Slovenia © 2020 2020 C Cop opyr yright ight he held ld bby y tthe he ow owne nerr/a /aut utho horr((ss)).. računalnik IBM 360, ki ga je organiziral IBM. Programiranje je 18 Information Society 2021, 6 October 2021, Ljubljana, Slovenia Divjak Saša potekalo v papirni obliki, večinoma z risanjem diagramov poteka (če si res zelo potrudil) množil in celo delil. A predvsem za in premetavanjem podatkov po računalniških registrih. Na koncu deljenje si potreboval kar “doktorat”. pa je sledil preskus krajšega programčka, topot pretipkanega na Kako so lahko potekale vaje z enim takim strojčkom in 36 luknjane kartice. In ta tečaj je verjetno zaznamoval vse moje študenti si lahko že kar težko zamišljamo. Vendar je Fakulteta k strokovno življenje. sreči že naslednje leto dobila 17 kalkulatorjev HP 35[3]. To je V tistem letu sem tudi zaprosil za diplomsko temo prof. bil prvi žepni znanstveni kalkulator, ki je že imel tudi Gyergyeka. Ta me je povezal s prof. Bremšakom. Za diplomo trigonometrične funkcije. Te napravice so bile takrat tako sem moral simulirati preprost model nuklearnega reaktorja in pri dragocene, da so jih priklenili na mize v učilnici. In tako smo tem uporabiti IBMjev simulacijski program CSMP (Continuous prišli do “Laboratorija za numerične metode”, ki je dejanski System Modeling Program), ki je tekel na računalniku IBM 11-predhodnik današnjega Laboratorija za računalniško grafiko in 30 [2]. V Ljubljani takega računalnika v letu 1968 še nismo imeli multimedije. Zakaj tako, pa je že druga zgodba 😊 in sem moral to delati na Fakulteti za elektrotehniko v Zagrebu. Povrnimo se raje k poučevanju programiranja. Seveda smo takrat Tak računalnik so nato v Ljubljani prvi dobili na Fakulteti za že imeli na voljo IBM11-30 in njegove luknjane kartice. Vendar matematiko in fiziko in sem tako zaradi pridobljenih izkušenj so študenti ta računalnik lahko gledali le skozi šipo. Prof. Hodžar imel dovoljenje, da samostojno dostopam do njihovega je predaval fortran. Izpit je skoraj vedno potekal tako, da so računalnika. To pravico so imeli le nekateri in navadnim študenti morali sprogramirati tabeliranje bolj ali manj zapletene študentom neposredno samostojno delo še ni bilo omogočeno. funkcije. Svoj program so zapisali na posebne obrazce, te pa je Sam sem se v tistih časih prvič srečal s fortranom in kasneje nato luknjačica (poklic, ki je že davno izumrl) pretipkala na razvil kar nekaj simulacijskih programskih sistemov, ki so jih luknjane kartice. Te je nato operaterka poslala skozi računalnik. nato študentje elektrotehnike uporabljali tudi v okviru različnih Profesor pa je prišel do tega, kar je izpisal tiskalnik računalnika. diplom, magisterijev in doktoratov. Študentje tako niso imeli neposrednega dostopa do računalnika. Kolikor se spomnim, je imel ta računalnik 8kB pomnilnika in Ta je bil omogočen le diplomantom in osebju fakultete. In prav izmenljive diskovne pogone. Podobno, kot danes nosimo s seboj zanimivo je bilo ocenjevanje: Za vsako napako je študent imel USB ključke, smo takrat prinašali v računski center kakšnih 30 oceno zmanjšano za 1. Torej si pri petih napakah prišel do cm široke magnetne diske, torej približno kot današnje torbe nezadostne ocene. Sam se s tem načinom sicer nisem strinjal, a osebnih računalnikov. In njihova kapaciteta: kar celih 512 KB tako je pač bilo. V bistvu je bil študent kaznovan tudi za svoje (pol megabajta). Tako zaradi njihove velikosti kot tudi cene si tipkarske napake, kar je nesmisel. običajno imel le po nekaj takšnih diskov in še to na službene stroške. Celoten računalniški system je zasedal kar veliko sobo, ki je morala biti klimatizirana in z dvignjenim podom, pod katerim je bilo razvejeno kablovje. Tako si v bistvu imel 3 UVAJANJE PROGRAMA računalniški center. Vsak uporabnik je moral beležiti števec, ki RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA je kazal število porabljenega časa. Vzdrževanje sistema pač ni Porodila se je zamisel o uvedbi študijskega programa bilo zastonj in nekdo je to moral plačevati (in to me je včasih Računalništvo in informatika, ki je bil v prvi fazi zamišljen kot malo skrbelo). Programiranje je potekalo preko luknjanih kartic. enakopraven program drugim obstoječim študijskim smerem na Računski center je bil zato opremljen še z več luknjači. Malo si Fakulteti za elektrotehniko oziroma na Fakulteti za Matematiko se bal, da ti tak paket kartic s tvojim programom pade na tla in se in fiziko. Torej naj bi potekal kot nadaljevalni program le v sesuje. zadnjih dveh letnikih sicer 4 letnega študija. Sam sem kot asistent Za zabavo sem v tistem času napisal tudi krajši program, dolg sodeloval v vlogi zapisnikarja pri nekaterih sestankih, ki so morda 100 vrstic v zbirnem jeziku IBM-30. It to brez enega potekali na naši fakulteti. Tako se spomnim, da so pri pripravi samega komentarja! Ko sem ta program spet pogledal čez kakšno prvega študijskega programa sodelovali prof. Hodžar, prof. leto, seveda nisem več vedel, kaj je počel. Komentarji so pač Gyergyek, prof Virant in prof. Leskovar, seveda predvsem vsak pomembni. s svojimi predmeti (Programiranje, Teorija informacij, Digitalna Čez eno leto je tak sistem dobila tudi Fakulteta za elektrotehniko, tehnika,..). Danes mi je zelo žal, da sem na roko napisan osnutek le da je bil dvakrat močnejši. Imel je za tiste čase kar spodobnih prvega študijskega programa sčasoma zavrgel, saj bi bil danes 16kB spomina. Če danes pomislim, smo ob tako skromnih zelo zanimiv dokument. Seveda so se pri tem rojevali tudi novi zmogljivostih reševali na računalniku relativno velike probleme. predmeti. Tako je prof. Hodžar prevzel pripravo in izvedbo V letu 1971 (torej kar točno pred 50 leti) me je prof. Hodžar predmeta “Višje programiranje”. Danes bi temu rekli kvečjemu povabil, da bi bil pri njemu asistent pri več predmetih in tudi “nižje programiranje”, saj je šlo za programiranje v zbirnem pri jeziku (seveda za računalnik IBM1130). Prof. Hodžar je v ta predmetu Programiranje. Naj zaradi ilustracije takratnih razmer namen prevedel nek priročnik IBM (in to med predavanji bral ali najprej povem, da je bile eden od teh predmetov tudi “Numerične bolje narekoval študentom). Mene je kar malo zabavalo, ker je metode”. V tistem času so študentje pri svojem računanju uporabljali danes že zdavnaj pozabljena, ravnilu podobna pri tem prevajal v slovenščini tudi mnemonike ukazov v zbirnem logaritemska računala (Rechenschieber) jeziku (LD, STA, BSC,…) . Jaz sem enkrat v šali dejal, da bi [1], za bolj točne izračune pa potem lahko namesto pojma “bistabilni multivibrator” (popularni zamudne logaritemske tablice. Pri predmetu Numerične metode pa sem imel za 36 študentov na voljo en flip flop) lahko uporabili kar izraz “dvoravnovesni računalniški mlinček Facit. Z njim si lahko sešteval, odšteval večtresljalnik” in . Ni vrag, da je začel uporabljati ta prevod 😊. 19 Divjak Saša Information Society 2021, 6 Oktober 2021, Ljubljana, Slovenia V tistem času je prof. Virant predlagal, da jaz prevzamem novi Kar precej navezano na te tehnike programiranja je bilo predmet Računalniška grafika. Seveda pa takrat še nismo imeli sistemsko programiranje in s tem v zvezi uporabna računalnika na voljo kakšnih grafičnih terminalov (vsaj ne na fakulteti). Tako PDP 11, ki smo ga sčasoma dobili na fakulteti. Njegov nabor je predmet lahko potekal le teoretično in bil bolj omejen na to, strojnih ukazov (in posledično zbirni jezik) je bil didaktično čist, kako bi se lahko narisali grafični primitivi, kot so črte, kvadrati podobno kot na primer pri mikroprocesorju Motorola 6800, ki so in krogi. Praktično delo pa je bilo omejeno na obisk sosednjega ga v poznih 1970tih letih vgrajevali v mikroračunanike IskraData inštituta Eles, kjer so že imeli računalnik PDP11/34 in grafični 1680. Operacijski system PDP11 je bil modularen in zelo lahko terminal DEC GT 40 [2]. Seveda so ga študenti lahko le gledali. je bilo pisati gonilnike za zunanje naprave takih računalnikov. To Z današnjega zornega kota so bili takšni terminali skromni. Imeli je bila dobra popotnica tudi za predmet “Operacijski sistemi”, ki so le vektorsko grafiko (risanje črt) in eno samo barvo. sem ga tudi prevzel. Šele v kasnejših letih smo dobili na voljo Če se povrnem na predmet “Višje programiranje” (dejansko pa računalnike, ki so bili opremljeni z operacijskim sistemom nizkonivojsko programiranje), se spomnim študenta (tudi še po UNIX, predhodnikom popularnega LINUX. V bistvu pa to sega imenu), ki me je vprašal, čemu tako programiranje v zbirnem že v 1980ta leta, kar pa je za ta kratek vpogled v zgodovino pouka jeziku sploh služi. Zato sem popeljal študente na bližnji Inštitut računalništvo predaleč. Pri poučevanju operacijskih sistemov Jožef Stefan (tam sem v teh letih preživel večino razvojno sem poleg splošnih konceptov kasneje razlagal tudi interno raziskovalnega časa). Na IJS (seveda tudi v nekaterih zgradbo UNIXa, LINUXa in kasneje tudi Microsoftovih NT. laboratorijih fakutete) smo izkoristili pojav prvih Zaradi omejenega časa so v današnjih študijskih programih to mikroračunalnikov, ki so v začetku temeljili na legendarnem tematiko žal izpustili. procesorju Intel 8008 [5]. Pravzaprav smo kar sami delali računalnike s tem procesorjem. V odseku, ki sem ga vodil, smo ZAKLJUČEK s takimi sistemi razvijali različne računalniško nadzorovane V petdesetih letih se je marsikaj spremenilo. Ne samo v silovitem avtomatizacije. In programiralo se je seveda v zbirnem jeziku. razvoju računalniških in komunikacijskih tehnologij. Najprej kar na takih sistemih s pomočjo luknjanega traku, Veseli me, da me spomini vežejo od prvega volonterskega kasneje smo si pomagali s križnimi zbirniki, implementiranimi predmeta pa preko prvega dvoletnega študijskega programa in na računalnikih PDP-11. Te zgodbe so sicer prav zanimive, a vseh faz razvoja popolnih študijskih programov. V prvih presegajo fokus tega prispevka. Morda samo kot zanimivost generacijah praktično ni bilo študenta, ki ne bi šel tudi “čez moje povem, da takrat ni bilo nobenih razhroščevalnikov, napake, ki roke”. Imel sem tudi veliko diplomantov. Po 330tem sem jih smo jih odkrili, smo pogosto odpravljali kar neposredno na nehal beležiti. Se pa še danes prav dobro spomnim svojega strojnem nivoju v že generirani kodi. Sam sem se takrat ukvarjal prvega diplomanta in prvega doktoranta. Še danes srečujem s pisanjem različnih namenskih gonilnikov, pa kakšen preprost bivše študente. Nekaterih se spomnim tudi po imenu. Vseh pač operacijski system sem tudi sprogramiral. Kakorkoli že, se ne, saj jih je bilo na tisoče. spomnim, da mi je taisti študent potem odgovoril:”Sedaj pa Na razvoj študijskega programa je nedvomno vplivalo tudi, kar razumem, zakaj programiranje v zbirnem jeziku”. Seveda sem že se je dogajalo v srednjih šolah. Predvsem je bilo to potrebno takrat marsikaterega študenta pritegnil v delo na IJS. A bolelo me upoštevati v prvem letniku, saj imajo še danes novopečeni je srce, ker sem moral študente peljati na bližnji inštitut, namesto študentje različno predznanje. Nekateri so popolni začetniki, da bi tako delovno okolje imeli na matični fakulteti. nekateri pa že kar izkušeni programerji. Delno na to vpliva Kot zaključek te zgodbe naj povem, da sem programiranje v njihova osebna motiviranost, delno pa seveda tudi delo jeziku C uvedel na fakulteto še srednješolskih učiteljev in pa sam srednješolski študijski le v 1980 letih prejšnjega stoletja program. in to, vsaj v prvih letih kombiniral s programiranjem v zbirnem jeziku. Saj, kot tisti, ki to poznate, veste, da se marsikaterem C- REFERENCE jevem konstruktu kot razlog skriva prav dogajanje na strojnem nivoju (vzemimo za primer i++ ali –-j, ki imata neposredni vzrok [1] Logaritemskoračunalo:. OI: https://sl.wikipedia.org/wiki/Logaritemsko_ra%C4%8Dunalo v “post increment” oziroma “pre decrement” strojnih ukazih). [2] ZUSE Z 23:. DOI: