ite v tej številki: KRANJ, 6. OKTOBRA 1962 - LETO II. - ŠT. 39 »Kozara« je naše največje filmsko delo. Tako so ga ocenili kritiki, pa tudi sprejem pri gledavcih je nadvse ugoden. »Kozara« ni običajen vojni film, niti vojna kronika kot mnogi drugi, temveč sinteza tragične epopeje povedana v posebnem pesniškem jeziku. Film bo kmalu na sporedu tudi v Kranju, prvič v Sloveniji Pet dni po grškem kopnem in morju TURISTIČNE SLIKE IZ ATEN Nazive največjih ulic so si prilastili kralji. Filozofi pa 50 dobili umazane in ozke ulice. Človek zaradi tega ne sme biti nezadovoljen. Filozofi bodo v umazanih ulicah živeli dalj časa kot kralji na širokih avenijah. Reportažo o popotnih vtisih iz Grčije berite na tretji strani. AMERIKANEC V VESOLJU Pred leti se je veliko pogovorov začelo z »Amerikancem v Parizu*. Zdaj je prišel »Amerikanec v vesolje* in nihče v tem ne vidi nič posebnega. Navadili smo se izletov v vesolje in vozen} okoli zemlje. Berite poročilo o izstrelitvi ameriškega vesoljskega poimka Walterja Schirra. Dnevi, ki so razburili Jemen KONEC TEMENSKEGA KRALJESTVA Jemen je bil v času kraljestva podobno kot Berlin obdan z visokim zidom. Ndv'a vlada bo ta sramotni zid porušila. Porušili pa bodo s tem tudi vse predsodke, ki nh je bilo v zaostalem Jemenu več knt preveč. Poročilo o dogodkih v Jemenu berite na drugi Istrani. POLET Z Ameriški vesoljski potnik Walter Schirra Šestkrat obkrožil Zemljo - Naprave so dobro delovale - Priprave za nove polete % V sredo so z ameriškega % »vesoljskega letališča« v % Cape Canaveralu izstrelili % novo ameriško vesoljsko % ladjo, v kateri je 39-letni % Walter Schirra šestkrat ob-% krožil Zemljo. Ameriški £ manjvrednostni kompleks, O ki ga imajo po uspehih so-% vjetskih vesoljskih raz-% iskav, se je s tem za mali lenkost zmanjšal. Walter Schirra je letel s hitrostjo 28.000 km na uro. Največja razdalja od Zemlje je znašala 282 kilometrov, najmanjša pa 150 kilometrov. Vesoljska ladja »Sigma 7« pa je letela v isti smeri kot vse ostale ameriške vesoljske ladje. Polet je potekal nad Afriko (nad Čadom in Zanziba-rom), nad Avstralijo, nad Da se je blejska festivalna dvorana spremenila v filmski atelje za avstrijski film -Večno puškarijo razbojniki«, smo že poročali. Mlada Beograjčanka BEBA LONČAR nastopa v tem filmu v glavni ženski vlogi. Tolmači vlogo Afre, skromnega kmečkega de- p kleta, ki se zaljubi v enega izmed razbojnikov, ga reši h in se z njim poroči. h % Kako ste prišli med -razbojnike«? — Na letošnjem puljskem filmskem festivalu me je §| režiser Fritz Antel, ki je tam snemal, videl v »Meda- H ljonu s tremi srci«. Morala sem mu biti zelo všeč, H zakaj takoj me je angažiral. Dejal mi je, da je iskal §§ prav takšno, kot sem jaz. No, zdaj sem med -razboj- 9 ni ki«. Igravka med »razbojniki« | £ S katerim režiserjem bi najraje delali? — Z vsomi. Resda sem nastopila že v petih filmih, p sem pa še mlada in neizkušena igravka. Vsak režiser % pa ima svoj način dela z igravci. % Se vam obetajo nove vloge? — Glavna vloga v koprodukeijskem filmu franco- E skega producenta Raula Levvja z Beograd-filmora p -Soldateska«, ki ga bo režiral Jacques Dery. Na festivalu v Cannesu — letos spomladi — so me videli pred- 1 stavniki ameriške družbe -Columbia« v našem filmu -Dva« in sporočili Beograd-filmu, da me angažirajo za glavno vlogo. Gre za su perspektakel -Dolge ladje«, kjer bom igrala dansko princezo. Intervju sva morala končati, zakaj nova BB. kot je pred dnevi s krepkimi črkami pisal dunajski »Express«, 6e je usedla v avto in odpeljala v Bačko Topolo. Tam snema Zdravko Randič za Beograd-film -Kukuruzari«. kjer Beba nastopa v glavni vlogi. Snema hkrati dva filma: na Bledu in Bački Topoli. - STANE SKRABAR Bermudi in nad Severno Ameriko. Ameriška vlada je v času poleta zahtevala od Sovjetske zveze, naj odloži morebitne atomske poskuse v višjih plasteh atmosfere. Takoj po tem. ko so ZDA izrazile to zahtevo, pa je ameriška komisija za jedrske poskuse sporoC-ila, da so ZDA obnovile jedrske poskuse na Pacifiku: Bombo so vrgli iz letala v bližini otoka John-eton. Ameriški kozmonavt se je s padalom spustil na Pacifik. V konici in kabini je imel vgrajen poseben telefon, s katerim je vzpostavil zvezo. Na površini Pacifika je Schirra mirno pričakoval prihod reševavcev. Ameriška letalo-nosivka in trije rušivci so ;e ■fflllttMIMHIttltitlillllllinilM^ .........