https://en.wikipedia.org/wiki/Z23_(computer) Pa tudi razumevanje kazalcev, ki je marsikateremu študentu [3] Kalkulator HP 35: DOI: https://sl.wikipedia.org/wiki/HP-35. delalo preglavice, je bolj jasno, če vemo, kaj se [4] Grafični terminal DEC GT 40: DOI: dejansko za tem https://en.wikipedia.org/wiki/DEC_GT40 skriva. [5] Procesor Intel 8008: DOI: https://en.wikipedia.org/wiki/Intel_8008 20 Začetki mariborskega računalništva (do ustanovitve univerze 1975) The beginnings of Maribor computer science (until the founding of the university in 1975) mail.com Franci Pivec franci.pivec@ext.izum.si email@email.com POVZETEK segala po tej ponudbi (Milivojević, Pavlov, 2012). Nekateri so to obžalovali, ker jim je bila bolj všeč sovjetska 'Strela', Prispevek obravnava prve napore za pridobitev računalnikov v obravnavana kot stroga državna tajnost (Kitov, 2014). mariborskem akademskem okolju in navaja zaslužne posameznike, ki so s svojo motiviranostjo in naprednim razmišljanjem pripomogli k njihovi uvedbi. Kaže tudi probleme, Pogled na računalnike je bil tudi pri nas dolgo časa 'strateški', kar ki so jih pri tem morali reševati. je takrat pomenilo centralističen in stran od oči javnosti v okrilju vojske in notranjih zadev. Prvi javni IBM 705 je direktor Dolfe KLJUČNE BESEDE Vogelnik instaliral v Zvezni zavod za statistiko za potrebe popisa Računalništvo, univerza, začetki prebivalstva 1961. in tja vabil tudi entuziaste iz Slovenije, saj je bil to glavni računalnik v državi in po moči (40 KB operativnega spomina) šesti v Evropi. Mimogrede, tudi njegovo zamenjavo ABSTRACT IBM 360/50 je leta 1969 za potrebe naslednjega popisa nabavil Slovenec Ante Novak, na fotografiji z odprtja pa so še drugi The article discusses the first efforts to acquire computers in the pretežno slovenski 'botri' (Novak, Vogelnik, predsednik zvezne Maribor academic environment and lists deserving individuals vlade Ribičič, Osolnik, Bulc), kar kaže na stopnjo zavedanja o who, with their motivation and advanced thinking, contributed to pomenu IKT. their introduction. It also shows the problems they had to solve in doing so. KEYWORDS Computer science, university, beginnings 1 ZAČETKI Pred leti je naša 'etična sekcija' IFIP sestankovala v prostorih Poljske akademije znanosti v Varšavi, od koder iz sredine petdesetih izvira zanimiva anekdota: pri izdelavi domačega 'elektronskega računskega stroja' (beseda kompjutor je bila v celem vzhodnem bloku prepovedana!) ZAM1 sredi petdesetih je bil za utrjevanje kar tisočih instaliranih vakuumskih cevi zelo pripraven pripomoček iz latexa, ki se v lekarni naroči šepetaje, in zanimivo, da vsega vajeno pani magistro niti niso čudile količine,ampak, da to potrebuje metuzalemska akademija znanosti, ji pa ni šlo v glavo. Jasno, da sem hotel s tem le spomniti na čase, ko se računalnikov ni dobilo v trgovini, ampak si ga moral narediti sam. Beograjčan Aleksić je v Pupinu sestavil CER-10, najuspešnejši graditelj takih računalnikov pa je bil 2 PRVI RAČUNALNIKI V SLOVENIJI konec petdesetih Zagrebčan Souček (Frković in dr., 2016). Stigliceva z mariborske VTŠ sta mi povedala, da sta si prvi računalnik tudi onadva naredila sama in sta ga vse do odselitve iz Maribora ljubeče hranila v drvarnici. Iz spominov enega od Slovenija sama je iskala poti, kako priti do zaresnega računalnika očetov računalniške industrije Groscha pa sledi, da je bilo v in precej presenetljivo so leta 1962 na Inštitutu za matematiko, začetku šestdesetih na zahodnem trgu že 90 tipov industrijsko fiziko in mehaniko izbrali 'outseiderja' Zusejev Z-23, kar si izdelanih računalnikov (Grosch, 1991) in ker je State Departme razlagam s tem, da sta se direktor inštituta Anton Kuhelj in nt Konrad Zuse verjetno poznala kot pomembna aeronavtika, razen Jugoslavijo obravnaval enako kot Finsko v sivi coni, je lahko tega pa so naši znanstveniki ta stroj videli na ETH in na nemških 21 Information Society 2021, 6 October 2021, Ljubljana, Slovenia Franci Pivec univerzah. Zuse je tovarno v Bad Hersfeldu takrat že prodal Milan Kac je bil cenjen profesor Siemensu, s katerim je sodelovala Iskra, ki je sofinancirala matematike na mariborski nakup. Z-23 torej zaznamuje začetek računalniške ere v klasični gimnaziji, njegovo ime Sloveniji, ustanovljen je bil Republiški računski center (RRC) in pa je bilo splošno znano po šestih v Iskri Stegne so zuseju sledili vse močnejši CDC-ji do izdajah logaritmov. največjega na Balkanu CYBER 70, ki se je 1972. naselil v soseščini glavnega uporabnika IJS na Jadranski. Univerza je leta Odprtega duha, se je začel med 1967 za svoje učne potrebe dobila IBM 1130, ki so ga instalirali prvimi zanimati za računalnike, na FNT (Pivec, 2008). na novoustanovljeni VTŠ pa je poleg dvajsetih matematičnih učbenikov spisal tudi prvega o računalništvu (Kac, 1970). Nedavno umrli Janez Cundrič ga je leta 1969 v Večeru predstavil skupaj z računalnikom IBM 1130. Ni presenetljivo, da ga je 13. aprila 1971. direktor Zavoda za šolstvo Lipužič povabil na čisto prvi pogovor o uvedbi računalništva v šole, kjer sta z Virantom zastopala 'praktično' linijo, da je računalnik tehnologija, s katero je treba delati, ne pa o njej teoretizirati. Z Roblekom, Trampužem, Virantom, Zakrajškom, Lesjakom, Volkovo, Hafnerjem in Rajkovičem so v naslednjih letih vodili projekt uvajanja računalnikov v srednje šole, s katerim si je Slovenija ustvarila odlično izhodišče za osvajanje IKT in velik ugled v mednarodnem šolstvu (Lipužič, 2010). Že leta 1973 so slovenske izkušnje z omenjenim projektom predstavili na simpoziju IFAC v Alžiru (Bratko, Rajkovič, Roblek, 1973). Slika 1: Računalnik IBM 1130 Takšen IBM 1130 si je morala mariborska Višja tehniška šola kupiti iz lastnih sredstev, nanj so morali čakati dve leti in 1969. se je okrog njega začel formirati mariborski računalniški krog. Čeprav je ta računalnik legenda, ne najdem njegove fotografije in sem si jo izposodil z Wikipedije. Še težje pa je priti do Darinka Ferjančič Stiglic fotografije računalniškega centra TAM, ki je bil drugo gnezdo je mariborskih računalnikarjev, kjer pa so veljala stroga pravila bila v letih 1974-76 prva ženska na položaju predstojnice vojaške tajnosti, o čemer mi je pripovedoval Božo Kuharič, kakšnega tehniškega tamov štipendist in pripravnik ter kasnejši graditelj Mure, ki je visokošolskega študija v smel vstopiti v sistemski prostor šele po enem letu zaposlitve. Sloveniji. Raziskovala je digitalne signale z Walshevimi in Haarovimi funkcijami in uvajala študente v nove tehnologije z nelinearnimi elektronskimi vezji. Iz časa njenega vodenja VTŠ se spomnim zabavnega dogodka, povezanega s pogostim demonstriranjem nove računalniške tehnologije za strokovnjake iz proizvodnje, bil pa je to tudi čas za 'partijo' nesprejemljivih študentskih demonstracij. In tako je neka skupina obiskovalcev vprašala zavednega receptorja VTŠ, kje v veliki hiši je demonstracija, dobili pa so nedvoumen odgovor: »Dokler sem jaz tukaj, na VTŠ ne bo nobenih demonstracij!« Slika 2: Računski center 22 Franci Pivec Information Society 2021, 6 Oktober 2021, Ljubljana, Slovenia Bruno Stiglic je prišel na VTŠ rekoč v izložbi, ni več duha ne sluha, kar kaže, da v Mariboru ni leta 1961 z ljubljanskega Inštituta propadla le stara industrija. Marn, Kajzer in Pivka (na za komunikacijske sisteme kot fotografijah) so prevzemali tudi druge naloge v razvoju strokovnjak za tranzistorje. Bil je mariborskega računalništva: Marn je vodil koordinacijsko telo za nekakšen 'gospodar' IBM 1130, razvoj računalništva na UM, Pivka je pripravljal zagon ki ga je znal izvirno uporabljati za univerzitetnega računskega centra, Kajzer pa je bil dolgoletni aplikacije na različnih področjih, predsednik Izumovega strokovnega sveta. na Združenju visokošolskih zavodov, predhodniku univerze, pa smo se z njim odlično ujeli pri avtomatski obdelavi podatkov o vpisu, ki jo je takoj 'posvojila' Izobraževalna skupnost Slovenije. Za zgled smo imeli obširen priročnik o informatizaciji virov in dejavnosti kolidžev in univerz, ki ga je izdala National Science Foundation in sem ga nekaj let prej pritovoril iz ZDA zgolj s slutnjo, da gre za perspektivno stvar (Tyrrell, 1967). Stiglica je za nekaj let prevzela Iskra Avtomatika in ga poslala za direktorja v svojo izpostavo Electronics v Santa Clari, njegovi razširjeni razgledi po računalniški industriji pa so bili zelo koristni pri zasnovi novih študijskih smeri in fakultet na tem področju. ZAKLJUČEK Ko smo pripravljali načrt za ustanovitev univerze, smo si že leta Morda bi moral v prikaz vključiti tudi informatike s takratne 1971 zamislili tudi univerzitetni računski center in začeli izdajati kranjske VŠOD (Vladislav Rajkovič, Miroljub Kljajić, Jože bilten ter s tem spodbudili enako potezo v Ljubljani. Seveda sta Gričar, Alenka Hudoklin Božič), ki je delovala v okviru aktivnosti vodila Kac in Stiglic. V načrt smo zapisali, da bo mariborskega Združenja visokošolskih zavodov, vendar sem se bodoča univerza prva kompjuterizirana univerza v Jugoslaviji in v naslovu omejil na mesto Maribor. Sploh pa je namen tega kasnejši rektor Dali Đonlagić je to jemal zelo zares. zapisa, da bi se ponovno lotili zbiranja dokumentacije o zgodovini računalništva pri nas. Dvajset let bo že, kar smo v Na VEKŠ se računalništvo začne s prihodom Ferdinanda Marna okviru Slovenskega društva Informatika organizirali dva in ustanovitvijo katedre za organizacijo in informatiko, a kolokvija pod naslovom 'Računalništvo nima zgolj prihodnosti', posebnost je vzporedno nastajanje in rast Ekonomskega centra ki smo si ga izposodili od akademika Franceta Križaniča, prvega Maribor in njegovega CAOP. slovenskega kibernetika. Tokrat smo se zadržali na čisto prvih Nande Marn je v začetku petdesetih diplomiral na ljubljanski korakih vstopanja IKT v mariborsko in slovensko stvarnost in vsi Visoki tehniški šoli – takrat tehniški študiji niso spadali pod vemo, kako široko in globoko je segel vpliv nove tehnologije v univerzo -- in že leta 1952 prišel v mariborski TAM, kjer mu je naslednjih letih (Pivec, Rajkovič, Jus, 2004). Bolj, ko odlagamo generalni direktor Perhavc zaupal zadeve v zvezi z organizacijo sestavljanje zgodovinskega mozaika, več njegovih kamenčkov vodenja v ogromni firmi. Na pragu zahtevnega projekta vojaških se nepovratno izgublja in manj je jasno, od kod prihajamo, kje vozil je »generalni« Stojan Perhavc na predlog vodje razvojnega smo in kam gremo? inštituta Jožeta Ciglenečkega pritegnil v ekipo Antona Hauca, Štefana Kajzerja, Branka Crnkoviča, Jožeta Baumana, REFERENCE Marjana Pivko in druge in glej, skoraj vsi omenjeni so se v [1] Bratko, I., Rajkovič, V., Roblek, B. (1973) An experiment in secondary sedemdesetih znašli na VEKŠ ali na domala pridružen school computer education. V: M. Cuenod, S. Kahne (ur.) Systems em Approaches to Developing Countries. Algiers: IFAC Ekonomskem centru Maribor. K slednjemu je prišel še Pavel [2] Frković, M., Pivec, F., Schlamberger, N., Grad, J. (2016) A contribution Kristan iz Intertradea, leta 1975 pa je njihov CAOP dobil močan to the history of computing and informatics in West Balkan countries. Uporabna informatika, 24 (4) 191-200 IBM 360 in z njim podpiral informatiko skoraj vseh velikih [3] Grosch, H. (1991) Computer – Bit Slices From a Life. mariborskih firm. ECM, ki je bil na isti lokaciji kot VEKŠ, je http://www.columbia.edu/acis/history/computer.html spočetka [4] Kac, M. (1970) Fortran IV in monitorski sistem za elektronski računalnik šolo razbremenil skrbi za poganjanje lastnega IBM 1130. Višja tehniška šola Maribor računalnika in Vekševa ekipa se je lahko bolj posvetila [5] Kitov, V. (2014) Development and Use of the First Three Soviet aplikativnim vidikom, kot so poslovna informatika, projektni Computers. IT STAR Newsletter, 12 (2) 3-7. [6] Lipužič, B. (2010) Pionirski koraki. Šolski razgledi, 17, str. 3. menedžment, modeli organizacije itd.. Danes o ECM in njegovem računskem