■■ Ameriški kozmonavt \VaJler Schirra takoj napotili na kraj. kam">r je padla konica. Konico so pozneje dvignili na krov letal onosivke. Američki kozmonavt; s polet; ne postajajo samo s'avni, ampak je to lepa prilika za zaslužek. Pravijo, da si a prvih sedem ameriških ko-zmonć.vtov do sedaj razdeiiio okoli 70.000 dolarjev. Konec j kralj estva Vojska je s topovi razrušila Kraljevi dvorec - Xa tisoče preganjanih beguncev se vrača v Jemen - Lačni bodo dobili kruh Sredi prejšnjega tedna je vojska s pomočjo pristašev na okoli 8G 000 jemenskih begun- dvoru uspela v glavnem mestu Sani zrušiti staro kraljevo oblast. Neki znani arabski politik je ob tem dogodku izjavil: »Vse, kar se je zgodilo v Jemenu, je prej podobno revoluciji širokih ljudskih množic in ne vojaškemu državnemu udaru v pravem pomenu besede.« StrmoglavJjenje oscvraže- jaz«. Kralj je bil popoln gone kraljeve oblasti v spodar. Načeloval je vladi, Jemenu ni nikogar pre- ki jo je sam imenoval. Nje-eenetilo. Stari jemenski imam gova izvršna in zakonodajna Ahmed, ki je pred nekaj več oblast je bila neomejena, kot dvajsetimi dnevi umrl in Dvorsko življenje je bilo raz-prepustil »žezlo oblasti« sinu vpito. Stari Ahmed se je ne-Mohamedu el Badru, je bil kaj dni pred smrtjo ločil z zadnji jemenski kralj, ki je 18-letnim dekletom, da bi si umrl prirodne smrti. Njego- izbral novo nevesto. Seveda vega naslednika je zadela na- ga je smrt pri tem prehitela, silna smrt pod ruševinami Enako razkošno so živeli čla-dvorca, ki ga je vojska po- ni kraljeve družine, Vsak rušila s topovi. član kraljeve družine je imel štiri žene poleg velikih haremov, ki so bili v kraljevih dvorcih. Nova oblast je pre- cev, ki so se pred nasiljem zatekli v tujino, predvsem v sosednji Aman, vrne v de- SLADKO ŽIVLJENJE .P^^^L-i ji ii ostale ^člane dvora izgnala iz |emen je bil dolga le a razlco5nih hfš. I kraljevina, kjer je kralj 1 vladal neomejeno. Kot nekoč francoski kralji so tudi jemenski kralji često ponavljali proslule besede Lud- palE Za časa imamske vladavine je bil Jemen obdan z zidom, kakršen je berlinski zid. Nova vlada bo ta tragičen zid porušila. S tem je simbo-vika XIV: »Država to sem lično povedano, da se lahko Rekli so >V strah pred smrtjo spada tudi spoznanje, da je človek brez moči in obrambe pred zgodovinarji in biografi.* Wins(on Churchill, bivši britanski premier »Svoboda sužnjev se meri z dolžino njihovih verig.* Stanislav Jery Lee, poljski satirik »Lahko je imeti ostre govore; posebno lahko je tistim, ki zaradi njih nimajo nobene odgovornosti.* John Kenaečlv, ameriški predsednik nini ječmen, koruzo, pšenico, zelenjavo in oves, v višinskih predelih pa najbolj uspeva kava. V notranjosti se tudi precej ukvarjajo z živinore jo, zlasti drobnico. Petrolej v tej državi izkoriščajo ameriške družbe, Sovjeti so zgradili največje jemensko pristanišče Hodeida, s kitajsko pomočjo pa so gradili cesto Hodeida—Yana. To seveda ni bila nobena ovira, da Sovjetska zveza ne bi prva priznala nove vlade. Zanimivo je, da letališča vzdržujejo sovjetski in čehoslovaški strokovnjaki. PORUŠENI KRALJEVSKI DVOR »Svoboda vesolja se bo v prihodnosti prav tako težko ohranila kot svoboda morja v prejšnjih stoletjih.* Ed\vard Teller, ameriški atomski fizik »Delam precej koč v Beli hiši-* kot ne- Dwjgt tisenhouer, bivši ameriški predsednik »Pri reševanju evropskih vprašanj je treba verjeti v čudeže, da bi lahko bili realisti.- IValter Hallstein, predsednik Evropske gospodarske skupnosti »V Alžiriji se dogajajo zločini, ki imajo namen oslabiti oblast. Ne sumim, da so temu krivi voditelji četrte vilaje, toda moram povedati, da so zločinci v četrti vdaji.* Mohamed Kider, predsednik političnega Princ al Hasan skuša z ostalimi pobeglimi princi naprositi dvor v Riadu, da bi se vmešal v jemenske razmere JEMEN, ČUDNA DEŽELA Jemen leži obkrožen s Saudsko Arabijo na severu in severovzhodu, britanskim protektoratom A-denom na jugovzhodu in Rdečim morjem na zahedu. Leži na arabski ravnini, ki se v srednjem delu dviga do 3.750 metrov visoko in potem postopoma spušča proti Rdečemu morju. Glavno mesto Sa-na leži sredi gorskih vrhov. Podnebje je ob obali vroče in vlažno, na ravnini suho z občasnimi padavinami in brez padavin v puščavah. Deže'a je precej siromašna in nerazvita. V primorju gojijo riž, tobak, banane, v rav- Državni udar vojske, ki se je začel s topovskim rušenjem dvora, je naletel na široko podporo jemen-skega ljudstva. Imam Mohamed el Badr je umrl pod ruševinami. Pa tudi ostali člani kraljeve družine so bili ubiti. Kaže, da je bila vojska Be pred uporom povezana z ljudmi na dvoru. Poveljnik bivše kraljeve garde je dobil v novi vladi visok položaj. Preostali člani kraljeve družine so se zatekli v tujino, predvsem v Saudsko Arabijo, kjer skušajo nagovoriti kralja Sauda za vmešavanje v jemenske zadeve. Med njimi je najbolj prizadeven princ el Hasan, ki se je razglasil za prestolonaslednika. Vendar poznavavci jemenskih razmer sodijo, da ni nobenega upanja, da bo z novim prevratom uspel. Novi jemenski zunanji minister je v Kairu izjavil, da princ el Hasan. ne more sprožiti kontrarevolucije, ker je slabši od svojega brata starega imama Ahme-da. Ljudje bodo srečni, če se jim nudi priložnost, da mu odsekajo glavo. Minister je še dodal, da bo princa ubil prvi človek, ko bo stopil na jemenska tla. Y I 0 l/.tOI. SJENA ZELJA I Novoimenovani zahodno-nemški veleposlanik v Wa-shingtonu Kari Knappsicin jc imel veliko željo: želel je, da predstavi pod kanclerja Erhar-da že kot akreditirani veleposlanik. To mu je tudi uspelo, in sicer zaradi skrajšanega postopka. Ob 9,45 jc novi veleposlanik izročal akre-ditivna pisma ameriškemu predsedniku in četrt ure pozneje je Kennedv sprejel Er-harda že v spremstvu novega veleposlanika. * POKVARJENO DVIGALO Britanski minister in čuvar pečatov Heath je prišel na konferenco članic britanske skupnosti narodov ves razburjen in z velik« zamudo. Zbranim državnikom se je opraviči! z izgovoreni, da se je zadržal v Foreign Officeu zaradi nevsakdanjega dogodka. Tuji državniki so bili zele radovedni, toda iz diplomatske vrjadnesli niso upali v i-rasa t i. kaj se je zgodile. Selc čez nekaj časa je Heath pojasnil: »OsLai wbm v jašku, ker se je v palači zunanjega ministrstva pokvarile dvigalo.« VRNITEV PREGANJANIH Vjemensko glavno mesto 6e že vračajo preganjani politiki, ki so živeli v tujini. Eden izmed prega njanih Mohamed ZubeLria je po prihodu v Sano zbrani množici dejal: *>Ne bomo več gradili zaporov, temveč šole in univerze, pri nas ne bo več verig, ampak knjige. Zdaj smo svobodni in Jemen je zopet dobil svoje dostojanstvo.« ZDRAVKO T03IAŽEJ 0 DARILO PO ODPOKLICU Odpoklicani zahodnonemški veleposlanik »z vzhodne fronte« Hans Kroll je dobil na poslovilnem obisku od sovjet-«kega premiera Hruščeva za <3arilo hišni bife z najboljšimi vzorci ruskega vina in brušenimi steklenimi kozarci. a KONGOSKA VZGOJA Pelinštiridesetletni Joseph Kasavubu, kongoški predsednik, ie prijavil v znano vzga-jaVišče Le ^osey ob Ženevskem jezeru, kjer se šolajo •troci evropske in svetovne aristokracije, svojega enajstletnega sina. Kasavubujev sin bo prvi črnec v tem znamenitem zavodu. # SPREMEMBA Nekdanji ameriški predsednik Truman, ki 6e rad posveta glasbi, je pred kratkim izjavil, da je svojega najljubšega komponista Mozarta zamenjal z Beethovnom: »Jaz sem šele sedaj prišel v leta, katerih lahko Beethovnova dela pravilno razumem.