centru, ki so si ga ljudje ogledovali tako 23 Slovensko računalništvo skozi pogled dijaka l. 1971 Matjaž Gams† Jozef Stefan Institute Jamova 39, Ljubljana matjaz.gams@ijs.si POVZETEK razkrivanju podmorniških položajev med 2. svetovno vojno [2]. Turing je imenovan tudi »računalniški Einstein« [3], ker je Predstavljena je zgodovina slovenskega računalništva in zasnoval vrsto osnovnih konceptov računalništva kot Turingov informatike skozi oči avtorja, dijaka leta 1971. Sledi opis stroj ali Turingov ustavitveni problem. Turingov sodobnik je bil nadaljnjih dogodkov predvsem skozi slovarje in leksikone Donald Michie, britanski znanstvenik, povezan s prof. Ivanom računalništva, torej računalniško terminologijo. Smisel Bratkom. Turinga ne Bratko ne avtor tega referata nista nikoli prispevka je v tem, da dokumentira dogajanja v času nastajanja osebno srečala, saj je umrl istega leta, ko se je avtor tega računalništva. Ko bomo vse naše zgodbe sestavili skupaj, bo kot prispevka (kasneje »avtor«) rodil. film »Rašomon« režiserja Akire Kurosave – mnogoplastna in Pač pa je Donald Michie pogosto bival v Sloveniji in mnogotera zgodovina opisov skozi osebne spomine, edinstvena predvsem prof. Bratko v Veliki Britaniji, največ na Škotskem. Še in neprimerljiva z zgodovinsko knjigo. danes imamo na Institutu »Jožef Stefan« Turingovo sobo (sobo avtorja) in Michiejevo sobo (nekaj vrat stran od Turingove), kjer KEYWORDS / KLJUČNE BESEDE je Michie pogosto bival, ko je bil na obisku v Sloveniji. Nekajkrat Zgodovina računalništva, poučevanje, začetki računalništva smo šli na skupno večerjo, na skupne konference, na skupne aktivnosti. Avtor je srečal tako Michiejevo ženo kot vnuka. ABSTRACT In this paper the author retrospectively revives computing times in Slovenia starting with 1971 when he studied computing at 2. AVTORJEVA ŠOLSKA LETA Bežigrad high school. Later, he emphasises contacts with other pioneers of computer science in informatica, and in particular Avtor je leta 1971 obiskoval izbirni predmet računalništva, ki describes progress of Slovenian computer terminology. Put ga je predaval prof. Bratko. V paralelki A, kjer so bili tehnično together with papers of other pioneers, a computer history in our in matematično usmerjeni dijaki, je učil prof. Bratko, v drugi country will emerge like the Rashomon movie from Akira paralelki pa prof. Rajkovič. V tistih leti so bili dijaki otročji kot Kurosava. le malokdo in šale oziroma legende o profesorjih so bile stalno na dnevnem redu. Prof. Rajkovič je slovel po tem, da je med KEYWORDS pisanjem s kredo česal kodraste lase z lasmi in posledično je bilo Pioneering times of computing, Slovenia na koncu ure vedno nekaj krede v frizuri. Prof. Bratko pa je »zgodovinsko« zaslovel takrat, ko so dijaki v predal mize nastavili revijo Playboy. Odprl je predal, zastal, malo zardel in 1. UVOD pomigal z brki, nato pa zaprl predal. Malo je premišljal, nato pa Prave enolične resnice tako ali tako ni, vsaj tako pravi princip odprl predal, vzel kredo in ga ponovno zaprl. Ta video bi mnogoterega znanja [1], zato bo opis pionirjev računalništva zagotovo dobil milijon všečkov. začenši z letom 1971 toliko bolj zanimiv. To bo mnogoplastna, A predmet računalništva je bil Indija Koromandija za mnogotera, subjektivna, ponekod tudi bolj spominska in kreativnost. Medtem ko so morali dijaki pri večini predmetov avtobiografska kot eksaktno dokumentirana zgodovina bolj ali manj mehanično ponavljati, kar so profesorji govorili na nastajanja slovenskega računalništva. predavanjih, morda z izjemo fizike in matematike, so Prvi računalnik je verjetno Charles Babbageov mehanski stroj, računalniške naloge omogočale kreiranje množice rešitev, bolj ki je znal izvajati ključne komponente računalnika kot ali manj ustvarjalnih. Če je kdo iznašel kakšno izvirno, je bil ponavljajoče se zanke. Nastal je v začetku 19. stoletja, logično pohvaljen in to je bilo zelo stimulativno. Takrat se je pa je prve programe v pismih Babbageu pisala Ada Augusta programiralo v fortranu oziroma bolje rečeno – pisali smo na Lovelace. Okoli druge svetovne vojne je nastalo več papir. Enkrat pa so bili programi vneseni v pravi računalnik – računalniških naprav, recimo Turingova »Bombe« za IBM 1130. dešifriranje nacistične Enigme, ki je ključno pomagala pri Že v tistih letih smo se srečevali z nekaj mlajšimi kolegi, recimo Robertom Reinhardtom, Markom Martincem, na Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or gradbeni fakulteti je bil aktiven prof. Žiga Turk. classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed Po maturi se je avtor vpisal na Fakulteto za elektrotehniko po for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must težkih debatah, na katero fakulteto naj bi šel. Elektrotehnika je be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). bila izbrana iz dveh razlogov: ker je po dveh letih skupnega Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia © 2020 Copyright held by the owner/author(s). študija sledila izbira smeri, seveda računalništva; drugi razlog je bil v tem, da je na elektrotehniko šla večina sošolcev. Dostikrat 24 Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia M. Gams se nas je večina posedla v isto klop. Med 300 študenti 1. letnika Blue leta 1997 premagal tedaj najboljšega šahista na svetu, jih je v 2. letnih prišlo 150, kar nam je nazorno povedal prof. Garryja Kasparova. Danes bi verjetno rekli, da zaseda drugo Virant. Na računalništvo nas je šlo okoli 20. Ker je bil avtor mesto na lestvici najboljših šahistov vseh časov, medtem ko si je aktiven kot študentski predstavnik, je občasno sedel tudi v raznih prvo mesto priboril Magnus Carlsen. fakultetnih organih. Takrat je bilo nekaj velikih debat. Ena je bila Ko je potekala tekma med Deep Blue in Kasparovom, smo o izbiri računalnika – ali naj bo digitalen ali analogen. komentirali tekme tudi s prof. Michiejem, ki se je takrat mudil v Digitalnega je zagovarjal prof. Virant, analognega prof. Ljubljani. Gyergyek. Debata se je zavlekla in pregrela do točke, ko je prof. Za diplomo je avtor analiziral končnico kralj + trdnjava : kralj Gyergyek izgubil živce, lasje so se mu postavili pokonci, + konj in generiral vse možne pozicije in poteze [4]. To je bila odvihral je iz dvorane, nakar se je čez 2 minuti vrnil očitno prva tovrstna končnica na svetu. Prof. Bratko je dal idejo, počesan in umit. Fakulteta je dobila digitalni računalnik. Pri prof. izvedba je bila na avtorju in več mesecih optimiranja. Gyergyeku sva prav dva računalničarja na njegovem predmetu po treh dneh čakanja pred vrati prišla na vrsto in vprašal naju je del svoje knjige, za katerega so nam rekli, da za računalničarje ne pride v poštev. Seveda sva odletela v nekaj minutah, a prof. 3. NEKAJ DOSEŽKOV IZ Gyergyek je bil vseeno poleg prof. Bremšaka in še nekaterih NADALJEVANJA KARIERE legenda na elektrotehniki. Na prvem računalniku (Cyber) je avtor programiral na Po diplomi je avtor iskal službo ali na fakulteti ali na inštitutu. Institutu »Jožef Stefan« med študijskimi leti. Ker je bil le en Prof. Bratko je imel raziskovalni projekt, kjer je bilo kritje za računalnik za cel inštitut, si prišel nanj tipično okoli 1h ali 2h plačo in raziskovanje. Vodja odseka je bil prof. Anton P. ponoči in nato programiral, dokler te ni zmanjkalo. Bratkov Železnikar, koroška korenina in izredno moder človek. Nasledil kolega in pozneje minister dr. Peter Tancig je imel v sobi kavč in ga je drugi Korošec, dr. Marjan Špegel, ki je kar nekaj časa prej z malo sreče si se lahko malo odpočil, zadremal in nato prebil v Ameriki. Ekstravertiran in aktiven je širil energijo med nadaljeval. Včasih je bila kar gneča, a kavč je bil ozek in več kot sodelavci. Dr. France Dacar je bil izjemen matematik. Govorili dva nista mogla biti na njem. Ostali so se morali zadovoljiti s so, da je dobil zlato kolajno na matematični olimpijadi, nato pa stoli. odšel za eno leto v samostan, da si je ohladil možgane. Ko je Na fakulteti je bila vrsta zanimivih predavanj in profesorjev. nekoč prof. Milan Osredkar, direktor inštituta, preveč Recimo pri prof. Virantu smo imeli Lisp in nekoč je na neposredno zahteval od njega konkretne rezultate in ne več predavanjih podal nalogo zlaganja sorodnih delov drevesa. svobodno raziskovanje, mu je na računalnik poslal odgovor v Obljubil je, da bo tisti, ki reši izpit, oproščen izpita. Avtor ga je obliki – danes bi rekli šaljive figurice. rešil, a je vseeno pisal izpit, nekaj več kot 70%, a kakšnih 10% Prof. Bratka so zanimali predvsem algoritmi za preiskovanje, več kot naslednji. S prof. Vilfanom sta tudi mimo pouka reševala najraje pa jih je testiral na igranju šaha. Z avtorjem sta vrsto let izbrane naloge. Zanimiva predavanja so imeli matematiki, kjer raziskovala patologije in čez vrsto let se je na tem področju so iste predmete obiskovali računalničarji iz 4. letnika in izkazal tudi dr. Mitja Luštrek [5]. Prva analiza in objava avtorja matematiki iz 2. Tako nismo pretirano zaostajali za matematiki, in prof. Bratka [6] pa je bila nadgradnja Bealove študije. Z ampak samo zmerno. Eden najbolj duhovitih ljudi je bil prof. računalniškimi modeli sta pokazala, da je patologija v Suhadolc, ki pa na izpitu ni bil navdušen, da bi imeli več tipov preiskovalnih algoritmih AND/OR tipa pogosto prisotna. neskončnosti: najprej 1, potem 2 in nato neskončno neskončnosti, Poznejše študije so modele nadgradile in so se pokazale tudi na kar bi bila neskončnost drugega reda ter tako dalje. Zanimiv je OR drevesih. Res nenavadno – v kar nekaj razmerah se bil prof. Hodžar, tudi rektor Univerze v Ljubljani, in njegovo preiskovanje v dodatno globino ne splača več. Pravzaprav je tudi numerično računalništvo. Ko je prižgal cigareto, seveda na v življenju tako – če preveč časa preračunavaš življenjske hodnikih fakultete, se je okoli njega trlo asistentov, kdo mu jo bo odločitve, recimo iščeš predvsem službo s čim večjo plačo, boš prižgal. Prof. Divjak je imel zelo specifičen stil, bil je zelo verjetno nesrečen v življenju. V tistih časih pa smo živeli za prijazen in hkrati učinkovit. Ko so se nekoč profesorji na organu raziskovanje in odkrivanje. Ter za neskončno radost kreiranja smeri pogovarjali, da bi veljalo narediti samostojno fakulteto za nečesa čisto novega, kar svet še ni videl ali vedel. računalništvo, je po nekaj debatah rekel, da bo on to speljal, če Avtorjev študij se je končal z doktoratom [7], ki je uvedel mu pomagajo. In so jo res. Diplomirali smo med prvimi študenti princip in paradoks mnogoterega znanja, verjetno največji računalništva, pred nami je bil le letnik ali dva. avtorjev dosežek. Princip pravi, da je najboljša rešitev tista, kjer Že med poukom je avtor sodeloval s prof. Bratkom. Tema so sodeluje več akterjev, ki med sabo niso preveč podobni, a so čim bili razni algoritmi, predvsem pa je prof. Bratka zanimala umetna bolj kvalitetni. Paradoks pravi, da je skladno s principom inteligenca in zlasti šah. Prof. Bratko je še sedaj odličen šahist in univerzalnega Turingovega stroja možno več akterjev (modelov, avtor ga ni uspel nikoli premagati, čeprav je bil kot amater na strojev…) nadomestiti z enim samim. Knjiga »Weak tekmovanju na fakulteti za elektrotehniko z okoli 600 študenti intelligence: The principle of multiple knowledge« [1] je bila tam nekje šesti. Tedaj se je mislilo, da je šah najboljše orodje za dosegljiva preko Amazona, a kakšne posebne tiraže ni dosegla. umetno inteligenco, ker je natanko definiran in ker omogoča V Sloveniji pa je izšlo nekaj knjig, recimo Osnove dobrega preizkušanje raznih algoritmov v odličnem eksperimentalnem programiranja [8], ki je bila prevedena v hrvaški jezik (Slika 1). okolju. Do določene mere je to držalo, a računalniški šah je Prinaša koristne konvencije pri programiranju v jeziku pascal, v napredoval predvsem zaradi Moorovega zakona in hitre rasti katerem je avtor sprogramiral na deset tisoče programskih vrstic. računalniških sposobnosti. Krivulja rasti ratinga računalniškega šaha je konstantno in enakomerno rasla, dokler ni IBMov Deep 25 Slovensko računalništvo skozi pogled dijaka l. 1971 Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia BRODNIK, Andrej, DOBRIN, Andrej, DROBNIČ, Matija, GAMS, Matjaž (author, editor), MOHAR, Bojan, PETKOVŠEK, Marko, KODEK, Dušan (editor), VILFAN, Boštjan (editor), RAPOŠA, Kazimir (editor). Računalništvo, (Leksikoni Cankarjeve založbe). Ljubljana: Cankarjeva založba, 1988. 