« # VSE V STILU •/i vhodu v angleško univerzitetno mesto Cambridge so pred kratkim odprli nov motel. Zaradi posebnosti okolja so vse vaiakariee v novem lokalu oblečene v tege, na glavah pa nosijo akademske klobuke. Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža » Reportaža • Reportaža • Reportaža Reportaža Pet dni po grškem kopnem in morju Turistične slike VAtenah sem se nahodil le za kratek hip, zakaj hrušč do mrtvega. ^Zavidal in truse okolice ne dopuščata sem tistim, ki so po- daljših meditacij. Deviz ne gledali le tisto, kar je bilo manjka samo nam, zato Grki najbolj pri roki in so tako spretno izkoriščajo svojo pre-zvečer sedeli v prijetnem teklost v komercialne narne-hladu na palubi in se živah- ne. Se nekaj me je presene-no pogovarjali. Med vsemi tilo. Ko sem v Dubrovniku sem si najbolj zapomnil gledal znamenitosti mesta, uradnika iz Sarajeva, ki je pa tudi v Splitu, sem vedno vedno, kadar smo prišli do naletel na invalide, ki sedijo kakšnih stopnic ali do kake- ob vhodih v cerkve ali mu-ga griča počakal spodaj in žeje in čakajo na miloščino, nas potem, ko smo se vrnili, Tega v Grčiji ni. spraševal, če je vredno hoditi tako visoko, na kar mu je neka znanka, prav tako iz Sarajeva, navadno odgovorila: »Nič nisi zamudil, saj je povsod samo kamenje!« Ta- ROPARJI •jt ruj en 6em 6e vračal iz U Aten v Pirej, kjer je stala naša ladja in na- ko 6ta kasneje družno 6edela tovarjala. Bilo je še svetlo, pod stopnicami in bila ves Moral sem hiteti, da ne bi čas spočita in nadvse z ado- zamudil večerje in da bi se voljna. Njega je mučilo samo to, da niti v Patreasu niti v Atenah nI bilo nikjer kažipota za živalski vrt zakaj tega bi si nadvse rad ogledal. Ce smo o Američanih govorili nekako tako, kot da lahko z veliko denarja postaneš velik bedak, zdaj lahko ugotovimo, da se to lahko posreči tudi z malo manj denarja. Naj zdaj na hitro opravim z znamenitostmi, ker ni moj namen, da bi vas seznanjal z antičnimi spomeniki, saj se ne čutim sposobnega za tak opravek. Ob veličastnih razvalinah, ki si jih človek lahko ogleda na prostem aH v muzejih te kar nekaj zgrabi za srce in nenadoma postaneš tih in žalosten. Vse je Tazbito, polomljeno, le redko se je ohranila v ruševinah globoko pod zemljo zakopana mala vazica, obesek za okrog vratu, uhani, prstan ali kaj podobnega. Najlepših kipov ni, templji so porušeni in izropani, prazni stebri ležijo po tleh, med vsem tem in po vsem tem pa lomasti množica turistov, kriči in šumi. pritiska na »Cotoaparate, 6e postavlja pred portale in se fotografira; sem ter tja pa priteče razjarjen paznik in jih razžene izpred svetišča. Grki ne dovolijo nikomur, da bi se fotografiral tako, da bi imel njihova svetišča ali spomenike za ozadje. Včasih se to komu posreči, a spričo tega da je reakcija paznikov tako temperamentna, je bolje, da se temu odrečeš. Kljub vsemu pa lahko človek sam pri sebi prisluhne utripu davnega časa in ga v svoji domišljiji zagleda pred seboj. A nato še enkrat vrnil v mesto. Atene 6o približno 10 do še. Stene hiše so od vseh strani obrobljale dvorišče, na katerem je bilo videti le voz na dve kolosi, s katerim raz-važajo sadje ,in nekaj praznih konzerv. Zazdelo 6e mi je, da se na dvorišču štirje možje pretepajo. Napravi sem dva koraka nazaj, da bi še enkrat pogledal, in šele takrat sem lahko popolnoma 6poznal položaj. Dva preaej močna moška srednjih let 6ta držala dobro oblečenega turista za roke in noge, tretji pa mu je pregledoval ob.e-ko. Usta je imel zavezana s cunjo. Da je turist, sem zaključil po tem. ker je nekomu od napadavcev visel ob rf.mi fotoaparat, ki se mu ni prav nič prilegal glede na njegovo celotno pojavo. Naenkrat mi je postalo vro^e. pa tudi vsa utrujenost me je Glavna turistična zanimivost v Grčiji so razen Aten Del ft. Težko jc reči, kaj je v tem muzeju na prostem najzanimivejše. Apolonov tempelj ima središčni položaj in mnogi se ustavijo najprej tam V otočju Kikladov, ki je tako kot vsa Grčija posejano s spomeniki in seveda hoteli, je menda najbolj obiskan otok Naxos, kjer sicer nisem bil. Gornja slika je s tega otoka 12 kilometrov oddaljene od pristanišča. Nekaj ulic sem moral prehoditi peš, da sem prišel do avtobusa. Vožnja poteka ob morju in 6kozi glavne ulice, tako da je dokaj zanimiva. V Pireju je treba spet prepešačiti nekaj ulic ,da prideš do ladje. Švignil sem mimo 'ozke ulice, od koder se je videlo na majhno dvorišče precej visoke hi- minila. Ucvrl sem jo proti pristanišču in šele ko sem bil na glavni ulici, 6em se oddahnil. Prvemu policistu, ki sem ga srečal, sem poskušal razložiti, kaj 6em videl, a ni znal niti besede angleščine. Nekako sem mu dopovedal, naj gre z menoj, toda v naglici nisem znal najti poti do tistega kraja in tako me je možakar le neumno gledal in me končno kot kakšnega om2Jer.ca. ki nadleguje policaje, pustil na ulici. Obupan sem se vrnil na ladjo in takoj zložil v« svoj denr.r v kevček, le trideset drahem sem obdTžal za ve černi obisk v mestu. nočno Življenje Ponoči so Atene precej drugačne od Aten podnevi. Vsi parki in restavracije, ki so podnevi prazne, 6e zvečer napolnijo in množica sedi tam na hladnem, a sila prijetnem zraku tudi do polnoči. Kolporterji raznaiajo najnovejše časopise, številne neonske luči utripljejo venomer, Grki- pa pijejo svoje ledene limonade in oranžade. Sprehajal sem se sem ter tja in si ogledoval zame precej nenavadno razgibanost ob tej uri. Ce sem prečkal devet vogalov ob ulicah, so me prav gotovo ustavili trije uslužbenci raznih nočnih lokalov in mi stisnili v roko posetnico njihovega nočnega kluba in mi v skopih, a značilnih in vabljivih besedah razložili karakter in kvaliteto njihovega lokala, kakor tudi število deklet, ki so na razpolago. Ne glede na to, da je karakter vseh teh lokalov enak, je razlaga na vsakem vogalu različna. Vstopnine ti lokali ne poznajo, pa tudi cene pijačam so zmerne. Pijače pa so razdeljene na dve kategoriji: za gospode in za dame. Tiste za dame so tudi do desetkat dražje od tistih za gospode in tako niso več zmerne. Prostitucija v Grčiji je zelo velik problem in tako nočni klubi niso v zadregi za osebje. To so tudi redki lokali, ki imajo naslove napisane v latinici. Očitno Grki niso glavni potrošniki. Ker sem pustil skoraj ves denar v kovčku, je bilo obiskov v teh lokalih, potem ko sem spil tri. limonade seveda konec Imel sem precej težav z nekim Grkom, ki je govoril angleško kot dež in ki me je spravljal v neki lok?l. ka-mor bi me odpeljal z avtom in kjer bi menda dobil vse zaotonj. Prehitro se m; je posvetilo, kakšne vrste lokal naj bi bil to, zato sem že od vsega začetka odločno odklanjal ,da bi ga obiskal, vendar se možakar kar ni in ni. dal odgnati. Moral sem steči« da sem se ga rešil. Nisem, si mislil, da sem tako privlačen. , KRALJI. PRINCI, f APOSTOLI 1 Zv e podnevi pa tudi ponoči sem si ogledoval ime* na ulic grškega glavnega mesta. Sicer je sprva pri tem nekaj težav, saj je grška pisava dokaj zamotana in ne-, katerih črk ni zlahka razvo-i zlati, no vendar je to ideal* na priložnost za vadbo. Glav-] no pri vsem tem pa je bilo tole: opazil sem, da je razdelitev ulic glede na veli-;* kost in ime precej sistema-. tična. Kolikor je ta sistemi pravilen, pa presodite samij Največje ulice so si prisvojili kralj, kraljica in člani njihove družine. Imena so napisana na velikih tablah in z velikimi črkami. Srednje, a vendar še dovolj velike ulice, so odstopili apostolom, vendar se mi zdi, da so tisti apostoli, ki imajo največja ulice na najslabšem, saj takoj, ko se rodi nov član kraljeve družine izgubijo lastništvo v ulici in dobe manjr šo. No, pa to že še gre. Najslabše in najbolj zamazana ulice pa so dobili filozofij Nekoliko boljše je odrezal le Solon, ki je dobil dokaj veliko in dolgo ulico. Od grških' junakov iz antike pa je najimenitnejši