208 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 1329154] To je prvi leksikon. GAMS, Matjaž, JAKOPIN, Primož, KANIČ, Ivan, KODEK, Dušan, MOHAR, Bojan, VILFAN, Bojan, SIROVATKA, Goran (editor). Računarski rječnik : englesko-hrvatski hrvatsko- engleski. 1. izd. Zagreb: Naprijed, 1990. 253 str. ISBN 86-361- 0241-3. [COBISS.SI-ID 21344258] Slovarček je bil predelan za hrvaški jezik. Slika 1: Avtorjeva knjiga »Osnove dobrega BRODNIK, Andrej, DOBRIN, Andrej, DROBNIČ, Matija, programiranja« je uvedla v slovenski prostor osnovne GAMS, Matjaž, MOHAR, Bojan, PETKOVŠEK, Marko, koncepte imenovanja spremenljivk, zamikanja teksta RAPOŠA, Kazimir (editor). Računalništvo, (Leksikoni programov itd. Cankarjeve založbe). 2. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1991. 208 str., ilustr. ISBN 86-361-0510-2. [COBISS.SI-ID 20156672] S stališča društev je bila pomembna ustanovitev SLAIS, tj. Druga izdaja leksikona. društva slovenske umetne inteligence, kjer sta bila avtor in prof. Bratko med ustanovitelji, avtor je s prof. Janezom Peklenikom PAHOR, David (author, editor), DROBNIČ, Matija, ustanovil SATENO in kasneje z več sodelavci Inženirsko BATAGELJ, Vladimir (author, reviewer), BRATINA, Simon, akademijo Slovenije, z drugimi soavtorji pa društvo za DJURDJIČ, Vladimir, GABRIJELČIČ, Primož (author, kognitivne znanosti DKZ in slovensko podružnico ACM reviewer), GAMS, Matjaž (author, reviewer), KLANČAR, Slovenija (Gams Informatica), kjer je bil prvi tajnik in prof. Matjaž, KLJUČEVŠEK, Rado, KOKLIČ, Jana, MESOJEDEC, Vilfan prvi predsednik. Uroš, OŠTIR, Krištof, POTRČ, Matjaž, ROBIČ, Borut, SEČNIK, Davorin, SIMIČ, Slobodan, TOTH, Jasna. Leksikon računalništva in informatike. Ljubljana: Pasadena, 2002. 786 str. 4. RAČUNALNIŠKO ISBN 961-6065-56-4. [COBISS.SI-ID 117254144] IZRAZOSLOVJE Verjetno zadnja tiskana verzija leksikona ali slovarčka. S pojavom spletnih aktivnosti se je slovarček prenesel na splet Skupaj z nekaj 10 soavorji je avtor oblikoval slovensko (Slika 2). Kasneje se je pojavil še slovar informatike. računalniško izrazoslovje. Poglavitna vloga je bila koordinatorska, editorska. Že prej je prof. Vladimir Batagelj uvedel Wiki slovar, kjer so avtorji lahko vpisovali svoje izraze, a glavni urednik je imel dokaj železno roko in je pogosto uvajal pretirano lepe in izvirne izraze. Avtor je za razliko od Vlada ubral bistveno bolj nežen pristop: za vsako področje je nekdo strokovnjak in zato naj predlaga svoje izraze, dokler se mu drugi ne zoperstavijo. Čeprav so strokovnjaki pogosto močni značaji, se je ta pristop kar obnesel. Skupno je nastalo kakšnih 50.000 tiskanih izvodov slovarjev in leksikonov. GAMS, Matjaž (author, editor), JAKOPIN, Primož, KANIČ, Ivan, KODEK, Dušan, MOHAR, Bojan, VILFAN, Boštjan, DIVJAK, Saša, RAPOŠA, Kazimir (editor). Računalniški slovarček : angleško-slovenski, slovensko-angleški. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985. 226 str. [COBISS.SI-ID 15631617] Ta slovarček je bil objavljen leta 1985 in je bil prvi v seriji. GAMS, Matjaž (author, editor), JAKOPIN, Primož, KANIČ, Ivan, KODEK, Dušan, MOHAR, Bojan, VILFAN, Boštjan, DIVJAK, Saša. Računalniški slovarček : angleško-slovenski, slovensko-angleški. 2. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1987. 226 str. ISBN 86-361-0241-3. [COBISS.SI-ID 37909] Prišlo je do nekaj ponatisov slovarčka. Slika 2: Spletna verzija računalniškega slovarčka. 26 Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia M. Gams 5. ZAKLJUČEK LITERATURA [1] Matjaž Gams, 2001. Weak intelligence : through the principle and paradox of multiple knowledge, (Advances in computation, vol. 6). Huntington: Zadnjih 50 let je bilo gotovo najbolj razburljivih in Nova Science. nadebudnih v človeški zgodovini. To obdobje so omogočile [2] Andrew Hodges, 2014. Alan Turing: The Enigma. Princeton University Press. računalniške in informacijske tehnologije. [3] Matjaž Gams, 2021. ACM Turing Award for 2020 Honors Alfred Vaino Slučajno je leta 1971 avtor tega prispevka izbral izbirni Aho and Jeffrey David Ullman, Informatica, vol. 45, no. 5, Editorial. predmet računalništva na bežigrajski gimnaziji, kjer ga je učil https://www.informatica.si/index.php/informatica/issue/view/226/showT oc prof. Bratko, nato življenjski mentor. Že tisto prvo leto pa je [4] Matjaž Gams, 1978. Računalniško konstruiranje strategij iger : diplomska odkrilo strast in užitek pri generiranju idej v neki formalni obliki, naloga. Ljubljana. [5] Mitja Luštrek, Matjaž Gams, Ivan Bratko, 2006. Is real-valued minimax obliki računalniškega programa. Nekaj »božanskega« je v pathological?. Artificial intelligence, ISSN 0004-3702, vol. 170, str. 620-kreaciji nove simfonije, slike, a še bolj v snovanju inovativnega 642. programa, ki po možnosti zraven odkriva še nekaj ljudem [6] Ivan Bratko, Matjaž Gams, 1982. Error analysis of the minimax principle. V: CLARKE, M.R.B. (ur.). Advances in computer chess. 3, (Pregamon neznanega, odkriva tančico skrivnosti, pa naj bo to nov algoritem chess series). Oxford [etc.]: Pergamon Press, vol. 3, str. 1-15. za iskanje rešitev v grafih, analiza kovida ali študij dolgoživosti [7] Matjaž Gams, 1988. Principi poenostavljanja v sistemih za avtomatsko učenje : disertacija. Ljubljana. človeške civilizacije. Pri tem je vseeno, ali programirate na [8] Matjaž Gams, Božo Kos (illustrator). Osnove dobrega programiranja : vikendu na mobilnem telefonu ali v službi na najnovejšem stroju. metode, tehnike, principi. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985. In kmalu bo prišla umetna inteligenca, ki bo prinesla novo, nesluteno revolucijo v razvoju človeške civilizacije. Vsi, ki smo sodelovali tedaj ali še bolj mlajši, ki skupaj s seniorji sedaj kujejo bodočnost, imamo neverjetno srečo, da smo izbrali najbolj udarno in zanimivo področje, kar jih je kadar koli bilo. 27 Od prve do enajste šole računalništva Early learnings of computational thinking Tomi Dolenc Arnes Ljubljana Slovenija tomi.dolenc@arnes.si POVZETEK razmišljal o tem, ali bi rad bil astronavt. Zato me je nekaj let pozneje spoznanje, da se bom v 3. letniku srednje šole srečal s Prispevek je, z ozirom na zgodovinski fokus konference, takrat še izbirnim predmetom Računalništvo in učil zastavljen kot “spomini ostarelega programerja”; njegov namen programiranja, navdalo s prijetnim vznemirjenjem. Še zlasti, ker pa je predvsem osvetliti možnosti, ki so se proti koncu nam je, radovednim nadebudnežem, že od prvega letnika zbujal sedemdesetih prejšnjega stoletja ponujale srednješolcem za občudovanje in hkrati frustracije pogled na sošolca Antona spoznavanje tedaj zelo sveže vede. Skozi osebno refleksijo, kaj Verbovška, ki se je po šolskih avlah potikal s polnim naročjem sem se takrat naučil, bi želel iskati tudi navdiha za sedanje čase. gostih in popolnoma nerazumljivih računalniških izpisov (če se prav spomnim, je šlo za “post-mortem dump” v šestnajstiški KLJUČNE BESEDE kodi) in nam prizadevno kazal v tisto zmedo, kaj da mu Pouk računalništva, računalniško mišljenje, reševanje računalnik s tem pove. problemov, algoritem, programski jezik, pascal A zadeve so šle še na bolje. Področje se je tudi na račun entuziazma, ki ga je obdajalo, hitro razvijalo in proti koncu ABSTRACT sedemdesetih let dvajsetega stoletja je v Sloveniji obstajal že kar Given the historical focus of the conference, I try to present, živahen ekosistem, ki je ob hkratnih tehnoloških novostih through “memoirs of an old programmer”, the ways and ponujal obilo priložnosti mladim navdušencem, da osvojijo, pa opportunities that we had, at a secondary school level in the late tudi preizkusijo novo znanje. Naj mi bo torej dovoljeno v 70’s, to learn about programming and computer science, which povezavi z začetki poučevanja računalništva predstaviti tudi to was at the time a very fresh field of knowledge. From reflecting prelomno obdobje, ki morda ne bo dobilo tako jasne obeležitve on my personal learning experience, I aim to draw some kot leto 71’, pa si jo po mojem mnenju zasluži. V prispevku inspiration also for the modern teaching of computational poskušam orisati različne med seboj povezane dele tega thinking. ekosistema, ki je v svojem bistvu vreden posnemanja v kateremkoli času. KEYWORDS Teaching computer science, computational thinking, problem solving, algorithm, programming language, pascal 2 ŠOLA … Težko ocenjujem, kolišen delež je pri tem imelo okolje in ugled takratne Bežigrajske gimnazije, a z učitelji sem imel srečo. Prvi, 1 UVOD ki nam je – pisalo se je šolsko leto 1978/79 – za začetek pojasnil, V času začetkov poučevanja računalništva na Slovenskem sem kaj računalnik je in kako deluje, je bil Vlado Rajkovič, tudi še obiskoval osnovno šolo in o tem seveda nisem vedel nič. Iz soavtor takratnega (prvega) srednješolskega učbenika Uvod v tega časa se spominjam edino (izobraževalne?) oddaje na računalništvo [1]. televiziji, ki je govorila o računalnikih in programerjih kot tistih ljudeh, ki računalnike polnijo s podatki in jim nekako “povedo”, kaj naj delajo. Predstavljeni so bili v belih haljah v nekoliko znanstveno-fantastičnem okolju in so v moji tedanji predstavi zadobili nekakšen mitski status nečesa sicer zelo zanimivega, a praktično izven mojega dosega – tako, kot če bi na primer ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note †Author Footnote to be captured as Author Note Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia © 2021 Copyright held by the owner/author(s). Slika 1: Prvi učbenik za računalništvo v srednji šoli 28 Information Society 2021, 4-8 October 2021, Ljubljana, Slovenia T. Dolenc 2.1 Razumevanje tehnologije sam to izkušnjo doživljal v nekoliko privilegiranih okoliščinah: šlo je za dijake s smeri intenzivne matematike na “prestižni” Razumevanje samih osnov zgradbe in delovanja računalnikov – naravoslovni gimnaziji, poleg tega smo si lahko premet izbrali, podatki v spominskih celicah, zaporedje dogodkov pri torej med nami ni bilo nikogar, ki ga vsebina ne bi zanimala – procesiranju ukazov – je učinkovito demitologiziralo naš odnos nekaj, o čemer lahko običajen učitelj oz. učiteljica matematike do stroja, hkrati pa pomagalo k jasnejši predstavi, kaj lahko s tem ali pa slovenščine na splošno le sanja… strojem, s pomočjo programiranja, naredimo - pa tudi, česa ne A poglavitno za doseganje poglobljenih učinkov poučevanja, kot moremo. Kot pojasnjujejo tudi avtorji preglednega članka o jih opisujem v prejšnjem razdelku, je bilo nadgrajevanje solidnih razvoju predmeta računalništvo [2], je bil pouk v teh letih osnov, ki smo jih dobili pri predmetu računalništvo, z pretežno teoretičen, s poudarkom na algoritmih in programskih usmerjenim reševanjem problemov pri računalniškem krožku. jezikih, praktične vaje na računalniških centrih pa so zahtevale Tega sta v omenjenem času na Gimnaziji Bežigrad vodila Mark precej potrpežljivosti – najprej zaradi zamudnega luknjanja Martinec in Robert Reinhardt, ki sta za zapis programov kartic, ki smo jih nato zaupali operaterju – svečeniku (v beli halji, promovirala takrat še precej mlad programski jezik pascal. ali pač le v kavbojkah?) – ta pa jih je odnesel v nam nedostopno Pascal se je zaradi svojih struktur in sintakse, ki se je nagibala k sobo s terminalom do računalnika, ki se je po vsem sodeč nahajal “človeku prijaznemu” zapisu kode, izkazal za zelo uporaben v neki drugi dimenziji. Po