Ahil z veliko in široko ulico. Tako je ostal le še en dan za ogled Aten in za spoznavanje z meščani. O tem pa prihodnjič. MITO TREFALT , Kako so polovili zarotnike proti de Gaullu Pariška policija je sporočila do sedaj neznane podatke o preiskavi, v kateri je bilo legitimiranih in zaslišanih 2 milijona ljudi Mogoče zaradi tega, ker Prišel je enajsti večer. Taje hodnik mračen in krat so po telefonu sporočili, ozek, imenujejo ta pro- da so v ulici Victorja Hugoa stor »hodnik razmišljanja«. .našli sobo Monique, ki Razmišljal sem o največji je Diia zna^ ^ zvezah OAS. policijski preiskavi, ki je kdaj narejena v Evropi prav -Hitro«, je ukazal preisko- takrat, ko sem hodil skozi ta vavec svojim ljudem, »pojdi-hodnik. tega, da je bil njen brat vmešan v zaroto. Ko so začeli iskati brata, je ta že pobegnil. Watin je bil v skupini z vo- Pierre-Denis Magade, djem zarote Bougreneiom je policiji izdal zarotnike || Ko je sonce vzhajalo, je so bili trije tovarni iz vojske, »Globil« povedal vse. Sodeio- v drugi pa sta bila dva oasov- I val je v zaroti. In ostali? Z ska aktivista iz Alžirije, trije njim so bili »►šepavec«, ne- študentje in trije madžarski' ki Parižan, ki so mu pravili begunci. Nad vsem je bil pol-1 ►kumarica« in »naočnikar« B Človek, ki ga obiskujem, sedi za ovalno mizo iz ore-hovine. Ima pipo in ramena Ecfaja Constantina. Ni podoben policaju iz romanov. To je ^.^g^ vrsta človeka, ki je podoben inženirju. Takšen je Maurice Buvie, 42 let star pravnik in nogometaš. Bil je v javnosti popolnoma neznan do prejšnjega tedna, ko je z uspehom končal preiskavo, ki jo cenijo za največjo v Evropi. te tja in preiščite sosede«. K sreči je bilo v tej ulici samo dvajset vil in dve večji hiši. Neki sosed je povedal, da ima Monique brata, ki često pripelje na obisk svoje Eden izmed njih, srednjih let, šepa. Prelistali so kartoteko in našli neko sliko »šepavca« z grobimi črtami na obrazu in razkuštranimi lasmi. Sosed je brez zadržkov izjavil, da je prav to Mon':quin obiskovavec. rm/vivir Tako so bila znana imena rw*f??uu,i in vzdevki vseh, ki so stre- ilo je točno ob 5.30 ijali. Niso pa vedeli za skriv- 3. sept. zjutraj. Orož- nostno osebo, ki je zaroto vo- niki so bili na straži že dognali, kdo je skrivnostni polkovnik. Pisal se je Jeanu Marie Bastien Thiry. Izdali' so zaporno povelje. Razgovoo z njim je trajal 36 ur. Nf ničesar priznal. Tajil je vse in protestiral. V tem času so preiskali tudi njegovo vilo,* 2e so hoteli končati razgovor,, ko je prišlo sporočilo. V viljf so našli na lističu papirja na-* pisano telefonsko številko ka-' varne, v kateri je neki človelrf nekaj trenutkov pred atenta-i tom čakal na telefonski po-" ziv. Našli so celo časopis, ;3 katerega je bil listek iztrgan^ Bilo je 17. septembra zjutraj, ko je ing. Bastien Thiryv-priznal svoj zločin. »Jaz senv vodja« — je vpil. »Jaz semy branivec pravice, ubijavcev> tirana, meč krščanstva.« Na«? pisal je priznanje na dvajset tih straneh. To priznanje je čudno, ker v njem zločinec brani svoj* načrt atentata. — Z. M. italijanske 1 Poročila poslušajtev sak dan ob 5.C5., 8., 7., 8., 10., 12., 13., I 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijskid nevnik ob 19.30. uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 8., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30.uri. SOBOTA - 6. oktobra 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Mala prodajalna plošč 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Zabavna ruleta 9.45 Pesmi jugoslovanskih narodov 10.15 Od tod in ondod 11.00 Odlomki iz Fidelia 11.25 Izberite si svojega pevca 12.05 Kvintet Vilija Petriča 12.15 Kmetijski' nasveti — Ing. Jože Šile: Pozna 6etev ozimin, dognojevanje in posebnosti 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Niz orkestralnih skladb z orientalno motiviko 14.05 Glasbeni omnibus 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Glasbena medigra 15.25 Spomini na Johanna Straussa 15.40 Iz zborovskega opusa Benjamina Ipavca 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Akordeonist Charles Magnante 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Suita za godala 18.30 Pet pevcev - pet popevk 18.45 Okno v svet 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Opatija 62 prenos zaključne prireditve — I. del 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Opatija 62 - II. del NEDELJA - 7. oktobra 116.20 Melodije za nedeljsko popoldne 117 05 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Vaša pesem — vaša melodija 20.50 Športna poročila 21.00 Predstavljamo vam sopranistko Leonthvne Priče 22.15 Zabavni ansambli RTV Zagreb 23.05 Zaplešimo v novi teden PONEDELJEK - 8. oktobra 8.05 Zabavni kaleidoskop 8.30 Uvertura in odlomek iz opere Gorenjski slavček 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Zabavni orkester Armand Bernard 9.40 Kopalvjevi Plesi 9.52 Sonati na za trobento in klavir 10.15 Od tod in ondod / J J.00 Sončece sij/ 11.20 Tisoč pisanih taktov za dober lek 12.05 deset minut narodnih pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Gvido Fajdiga: Cas zadnje košnje lucerne 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Verdijeve melodije 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 15.20 Portret v miniaturi 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Vaš plesni karnet 18.30 Poje Komorni zbor iz Maribora 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Priljubljeni pevci zabavne glasbe 20.30 Radijska igra 21.16 Orkester Slovenske filharmonije 21.40 Obisk v Capocabani 22.15 Griegov večer 23.05 Zapoznelim plesavcem SREDA - 10. oktobra 6.00 Vedri zvoki za nedeljsko jutro 6.30 Napotki za turiste 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Devet veselih skladb za violino, violo in violončelo 8.55 Glasbena medigra 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 10.00 Se pomnite tovariši . . . 10.30 Promenadni koncert londonskega filharmoničnega orkestra 11.30 Proizvajavci velikih motorjev — reportaža 11.50 Crno in belo 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Zabavni orkester Werner Miiller 15.30 Igra violončelist Janes Starker 15.49 Introdukcija in Rondo 16.00 Humoreska tega tedna 11.00 Prva simfonična suita 11.25 Z lokom pos trunah 12.05 Koroške narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — dr. France Adamič: Pravilen izbor sadnih vrst in sort za intenzivne sadovnjake 12 25 Melodije ob 12.25 13.30 Tris kladbe Isaca Albeniza 13.40 Sopranistka Anica Cepe 13.49 Sonatina za violino in klavir 14.06 Glasbeni omnibus 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Dvajset minut od glasbenem avtomatu 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Arija skozi stoletja 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Prvi večerni ples 18.30 Tako jodlajo V Tirolskih gorab. 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije 20.45 Kulturni globus 22.15 Za romantično razpoloženje 22.50 Literarni nokf-mo 23.05 Ples ob radijskem TOREK - 9. oktobra sprejemniku 8.05 Zbori o jeseni 8.25 Zabavni kaleidoskop 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Le Cid - baletna glasba 9 45 Slovenske narodne Antona Nageleta 10.15 Od tod in ondod 8.05 Orkestralna matineja 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb 9.25 Havajske melodije 9.45 Pihalni kvartet Fran za Danzija 10.15 Od tod in ondod 11.00 Pesmi Stephena Fes terja 11.15 Človek in zdravje 11.25 Odlomki iz oper hrvaških komponistov 12.05 Igra nam trio Slavka Avsenika 12.15 Kmetijski nasveti — Franc Cimerman: Kakšno stojišče ustreza čebelam pozimi 13.30 Straussove melodije 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 V tričetrtinskem taktu z orkestri 15.20 Poje Komorni zbor RTV Beograd 15.40 Skladatelja Tajčevič in Milojević 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Sprehod po Londonu 18.00 Aktualnosti doma in v 6vetu 18.10 Askenase in Firkušnv igrata Chopina 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 poiot\ mm*. 