daljšem in nestrpnem čakanju so se “šolski jezik” in je tedaj hitro prodiral tudi v redni pouk vrata odprla in svečenik nam je predal računalnikov orakelj, ki je programiranja na vseh stopnjah. Krožek je ponujal bolj ponavadi rekel, da smo pozabili ločilo in da zato program ne poglobljeno spoznavanje podatkovnih struktur ter tehnike deluje. Po dveh tovrstnih seansah je ponavadi že potekel skopo programiranja, a z močnejšim poudarkom na razumevanju in odmerjeni čas, ki nam je pripadal po razporedu vključenih šol. izgradnji postopkov, pri samem kodiranju pa smo se učili tudi Kakor se že ta izkušnja bere anegdotično, pa nam je dajala pravil “dobrega” in elegantnega programiranja, pri čemer je treba neposredno prvo lekcijo: da je stroj v osnovi “neumen” in da “eleganco” razumeti najprej v fukciji učinkovitosti programa, moramo biti zato toliko bolj pazljivi mi, ko mu naročamo, kaj naj šele potem v sami estetiki, katere namen je bila predvem opravi. Klub preprostosti takratnih orodij in računalnikov je ta berljivost kode. osnovna lekcija aktualna tudi po desetletjih razvoja in v času, ko Krožek je tudi spodbujal k udeležbi na računalniških so komunikacijske tehnologije, umetna inteligenca in strojno tekmovanjih, ki so bila takrat v svojih začetkih (tu moram učenje na ravni, ki omogoča legitimno debato o prihajajoči popraviti navedbo v [2] – republiška tekmovanja za srednješolce avtonomnosti strojev. so se začela že leta 1977), pomenila pa so odlično spodbudo tekmovalni komisiji za sestavljanje inovativnih in duhovitih 2.2 Reševanje problemov nalog, ki so utelešale in utrjevale vsa zgoraj našteta načela Ključno dodano vrednost ostalim predmetom pa je pouk reševanja problemov. Obenem so mladim tekmovalcem ponudila računalništva – vsaj v mojem spominu – prispeval z učenjem prvi širši stik s skupnostjo, ki se je na področju računalništva reševanja razmeroma vsakdanjih problemov skozi razumevanje medsebojno oplajala z izkušnjami, vključevala pa je vse od postopkov. Tudi nekateri drugi predmeti – vsaj matematika in karizmatičnih vrhov, kakršen je bil Anton P. Železnikar, do zelo fizika, pa verjetno delam še kateremu krivico z ne-omembo – so mladih zagnancev, ki so tudi nas, še odraščajoče, poskušali nas učili analitičnega in strukturiranega pristopa k reševanju pritegniti v svoj krog. problemov; vendar je bil prav zaradi omejitev, ki jih postavlja “neumni stroj” v svojem razumevanju sveta oz. konteksta – tudi ta okvir zlahka apliciramo na današnje precej bolj komplicirane 3 … IN MOSTOVI sisteme – ključni poudarek prav na razvoju sposobnosti Že v uvodu je nakazano, da je bilo obdobje 1976-1980, v katerem razumevanja in razčlenjevanja reševanja posameznega problema sem obiskoval srednjo šolo, zelo živahno in je poleg omenjenega na postopke, do nivoja, ki ga lahko “razume” oz. izvede celo tako predmeta računalništvo ponujalo vedno več priložnosti, da si preprost avtomat. mladi nadebudneži (in tudi nadebudnice, že takrat so tudi dekleta A hkrati je prišlo tudi spoznanje, da z obvladovanjem preprostih odnašala nagrade na tekmovanjih v programiranju!) dodatno opravil, ki jih potem lahko odmislimo in prepustimo v obdelavo razširimo obzorja, pa tudi preizkusimo svoje znanje v praksi. Če stroju, lahko postopoma gradimo zelo kompleksne postopke in je bil v prvem letniku kolega Verbovšek eksota, ker je imel sisteme. Skupaj je ta nauk predstavljal kar dobro osnovo tega, kar dostop do svetišča IBM na FMF, smo na koncu šolanja že družno danes imenujemo “računalniško mišljenje”. tolkli po tipkovnicah računalniških terminalov, ki so bili vsaj za Šele v drugem delu učne snovi smo se srečali s konkretnim nekaj časa samo naši… programskim jezikom; takrat je bil to še FORTRAN, jezik, ki je bil primarno namenjen reševanju računskih problemov, manj 3.1 IJS idealen pa morda za osnovno učenje algoritmov. Pri tem je bila razmeroma pomembna lekcija tudi ta, da programski jezik, kot Močan del te živahne skupnosti oz. ekosistema za gojenje novih dejansko orodje upravljanja z računalnikom, predstavlja le formo računalniških znanj je bil na Inštitutu Jožef Stefan, predvsem v izvršitve in je v tem smislu podrejen algoritmu – ne pa morda takratnem odseku za računalništvo in informatiko. Naši učitelji obratno. so nas kmalu povabili tudi na ogled tamkajšnjega računalniškega centra, kakor bi lahko rekli majhni sobici z dvema računalnikoma 2.3 Krožek in tekmovanja za navdušence PDP 11/10 in PDP 11/34 (spominski disk, ki je takrat popolnoma ustrezal svojemu imenu in je “servisiral” celoten računalniški Vse zgoraj našteto se zdi morda kar ambiciozno za izbirni odsek inštituta, je po mojem spominu hranil neverjetnih 10 Mb predmet z razmeroma malo urami. Pošteno je spomniti, da sem 29 Od prve do enajste šole računalništva Information Society 2021, 4–8 October 2020, Ljubljana, Slovenia podatkov). Za vedno se mi je vtisnil v spomin občutek, ko smo 4 ZAKLJUČEK lahko lastnoročno, neposredno na prednji plošči samega Zaključek teh refleksij se nakazuje že v uvodu. Po prvih začetkih računalnika, vtipkali osmiško kodo spominske celice, kjer je poučevanja računalništva v prvi polovici sedemdesetih se je že v računalnik začel prebirati navodila za lastno prebujenje. Počutili nekaj letih razvil živahen ekosistem znanja, ki so ga poganjali smo se kot dajalci življenja; odtistihmal razumem, zakaj predvsem entuziastični posamezniki. Poudaril bi rad, da so nas sistemski inženirji gledajo na svet nekoliko zviška. vsi ti ljudje, ki so bili izjemno odprti in pristopni, predvsem Na IJS smo potem lahko šli opravljati tudi počitniško prakso, kjer poskušali naučiti misliti. Četudi je sodobno razvojno smo programirali v STRUCTRAN-u, programskem jeziku oz. programiranje precej na drugačni ravni kot “uredi N števil v orodju, katerega namen je bil v osnovi uvajati pravila dobrega tabeli”, pa še vedno velja, da so si programski jeziki v osnovi programiranja v delo z jezikom FORTRAN, pa tudi olajšati delo podobni, pa tudi temeljne zapovedi “lepega in dobrega” programerju oz. približati kodiranje človeškemu razmišljanju. programiranja še vedno veljajo v časih, ko daleč nad spodnjimi Zame pa je že tisti prvi pogled na “računalniški center” in “kul nivoji procesov v računalniku, v najbolj trendovskem razvojnem modele”, ki so se sprehajali skozenj, zapečatil smer mojega okolju “zgolj” izbiramo in sestavljamo iz bogatega nabora orodij študija in kariere (#tudijazbitukajdelal). v knjižnicah, za katere ne moremo popolnoma vedeti, do katere mere lahko njihovo delovanje predvidimo. 3.2 Sredin seminar Če pa stopimo vstran od programiranja – tudi sam nisem Po svoje še nenavadnejši je bil vstop v zelo raznoliko skupino programer – zlahka ugotovimo, da je “algoritmični” ali ljudi, ki se je vsako sredo zbirala v okvirju kultnega sredinega računalniški pogled na reševanje problemov zelo koristno orodje seminarja za numerično in računalniško matematiko, ki prav v različnih vedah ali življenjskih situacijah; poznavanje vsaj letos tudi praznuje 50-letnico. V seminarju so dobile priložnost osnovnih konceptov delovanja algoritmov in splošno za predstavitev zelo različne vznemirljive teme, od precej informacijske tehnologije pa nedvomno še precej bolj kompleksnih matematičnih, pa do elementarnih (in poglobljenih) pomemben del splošne izobrazbe kot pred pedtesetimi leti. predstavitev urejevalnikov besedil ali operacijskih sistemov, pa Zapomniti si velja tudi, da je šola dobra, enajsta šola (pod tudi Rubikove kocke (in seveda algoritma za njeno reševanje). mostom) kot sinonim učenja ob življenjskh situacijah pa, če ne Vodil ga je legendarni lik slovenskega računalniškega panteona, še boljša, vsaj enako potrebna. Zato želim izpostaviti, da je v času Egon Zakrajšek, tam pa sem srečal tudi svoje poznejše profesorje mojega šolanja bilo poučevanje računalništva vpeto v že takrat takrat mlajše matematične generacije, ki je svoje raziskovalno dobro delujoče okolje, ki nam je nudilo prav toliko znanja o delo tesno prepletla z računalništvom: Vladimirja Batagelja, računalništvu, kot smo si ga želeli, najbolj radovedne med nami Tomaža Pisanskega, Bojana Moharja, Marka Petkovška… Vlado pa kar hitro posrkalo do te mere, da smo v dveh letih v njem že je uspel štafeto seminarja ohraniti do današnjega dne [4]. Veliko začeli delovati kot njegovi promotorji; tako sem se tudi sam že nam je pomenilo, da so samoumevno medse sprejeli tudi čez nekaj let znašel v prijetni družbi evangelistov, ki je zgoraj radovedne “smrkavce”, kakršen sem bil takrat sam. Ta izkušnja opisana načela poskušala razširjati tudi s knjižico nalog, ki smo pa mi je tudi zelo razširila obzorja računalništva in pokazala jo poimenovali kar “enajsta šola računalništva”. A to je že druga prepletenost te vede z ostalimi. zgodba. 3.3 Iskra Delta Nepričakovana dodatna priložnost za radovedne srednješolce se je ponudila, ko smo – zdi se mi, da leta 1979 – kot ponavadi poskušali vtakniti svoje prste v vsak računalnik na takrat izjemno popularnem sejmu sodobne elektronike (zlasti eden od sošolcev je imel izjemno intuicijo, da že z nekaj pritiski na tipke povzroči kak zastoj delovanja). Na razstavnem prostoru Iskre Delta nas je prijazno ogovoril Branko Lozar, ki je takrat skrbel za izobraževanje. Že po nekaj besedah smo bili domenjeni, da smo s skupino sošolcev prihajali v izobraževalni center Iskre Delta, kjer smo se spoznavali z računalniki Digital Equipment Corporation, ki so bili še dolga leta potem stalnica na univerzah inštitutih, pa tudi v podjetjih. Delta je takrat že proizvajala prve Slika 2: Poklon enajsti šoli kot metodi učenja. Tudi v slovenske terminale KOPA in med poletjem smo tisti, ki smo bili angleščini. pripravljeni nekaj počitnic zamenjati za čemenje v sicer svetli “kleti” pred zasloni, dobili povsem svojo učilnico z lastnimi ZAHVALA terminali, kjer smo se lahko z računalniki “igrali” do Zahvalil bi se rad vsem izjemnim posameznikom, ki sem jih onemoglosti. Ne, ne igric. Edina usmeritev podjetja je bila, naštel v besedilu, in tudi tistim, ki sem jih zaradi omejitev “Sprogramirajte kaj zanimivega. Karkoli.” Lozar je imel izpustil, ker so nam znali kazati pot. nalezljivo veselje do dela z mladimi (klicali smo ga “striček Branko”) ter prepričanje, da je najbolje pustiti kreativnosti prosto REFERENCES pot – bo že kaj koristnega iz tega. Prepričanje, ki pod pritiski [1] Bratko Ivan, Vladislav Rajkovič: Uvod v računalništvo. DZS, Ljubljana, kapitala danes umira tudi v najresnejših raziskovalnih inštitutih. 1978. [2] Alenka Krapež, Vladislav Rajkovič, Vladimir Batagelj, Rado Wechtersbach: Razvoj predmeta računalništvo in informatika v osnovni 30 Information Society 2021, 4-8 October 2021, Ljubljana, Slovenia T. Dolenc in srednji šoli, DSI 2001. [4] http://vlado.fmf.uni-lj.si/sreda/ (https://www.drustvo-informatika.si/dogodki/dsi-2001/). [3] Vitek Andrej, Tvrdy Iztok, Reinhardt Robert, Mohar Bojan, Martinec Mark, Dolenc Tomi, Batagelj Vladimir: Problems in programming / Experience through practice. Wiley, 1991. 31 50 let računalništva v slovenskih srednjih šolah – pogled dijakinje in kasneje učiteljice ter ravnateljice na Gimnaziji Vič 50 years of teaching computer science in Slovenian secondary schools – experience of a student and later a teacher and principal of Gimnazija Vič Saša Divjak Alenka Krapež FirstName Surname Department Name Gimnazija Vič Department Name Institution/University Name alenka@gimvic.org Institution/University Name City State Country City State Country email@email.com email@email.com POVZETEK V prispevku predstavim svoje izkušnje in pogled na 2 GIMNAZIJA VIČ PRED USMERJENIM poučevajne računalništva v srednjih šolah IZOBRAŽEVANJEM . Pri tem izhajam iz svojih dijaških dni na Gimnaziji Vič, ki V predmetniku gimnazije v osemdesetih letih 20. stoletja so bile segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, nato pa tudi ure pouka, ki jih je šola razporejala sama. To so bila tako podelim izkušnje, ki sem jih na tej isti šoli imenovana "praktična znanja". Na Gimnaziji Vič smo tako v pridobila mojem "intenzivnem razredu" imeli v prvem letniku opisno kot učiteljica v usmerjenem izobraževanju in na splošni gimnaziji geometrijo, v drugem letniku (šol. leto 1979/1980) pa ter zadnja leta kot ravnateljica. računalništvo. Takrat so računalništvo poučevali profesorji in KLJUČNE BESEDE strokovnjaki iz različnih fakultet, inštitutov in podjetij. Pri pouku računalništva smo spoznali zgradbo računalnika, risali srednja šola, poučevanje računalništva in informatike diagrame potekov in jih potem zapisali v Fortranu – in vse to "na ABSTRACT tablo". Najbolj mi je ostala v spominu ena od praktičnih nalog – vsak dijak je dobil nek problem, ki ga je moral rešiti s pomočjo The paper presents my experiences and views on teaching programa. Moj je bil, da izračunam, koliko zrn pšenice se nabere, Computer Science and Informatics in secondary schools. I lean če na prvo šahovsko polje postavim eno zrno, na vsako naslednje on my own student days at Gimnazija Vič, which date back to pa enkrat toliko zrn kot na prejšnje. Programe smo napisali na the 1980s, and then I share the experience I gained at this same roko in potem odšli na računalniški center, ki je bil takrat na school as a teacher in vocational and general education Vegovi ulici v Ljubljani. Sošolka je program pretipkala na programmes, and in recent years as a principal. luknjane kartice, učitelj jih je odnesel v čitalnik … in jih potem KEYWORDS prinesel nazaj, ker … moj program ni delal … napačno sem secondary school, teaching Computer Science and Informatics namreč definirala podatkovni tip. "Integer" je bil celo za šahovnico 3x3 polj premalo … To je edina naloga iz nabora vseh nalog pri vseh predmetih iz srednje šole, ki sem si jo zapomnila 1 UVOD … Kartice s programom sem dolgo hranila, še svojim dijakom sem jih kazala … Čudno, nihče od sošolcev se v tistih časih ni 50 let poučevanja računalništva v srednjih šolah je častitljiv pritoževal, da je programiranje pretežko. jubilej. Zlasti v luči "starosti" te vede. Slovenski pionirji na področju računalništva so vizionarsko in entuziastično orali ledino. S ponosom lahko rečemo, da so v začetnem obdobju tudi 3 USMERJENO IZOBRAŽEVANJE v mednarodnih merilih predstavljali zgleden primer. V pričujočem prispevku predstavljam svoje videnje pouka Že v času mojega gimnazijskega izobraževanja se je z reformo računalništva skozi izkušnje dijakinje in učiteljice od zgodnjih srednjega šolstva uvedlo usmerjeno izobraževanje (l. 1981) in osemdesetih let prejšnjega stoletja do danes. tako so splošne srednje šole dobile strokovne usmeritve. Viška gimnazija je postala srednja šola za računalništvo. To je bila prva srednja računalniška šola. Vem, da je bilo za ravnatelja najtežje poiskati učitelje strokovnih predmetov. Pionir med učitelji računalniških predmetov je bil Franc Klopčič, sicer pa so strokovne predmete učili absolventi in študenti računalništva, pa tudi asistenti s takratne ljubljanske Fakultete za elektrotehniko in računalništvo. Enako težko je bilo z učno opremo. Pri tem si je 32 Information Society 2021, 6 October 2021, Ljubljana, Slovenia Alenka Krapež šola veliko pomagala sama. Nabavili so ID 80, opremili učilnico načrt za predmet računalništvo in informatika. Še prej pa z monitorji in kupili nekaj takrat popularnih Spectrumov. Šola je izobraziti izobraževalce, saj ni šlo več za eksperimentalne šole prosila za pomoč tudi različna podjetja; pomagal je IJS, ampak za vse srednje šole, ki so se jim že pridruževale tudi Mladinska knjiga, tudi Iskra Delta. Stiska je bila tako z učbeniki osnovne šole. kot tudi z učnimi gradivi, ki jih preprosto ni bilo. Pomagali smo Pred Zavodom za šolstvo je bil velik izziv. En od prvih korakov si s skriptami in z učbeniki s fakultete ter s tujimi učbeniki. Zavoda je bil storjen z vzpostavitvijo skupine "Učitelji Ko je ravnatelj po naključju izvedel, da sem zaključila študij inštruktorji", ki se je izobraževala na Inštitutu Jozef Stefan. To elektrotehnike, me je preprosto povabil, naj pridem učit so bili izbrani učitelji matematike in računalništva na srednjih strokovne predmete s področja strojne opreme. Vabilo sem z šolah. V šolah, za katere so bili zadolženi, so izvajali tečaje osnov veseljem sprejela, saj me je delo v razredu zanimalo. Učne načrte računalništva. Skupina je delovala sedem let, nasledil pa jo je usmerjenega izobraževanja so leta 1989 ponovno prenovili, tako projekt Ro – računalniško opismenjevanje, ki je nadaljeval s da sem za natanko eno leto še "ujela" stari program s predmetom širjenjem znanj učiteljem vseh predmetov. Vzporedno s tem računalniški sistemi v 4. letniku, dijake v prenovljenem projektom je potekalo v organizacij Zavoda za šolstvo tudi veliko programu pa sem začela poučevati predmet aparaturna oprema. drugih projektov, ki naj bi v šole smiselno umestili znanje in Takrat je šola že razpolagala z učilnico Partnerjev z operacijskim uporabo IKT. Marsikatera dobra praksa je ostala, žal pa sistemom CP/M in tudi z učilnico računalnikov PC 286, ki so bili sistemskega pristopa k poučevanju temeljnih znanj s področja povezani v računalniško omrežje Novell ... računalništva še vedno ni … Razvoj samega predmeta na gimnaziji in s tem poučevanja temeljnih znanj s področja računalništva pa se je pospešil šele, 4 PO USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU ko je predmet, ki se je za ta namen moral preimenovati v Nova reforma je leta 1990 vrnila gimnazije, srednje tehnične šole informatiko, postal maturitetni. To se je zgodilo šele leta 2005, med katerimi so nekatere prevzele tudi področje računalništva in maturo iz informatike pa so dijaki lahko izbrali šele na maturi informatike s prenovljenimi učnimi načrti. Potreba časa je v 2007. Velik zaostanek (od leta 1990 do 2005) se počasi srednji šoli vzpostavila obvezni splošno izobraževalni predmet zmanjšuje, še vedno pa ostaja to predmet, ki je v vsej vertikali računalništvo in informatika. Obvezen je bil samo v 1. letniku, v obvezen samo v 1. letniku gimnazije in nekaterih srednjih šol, obsegu 2 uri pouka na teden, kot izbiren pa je bil na voljo tudi v sicer pa ima status izbirnega predmeta. višjih letnikih. Vsi obvezni gimnazijski predmeti, razen športne vzgoje, glasbe in predmeta računalništvo in informatika, so 5 ZAKLJUČEK postali maturitetni predmeti in praviloma so ti zasedli t. i. izbirne ure. To je eden od ključnih razlogov, da se je razvoj predmeta Ko gledam nazaj – kot dijakinja, učiteljica računalništva, računalništvo in informatika upočasnil, saj je v večini šol obtičal učiteljica informatike, mentorica dijakom pri raziskovalnih v prvem letniku in prevzel osnovno opismenjevanje. nalogah in krožku, pa tudi kot učiteljica inštruktorica in vodja Sistematičnega računalniškega opismenjevanja v osnovi šoli študijske skupine za računalništvo in informatiko, sedaj pa kot namreč ni bilo, potreba po računalniških znanjih pa je postajala ravnateljica Gimnazije Vič – se mi milo stori ob misli, koliko je čedalje bolj očitna. bilo vloženega napora … in zaigra srce, ko vidim naše nekdanje Gimnazija Vič je bila ena redkih gimnazij, ki je kljub temu, da dijake, ki uspešno razvijajo in širijo računalniška znanja na predmet ni bil maturiteten vsa leta poučevala informatiko tudi v najrazličnejših področjih računalništva doma in v tujini. Svetlo 2. letniku, v okviru izbirnih ur. Za dijake, ki so želeli več in bolj bodočnost na tem področju zagotavlja tudi skupnost učiteljev poglobljena znanja pa smo vodili računalniške krožke … računalništva, ki jo strokovno vodi dr. Andrej Brodnik. V tem času se je nekako zameglilo, kakšno vlogo naj ima Samo še sistemski pristop manjka ... računalnik oziroma informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) v šoli, kaj je naloga šole in kaj potrebuje šola kot institucija REFERENCE za svoje delovanje. Pomešala so se področja vloge računalnika pri drugih predmetih, uporabe računalnika za vodenje procesov, [1] Zbornik 50 let Gimnazije Vič, Gimnazija Vič 1999. [2] Gimnazija Vič 1929-2019, Gimnazija Vič, 2019. ki se odvijajo v šoli, in poučevanja temeljnih računalniških znanj. [3] Alenka Krapež, Vladislav Rajkovič, Vladimir Batagelj, Rado Vzporedno s tem se je odpirala kopica specifičnih nalog za vsako Wechtersbach: Razvoj predmeta računalništvo in informatika v osnovni in srednji šoli, DSI 2001. od omenjenih področij uporabe informacijsko-komunikacijske (https://www.drustvo-informatika.si/dogodki/dsi-2001/). tehnologije v šoli. Šole je bilo potrebno ustrezno opremiti, [4] Zapis Mirjane Kregar. [5] Lastna dokumentacija. didaktika predmetov je terjala posodobitev, učitelje je bilo potrebno ustrezno izobraziti, pripraviti je bilo potrebno učni 33 Moje računalniško izobraževanje My computer science education Franc Solina franc.solina@f ri.uni- lj.si Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani 1000 Ljubljana, Slovenia POVZETEK — tisti, ki je učil naše “angleže”, to je drugo polovico našega ra- zreda — trdil, da bo Slovenija v prihodnosti potrebovala največ tri V članku podajam kronološki pregled mojega izobraževanja na do štiri računalnike in da je učenje programiranja potemtakem področju računalništva, od izbirnega predmeta na gimnaziji v proč vržen čas. Mene je kljub temu računalništvo tako pritegnilo, zgodnjih 1970-tih letih, preko doktorskega študija v ZDA in ka- da sem se po maturi leta 1974, sicer po nekaj premišljanja, odlo- snejših aktivnostih kot univerzitetni profesor. čil za vpis na Fakulteto za elektrotehniko. Kompromis pa je bil KLJUČNE BESEDE vzporedni vpis na študij Filozofije na Filozofski fakulteti, saj so me zanimala vprašanja, ki bi jih danes lahko bolje opredelili kot Gimnazija Bežigrad, Fakulteta za elektrotehniko, doktorski študij, kognitivno znanost. Univerza Pensilvanije, Fakulteta za računalništvo in informatiko ABSTRACT 1.2 Fakulteta za elektrotehniko Univerza je seveda pomenila velik preskok od dotedanjega šola- The article gives a cronological overview of my education in nja, čeprav na FE manj kot na FF. Na srečo nas je z gimnazije in z computer science, ranging from an elective course in high school intenzivne matematike šlo kar nekaj sošolcev. Omenim naj Saša in the early 1970s up to doctoral studies in US and later activities Tomažiča, pa Andreja Levstka, ki sta kasneje ostala na fakulteti. as an university professor. Spomnim se prof. dr. Keršiča (Osnove elektrotehnike), ki je na KEYWORDS začetku predavanj pokazal na desno polovico Predavalnice 1 in rekel, “vi boste prišli naprej v 2. letnik, vi na levi pa ne!” Na Bežigrad grammar school, Faculty of electrical engineering, doc- srečo sem se usedel na pravo stran predavalnice ,. Za številne toral studies, University of Pennsylvania, Faculty of computer profesorje smo prevzeli ali pa izumili nove nadimke. Prof. dr. and information science GAbrielu TOmšiču smo nadeli vzdevek GATO, saj se je s svojo drobno postavo kot maček sukal pred tablo. Z dobro gimnazijsko 1 IZOBRAŽEVALNE INSTITUCIJE naravoslovno osnovo sem sicer prva dva letnika na FE zlahka 1.1 Gimnazija Bežigrad zaključil. V 1. letniku sem tudi dobil svoj prvi elektronski kalkulator Texas Instruments. Takrat sem lahko tudi dokaj redno opravil Po osnovni šoli dr. Vita Kraigherja sem se brez veliko premišljanja vse študijske obveznosti na FF. Študij filozofije sem opustil šele vpisal na mojemu domu najbližjo gimnazijo Bežigrad. Ker me je v četrtem letniku, saj takratni študijski program ni bil po mo- matematika vedno veselila, sem se odločil za razred z intenzivno jem okusu, študij elektrotehnike pa je tudi zahteval vedno več matematiko. Tisto leto je bilo za intenzivno matematiko veliko časa. Nisem želel niti opustiti mojih prostočasnih dejavnosti, to zanimanja in je gimnazija sestavila kar dva razreda z intenzivno je učenja smučanja in kasneje še potapljanja. matematiko. V našem razredu, paralelki 𝑐 , nas je bila polovica z intenzivno matematiko, polovica pa z intenzivno angleščino. Ma- tematiko nas je učil slavni Ivan Štalec. V tretjem letniku (1972/73) smo imeli možnost izbrati dodatni predmet Računalništvo. Tisto leto so se trije učitelji računalništva med seboj dokaj pogosto izmenjavali oziroma nadomeščali. Tako sem spoznal poleg prof. Rajkoviča tudi prof. Bratka in prof. Lajovica. V okviru predmeta smo tudi “obiskali” računalnik IBM 1130 na FE. O računalništvu do takrat nisem vedel kaj dosti, še največ iz knjig o znanstveni fantastiki, ki sem jih redno prebiral. Isaac Asimov je bil eden od zgodnjih vplivov in veliko pozneje sem ga med mojim doktorskim študijem v ZDA tudi osebno srečal in Slika 1: Smer Avtomatika, 4. letnik, šolsko leto 1977/78. V dobil njegovo posvetilo v knjigo, ki jo je takrat izdal [25]. akademskih in znanstvenih krogih so poleg avtorja iz te Pouk računalništva pa ni bil med takratnimi učitelji univer- generacije ostali še Jurij Šilc, Bojan Nemec in Jadran Le- zalno prijazno sprejet. Spomnim se, da je celo učitelj matematike narčič, vsi na IJS. Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal Po drugem letniku, pa se nisem odločil za smer Računalništvo or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or ampak raje za Avtomatiko, sisteme in kibernetiko (Slika 1). Avto-distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this matika je bila v tistem času bolj uveljavljena smer, delo s signali work must be honored. For all other uses, contact the owner /author(s). so me tudi bolj zanimali kot klasična umetna inteligenca. Morda Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia me je podzavestno premamila tudi meni čarobna beseda kiberne- © 2021 Copyright held by the owner/author(s). tika, ki sem jo poznal še iz knjig Asimova? Tako sem se znašel v 34 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia Franc Solina smo obdelovali razne oceanografske podatke Jadranskega morja, ki jih je inštitut sam zbiral s svojo oceanografsko ladjo Andrija Mohorovičić, najvišjo stopnjo zaupnosti pa so takrat imeli podatki o deviacijah gravitacijskega pospeška 𝑔, kar je bilo pomembno za vodenje raketnih izstrelkov. Sicer pa so bili takrat komerci- alno najpomembnejši pomorski navigacijski zemljevidi, ki so jih tiskali v tiskarni inštituta. Prvič v življenju sem imel na voljo skoraj neskončno računalniškega časa, tako da sem programiral predvsem stvari, ki so me zanimale, med drugim tudi Conwayevo igro življenja. 1.4 Pensilvanska univerza Za Fulbrightovo štipendijo sem kandidiral že takoj po diplomi, vendar je moja kandidatura uspela šele po zaključenem magistr- skem študiju. Dobil sem Fulbrightovo potovalno štipendijo [8] Slika 2: Skupina, ki se je ukvarjala z računalniško analizo in štipendijo sklada IREX [13], obenem pa še mesto gostujočega signalov EKG: z desne prof. dr. Ludvik Gyergyek, dr. Mar-raziskovalca na Pensilvanski univerzi [31]. Moja gostiteljica in jan Vezjak, prof. dr. Krunoslav Turkulin in medicinski teh-kasnejša mentorica je bila prof. dr. Ruzena Bajcsy, ki je na Od- nik med posvetom v Krapinskih toplicah okoli leta 1980. delku za računalništvo in informatiko (CIS) vodila laboratorij Foto: Franc Solina. GRASP (General Robotics, Automation, Sensing & Perception Lab) [9]. University of Pennsylvania, ki je zasebna univerza v laboratoriju prof. dr. Ludvika Gyergyeka, kjer sem naredil tako Philadelphiji in članica Ivy Leage, je v svetu računalništva znana diplomo [23] kot znanstveni magisterij [24], takrat zaposlen že predvsem kot rojstni kraj računalnika ENIAC [6]. Takorekoč v kot stažist oz. mladi raziskovalec. Moj delovni mentor je bil dr. predsobi našega laboratorija in moje pisarne je takrat še vedno Marjan Vezjak, delal pa sem na analizi signalov EKG (Slika 2). stalo nekaj kosov (omar) originalnega ENIACa (Slika 3). Takrat so bili člani laboratorija še Nikola Pavešić, France Mihelič, Franjo Pernuš, Stane Kovačič, Andrej Kuščer, Bojan Grošelj in Franc Jager, ki se še danes ukvarja z analizo EKG na FRI. Programiral sem v jeziku C na računalniku PDP-11/34. Cela katedra si je delila ta računalnik. Takrat še ni bilo osebnih raču- nalnikov. Zato so za mlajše člane kolektiva ostale noči kot edini možni čas za delo na računalniku. Programirali smo tako, da smo programe najprej napisali na papir in jih nato pretipkali na kon- zoli, nato pa poganjali program in odpravljali napake. Podatke, to je posnetke EKG, ki smo jih dobili od naših zdravnikov, smo hranili na magnetnih trakovih s pomočjo instrumentacijskega magnetofona HP3964. Moj glavni dobavitelj posnetkov EKG in mentor na medicinskem področju je bil dr. Japec Jakopin, ki mi je kot sin dveh eminentnih mojstrov besede celo lektoriral mojo magistrsko nalogo. Problem je bil tudi kako dokumentirati naše rezultate, to je slike signalov EKG, ki so se izpisovali na kato- dnem zaslonu računalnika. Razen tiskalnika T TY nismo imeli nobene druge izhodne enote. Rešitev mi je nakazal Zaviša Bjelo- Slika 3: Člani laboratorija GRASP s prof. dr. Ruzeno Bajcsy, grlić, dve leti mlajši podiplomski študent v našem laboratoriju ustanoviteljico laboratorija na sredini, leta 1984. Na desni in navdušen fotograf. Popolna tema, fotoaparat SLR na stativu, v ozadju stojijo še komponente računalnika ENIAC [22]. slikanje zaslona z dolgimi časi ekspozicije na visoko kontrastni film, nato razvijanje filma in izdelava fotografij v temnici na fa- Prof. Ruzena Bajcsy [21], po rodu iz Slovaške, je svoj drugi kulteti. Vse to sem se moral naučiti, da sem lahko fotografije z doktorat znanosti dobila na Univerzi Stanford pod mentorstvom rezultati nalepil v tipkopis svojega magistrskega dela, ki sem ga prof. Johna McCarthya [15], enega od pionirjev umetne inteli-natipkal na svoj mehanski pisalni stroj. Šele Zaviša je bil prvi gence. Prof. McCarthy je leta 1955 v projektnem predlogu za v našem laboratoriju, ki se je lotil pisanja svojega magisterija organizacijo konference v Darthmouthu, ki je potekala poleti leta na računalniku s programom nroff. Imel sem tudi eminentno 1956 in velja za rojstni kraj nove znanstvene discipline, tudi sko- komisijo za zagovor svoje magistrske naloge [24], v kateri sta val ime za to novo disciplino — Artificial Intelligence [15]. Zato se bila kar dva bodoča člana SAZU, poleg mojega mentorja prof. dr. lahko pohvalim, da je moj akademski “dedek” eden od začetnikov Ludvika Gyergyeka [3] še zdravnik prof. dr. Matija Horvat [32]. umetne inteligence [18]. Prvo leto svojega bivanja v Philadelphiji sem imel status go- 1.3 Hidrografski inštitut vojne mornarice stujočega raziskovalca, toda moje ambicije so bile večje. Ker je Po seriji srečnih naključij se je moje služenje obveznega voja- bila moja mentorica zadovoljna z mojim delom, me je finančno škega roka odvilo v računalniškem centru Hidrografskega inšti- podprla, da sem se lahko naslednje leto vpisal na doktorski pro- tuta vojne mornarice v Splitu. Inštitut je sedaj civilna ustanova gram. Ker sem že prvo leto neformalno poslušal predmete na [11]. V centru smo imeli na voljo računalnik iz serije PDP-11, doktorskem študiju, sem lahko že v naslednjem letu opravljal zaposleni pa so bili praktično samo civilni uslužbenci. V centru rigoroz, ki je pogoj za doktorski naziv. Rigoroz (angl. preliminary 35 Moje računalniško izobraževanje Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia exam ali candidacy) se je takrat pisal tri dni zaporedoma, vsak dan po tri oziroma štiri temeljne računalniške predmete, skupaj deset predmetov. Ker v Ljubljani nisem izbral študijske smeri računalništvo, sem moral precej snovi nadoknaditi, vse od ma- tematične logike, teorije programskih jezikov, prevajalnikov itd. Čez pol leta je sledil še drugi del rigoroza, to sta bila dva izbirna predmeta, običajno povezana s temo doktorske disertacije. Izbral sem računalniški vid in robotiko. Robotiko nam je predaval prof. Richard P. Paul, eden od pionirjev robotske kinematike [20]. Moji sošolci iz laboratorija GRASP so se raztepli skoraj po vsem svetu: Gregory Hager ( John Hopkins University) [10], ki je štiri leta bil tudi moj cimer, Peter Allen (Columbia University), David Heeger (New York University) [5], Hugh Durrant-Whyte Slika 4: Člani laboratorija LRV s prof. dr. Ruzeno Bajcsy (University of Sydney) [12], Eric Krotkov (Toyota Research Insti-leta 1995. Od leve proti desni stojita Peter Peer in Franc tute) [7], Stephane Mallat (Collège de France in École normale Solina, sedijo pa Aleš Jaklič, Bojan Kverh, Ruzena Bajcsy supérieure) [30], Ken Goldberg (Univerza Kalifornije, Berkeley) in Aleš Leonardis. [16]. Moja mentorica Ruzena Bajcsy pa se je po nekaj letih kot botra, kar pa ni bilo vedno slabo. Na samem začetku nisem imel poddirektor NSF v Washingtonu v času Clintonove administracije nobene fakultetne opreme, za prvo financiranje od takratne razi- preselila v Kalifornijo, kjer je profesorica na Univerzi Kalifornije, skovalne skupnosti sem se moral zelo naprezati. Svoj Laboratorij Berkeley. za računalniški vid so mi odobrili šele leta 1991. Ustanovili smo V času mojega bivanja v Philadelphiji sem za krajše razisko- ga celo v istih dneh, ko se je osamosvajala Slovenija. Kakšno valne obiske odprl vrata v laboratorij GRASP še več kot desetim leto kasneje smo za laboratorij dobili večji prostor. Odlično sem drugim raziskovalcem s FE. Omenim naj Jasno Maver in Aleša sodeloval s takratnim dekanom prof. dr. Baldomirjem Zajcem pri Leonardisa, ki sta kasneje na FE pod mojim mentorstvom dok- organizaciji konference IEEE Melecon leta 1991 v Cankarjevem torirala in Staneta Kovačiča, ki je skupaj s prof. Bajcsy objavil domu tik pred razglasitvijo samostojnosti, kasneje pa sva začela prvi članek o elastični poravnavi medicinskih slik [1], ki ima z organizacijo konferenc ERK. Skrbel sem predvsem za urejanje na Google učenjaku več kot 1600 citatov. Za podporo sloven- konferenčnih zbornikov. Prevzel sem tudi tehniško uredništvo skim akademikom je Univerza v Ljubljani prof. Bajcsy leta 2001 Elektrotehniškega vestnika. Pri vsem tem delu mi je bila na za- podelila častni doktorat. četku v dragoceno pomoč oprema, ki sem jo prinesel s seboj iz V svoji doktorski disertaciji sem se ukvarjal z rekonstrukcijo ZDA: osebni računalnik Macintosh II in laserski tiskalni Apple volumetričnih modelov iz globinskih slik [26], ki navdih išče Laserwriter II. Konec 80-tih let na fakulteti še ni bilo drugega v teoriji človeškega zaznavanja slik. Članek na osnovi mojega laserskega tiskalnika. Za oblikovanje besedil sem tudi prvi na doktorata so sprejeli na prvi mednarodni konferenci iz računalni- fakulteti uvedel L AT škega vida (ICCV), ki je bila 1987 v Londonu [2], kasneje sem to EX. Takoj sem tudi začel z mentoriranjem pri doktoratih [17]. Moja prva doktorica znanosti je bila že leta 1990 objavil tudi reviji IEEE PAMI [28]. Istega leta novembra sem še Tatjana Zrimec. Še posebej pa sem ponosen, da sem bil mentor zagovarjal svojo disertacijo. Nato sem imel do avgusta 1988 status pri raziskovalni nalogi Jureta Leskovca, ko je še bil gimnazijec. V podoktoranta, ko sem se vrnil v Ljubljano na FE. Za moj povratek doktorskih komisijah mojih kandidatov je nekajkrat sodelovala na FE je bil najbolj zaslužen takratni prodekan prof. dr. Tadej tudi prof. Ruzena Bajcsy (Slika 4). S prof. Srečom Draganom z Bajd, ki je leta 1987 obiskal Pensilvansko univerzo. Na dolgem ALUO sva začela dolgoletno plodno sodelovanje na področju pogovoru ob pivu sem mu zaupal svoje želje o povratku v domo- umetnosti novih medijev [29]. vino, prof. Bajd pa je nato na fakulteti sprožil ustrezne postopke. Mojo zaposlitev je podprl tudi prof. dr. Boštjan Vilfan, takratni 1.6 Fakulteta za računalništvo in informatiko predstojnik Katedre za računalništvo in informatiko. Domov me je vlekla družina pa tudi velike družbene spremembe, ki so se Moje strokovno delo po ustanovitvi samostojne Fakultete za ra- že napovedovale. Naj še omenim, da je bilo v tistem času težje čunalništvo in informatiko je bolj podrobno opisano v zborniku, vzdrževati stike z domovino, saj pri nas še ni bilo elektronske ki je izšel ob 20-letnici fakultete [4]. Naj na kratko omenim le, da pošte, ki sem jo v ZDA uporabljal že od leta 1983, o svetovnem sem se kot dekan fakultete med leti 2006 in 2010 posvetil pred- spletu pa seveda še ni bilo ne duha ne sluha. Za informacije od vsem bolonjski reformi in arhitekturnim načrtom nove stavbe. doma so poskrbele mailing liste: Pisma bralcev, ki jih je urejal Pri bolonjski reformi sem si prizadeval, da bi tudi umetna inteli- Andrej Brodnik in RokPress, ki ga je začel Rok Sosič. genca dobila svoj zaslužen del študijskega programa na FRI, ki ga do tedaj ni imela, čeprav je umetna inteligenca prispevala največ raziskovalnih rezultatov. Pri novi stavbi pa smo od arhitektov 1.5 Vrnitev na fakulteto predvsem želeli prostore, ki bodo omogočali srečevanje ljudi in Takoj ko sem se vrnil na FE, sem začel predavati različne raču- spodbujali večje sodelovanje. nalniške predmete. Nekaj sem jih nasledil od prof. Petra Tanciga, Po štirih letih dekanovanja se je bilo kar težko spet vrniti v raz- ki je bil zunanji sodelavec fakultete. Računalniške predmete sem iskovalni ritem. Bolj sem se posvetil uporabniškim vmesnikom, predaval tudi na kemiji, montanistiki, tekstilni tehnologiji, ma- 3D dokumentiranju v arheologiji (v sodelovanju z arheologom tematiki in kasneje še na Fakulteti za pomorstvo in promet v Miranom Eričem [14]). Vrnil sem se celo na tematiko svojega Portorožu. Izstopajoči študenti v mojih prvih letih v Ljubljani doktorata, saj skušamo isti problem danes rešiti z globokimi ne- so bili Andrej Bauer na matematiki, na FE pa Marko Grobelnik, vronskimi mrežami [19]. Po bolonjski reformi sem začel redno Dunja Mladenić in Jerneja Gros. Čeprav so me kolegi učitelji na predavati tudi na ALUO, smer Video in novi mediji. Svoje ume- FE podpirali, pa kljub temu nisem imel nobenega neposrednega tniško ustvarjanje sem z novih medijev razširil še na kiparstvo 36 Information Society 2021, 4–8 October 2021, Ljubljana, Slovenia Franc Solina v kamnu in lesu, kar skušam povezati s svojim računalniškim thy_(computer_scientist)&oldid=1041515367 (pridobljeno znanjem [27]. Delam na seriji kamnitih skulptur (Svetlobni vo-12. 9. 2021). dnjak), ki sem jih virtualno obogatil z video projekcijo gibajočih [16] Ken Goldberg — Wikipedia, The Free Encyclopedia. url: se svetlobnih pik, ki se obnašajo kot vodne kapljice. https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Ken_Goldbe Vodenje Laboratorija za računalniški vid sem leta 2019 predal rg&oldid=980981818 (pridobljeno 12. 9. 2021). svojemu nasledniku prof. dr. Petru Peeru. [17] Mathematics Genealogy Project — Franc Solina. url: https: Da zaključim, izbirni predmet Računalništvo, ki sem ga imel //genealogy.math.ndsu.nodak.edu/id.php?id=61986&f Ch na gimnaziji, je bil morda odločilna izhodiščna vzpodbuda za rono=1 (pridobljeno 12. 9. 2021). zanimivo strokovno življensko pot. [18] Mathematics Genealogy Project — Ruzena Kucera Bajcsy. url: https://genealogy.math.ndsu.nodak.edu/id.php?id=3 LITERATURA 9957 (pridobljeno 12. 9. 2021). [1] Ruzena Bajcsy in Stane Kovačič. “Multiresolution elastic [19] Tim Oblak in sod. “Learning to Predict Superquadric Pa- matching”. V: Computer vision, graphics, and image pro- rameters From Depth Images With Explicit and Implicit cessing 46.1 (1989), str. 1–21. doi: 10.1016/S0734-189X(89 Supervision”. V: IEEE Access 9 (2020), str. 1087–1102. doi: )80014- 3. 10.1109/ACCESS.2020.3041584. [2] Ruzena Bajcsy in Franc Solina. “Three dimensional object [20] Richard P Paul. Robot manipulators: mathematics, program- representation revisited”. V: Proceedings First International ming, and control: the computer control of robot manipula- Conference in Computer Vision — ICCV. London, UK: The tors. MIT Press, 1981. Computer Society of the IEEE, 1987. [21] Ruzena Bajcsy — Wikipedija, prosta enciklopedija. url: ht [3] Tadej Bajd. Ludvik Gyergyek. url: https://www.sazu.si/cla tps://sl.wikipedia.org/wiki/Ruzena_Bajcsy (pridobljeno ni/ludvik- gyergyek (pridobljeno 12. 9. 2021). 12. 9. 2021). [4] Miha Bejek in sod., ur. FRI 20: 1996-2016: 20 let Fakultete [22] Franc Solina. GRASP Lab 1984.jpg — Wikimedia Commons, za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Lju- the free media repository. 1984. url: https://commons.wiki bljana: Fakulteta za računalništvo in informatiko, 2016. media.org/wiki/File:GRASP_Lab_1984.jpg (pridobljeno url: http://eprints.f ri.uni- lj.si/3655/1/Zbornik_FRI20_we 10. 9. 2021). b_100.pdf . [23] Franc Solina. “Računalniška analiza ravninskih in prostor- [5] David Heeger — Wikipedia, The Free Encyclopedia. url: skih zank VKG signalov”. Diplomska naloga. Fakulteta za https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=David_Heeg elektrotehniko, Univerza v Ljubljani, 1979. er&oldid=1040812002 (pridobljeno 12. 9. 2021). [24] Franc Solina. “Računalniška prepoznava motenj srčnega [6] ENIAC — Wikipedia, The Free Encyclopedia. url: https://e ritma”. Magistrska naloga. Fakulteta za elektrotehniko, n.wikipedia.org/w/index.php?title=ENIAC&oldid=10435 Univerza v Ljubljani, 1982. 39355 (pridobljeno 12. 9. 2021). [25] Franc Solina. ROBOT.SI - Predaja knjige Isaaca Asimova. [7] Eric Krotkov — Toyota Research Institute. url: https://w 2020. url: https : / / youtu . be / 2mPgYT7Bi4I (pridobljeno ww . tri . global / about - us / dr - eric - krotkov/ (pridobljeno 10. 9. 2021). 12. 9. 2021). [26] Franc Solina. “Shape recovery and segmentation with de- [8] Fulbright Program — Wikipedia, The Free Encyclopedia. url: formable part models”. Doktorska disertacija. Philadelphia, https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Fulbright_Pr PA: University of Pennsylvania, 1987. url: https://reposit ogram&oldid=1040898195 (pridobljeno 12. 9. 2021). ory.upenn.edu/dissertations/AAI8804963. [9] GRASP Lab — General Robotics, Automation, Sensing & [27] Franc Solina. Skulpture / Sculptures 2012–2020, 2. izdaja / Perception Lab. url: https://www.grasp.upenn.edu (prido-2nd Edition. Ljubljana: Društvo likovnih umetnikov Lju- bljeno 12. 9. 2021). bljana, Fakulteta za računalništvo in informatiko, 2021. [10] Gregory D. Hager — Wikipedia, The Free Encyclopedia. url: url: https://dts.cld.bz/Skulpture- Franc- Solina- 2021/5/. https : / / en . wikipedia . org / w / index . php ? title = Gregory [28] Franc Solina in Ruzena Bajcsy. “Recovery of parametric _D._Hager&oldid=910655080 (pridobljeno 12. 9. 2021). models from range images: the case for superquadrics [11] Hrvatski hidrografski institut. url: https://www.hhi.hr/o- with global deformations”. V: IEEE Transactions on Pattern nama/o- institutu (pridobljeno 12. 9. 2021). Analysis and Machine Intelligence 12.2 (1990), str. 131–147. [12] Hugh F. Durrant-Whyte — Wikipedia, The Free Encyclopedia. doi: 10.1109/34.44401. url: https : / / en . wikipedia . org / w / index . php ? title = Hug [29] Franc Solina in Srečo Dragan. “Novomedijski umetniški h _ F . _Durrant - Whyte & oldid = 1041360160 (pridobljeno projekti kot most med realnim in virtualnim svetom”. V: 12. 9. 2021). Robotika in umetna inteligenca. Ur. Tadej Bajd in Ivan [13] International Research & Exchanges Board — Wikipedia, Bratko. Slovenska matica, 2014, str. 187–230. url: http The Free Encyclopedia. url: https://en.wikipedia.org/w/i ://eprints.f ri.uni- lj.si/2861/1/Poglavje_SM_Solina- Draga ndex.php?title=International_Research_%26_Exchanges n.pdf . _Board&oldid=1042689102 (pridobljeno 12. 9. 2021). [30] Stéphane Mallat — Wikipedia, The Free Encyclopedia. url: [14] Aleš Jaklič in sod. “Volumetric models from 3D point clo- https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=St%C3%A9p uds: The case study of sarcophagi cargo from a 2nd/3rd hane_Mallat&oldid=1037604805 (pridobljeno 12. 9. 2021). century AD Roman shipwreck near Sutivan on island Brač, [31] University of Pennsylvania — Wikipedia, The Free Encyclo- Croatia”. V: Journal of Archaeological Science 62 (2015), pedia. url: https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Un str. 143–152. doi: https://doi.org/10.1016/j.jas.2015.08.007. iversity_of _Pennsylvania&oldid=1043629770 (pridobljeno [15] John McCarthy — Wikipedia, The Free Encyclopedia. url: 12. 9. 2021). https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=John_McCar [32] Zvonka Zupanič Slavec. Matija Horvat. url: https://www .sazu.si/clani/matija- horvat (pridobljeno 12. 9. 2021). 37 38 Indeks avtorjev / Author index Batagelj Vladimir ........................................................................................................................................................................... 5 Bratko Ivan ................................................................................................................................................................................... 14 Divjak Saša ................................................................................................................................................................................... 18 Dolenc Tomi ................................................................................................................................................................................. 28 Gams Matjaž ................................................................................................................................................................................ 24 Hafner Izidor ................................................................................................................................................................................ 10 Krapež Alenka .............................................................................................................................................................................. 32 Lajovic Iztok ................................................................................................................................................................................ 14 Pivec Franci .................................................................................................................................................................................. 21 Rajkovič Vladislav ....................................................................................................................................................................... 14 Solina Franc ................................................................................................................................................................................. 34 39 40 50-letnica poučevanja računalništva v slovenskih srednjih šolah 50th Anniversary of Teaching Computer Science in Slovenian Secondary Schools Saša Divjak, Alenka Krapež Document Outline 02 - Naslovnica - notranja - I - TEMP 03 - Kolofon - I - TEMP 04 - IS2021 - Predgovor - TEMP 05 - IS2021 - Konferencni odbori 07 - Kazalo - I 08 - Naslovnica - notranja - I - TEMP 09 - Predgovor podkonference - I 10 - Programski odbor podkonference - I 01 - Batagelj_WPOddani Abstract 1 Uvod 2 Matematika 3 ZUSE Z-23 4 Tehniška matematika 5 IJS E4 6 FE, RRC, RCU, Iskra, Intertrade in drugi 7 Računalništvo v srednjih šolah 8 IFIP 1971 9 Prva polovica sedemdesetih 10 Druga polovica sedemdesetih Opombe 02 - Hafner 03 - BratkoLajovicRajkovic 04 - Divjak 05 - Pivec 06 - Gams 07 - Dolenc 08 - Krapez 09 - Solina Abstract 1 Izobraževalne institucije 1.1 Gimnazija Bežigrad 1.2 Fakulteta za elektrotehniko 1.3 Hidrografski inštitut vojne mornarice 1.4 Pensilvanska univerza 1.5 Vrnitev na fakulteto 1.6 Fakulteta za računalništvo in informatiko 12 - Index - I Blank Page Blank Page Blank Page Blank Page Blank Page Blank Page