21.00 Igrajo vam zabavni ■orkestri 21.30 Moderni ritmi 22.15 Baročni noeturno 23.05 Zadni ples pred polnočjo Četrtek - 11. oktobra 12.05 Nastopa Trio Maksa Kovačiča 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Tone Simončič: Kooperacija v prašičjereji 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Dva ruska skladatelja s konca stoletja 14.05 Glasbeni omnibus 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Zabavna medigra 15.25 Iz opere Sneguročka 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 50 minut turizma in melodij 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Mojster klarineta — Benny Goodman 21.00 Literarni večer 21.40 Sonata št. 2 za violino in klavir 22.15 Skupni jugoslovanski program 23.05 Mladim plesavcem PETEK - 12. oktobra 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Solist tega tedna 17.35 Tiho prihaja mrak -poje sopranistka Nada Zrimšek 17.40 Mali plesni koktajl 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Donizetti in »Lucija Lammermoor« 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Balada za klavir in orkester 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Zborovske priredbe instrumentalnih skladb 21.00 Vedri intermezzo 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Romantičnim plesavcem 22.50 Literarni nokturno 23.05 Szymanovsky in Stravinski Drugi program SOBOTA - 6. oktobra /I Televizija SO/JOTA - 6. oktobru 18.00 Zločin Silvestra Bon-narda — TV priredba 19.00 Po muzejih in galerijah 19.15 Rezerviran čas 19.30 TV obzornik 19.30 TV pošta 19.45 Propagandna oddaja 20.00 TV dnevnik 20.30 Festival zabavnih melodij Opatija 62 NEDELJA - 7. oktobra 8.05 Arije iz oper 8.30 V senci broodwayskih nebotičnikov 8.55 Pionirski tednik 9.25 Odmevi" iz slovanskih dežel 10.15 Od tod in ondod 11.00 Razpoloženjske slike 11.18 Ruleta za zabavo 12.05 Nekaj poljskih pesmi 12.15 Kmetijski nasveti: — Emil Gabrovšek: Novi predpisi v prispevkih za gozdne sklade 8.05 Majhen koncert domače glasbe 8.30 Zabavni kaleidoskop 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Od tu in tam iz opernega sveta 10.15 Od tod in ondod 11.00 Tri koncertantne skladbe Lucij ana Marije Skerjanca 11.30 Iz filmov in glasbenih revij 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Popularni operni zbori 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Po domačih logih in gajih 15.20 Napotki za turiste 15.25 Prijetne melodije 15.35 Zapeljivec — simfonična pesnitev 20.00 Operne melodije 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Sobotni ples NEDELJA - 7. oktobra 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Z velikih opernih odrov 14.00 Veselo popoldne 14.30 Iz romanske glasbe 15.15 Glasba za nedeljsko razvedrilo 20.00 Psalm Karpatske dežele 20.40 Od menueta do jazza 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 20.15 Za lahko noč PONEDELJEK - 8. oktobra 20.00 Za vsakogar nekaj 20.45 Komorni intermezzo 21.00 Zabavna glasba raznih dežel TOREK - 9. oktobra 20.00 Jugoslovanski skladatelji v zborih 20.30 Odmevi s festivalo v 21.02 Melodije in ritmi 21.30 Obrazi ognja in svetloba juter 21.45 Jazz ob 21.45 SREDA - 10. oktobra 20.00 Radijska priredba opere Seviljski brivec 21.50 Zvoki za lahko noč ČETRTEK - 11. oktobra 20.00 Leseni princ, baletna pantomina 21.00 Štiri krat petnajst petek - 12. oktobra 20.00 Letnik 1873 20.30 Novo v naši diskoteki 21.00 Dva srbska skladatelja 21.30 "Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 21.45 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Veter sreča Ljubico — otroška oddaja 10.30 Veter Športno popoldne 20.00 TV dnevnik 20.45 Podaj roko hudiču — angleški igrani film PONEDELJEK - 8. oktobra 18.30 Matevžkova svinja in razbojnik Cefizelj 19.00 Mesečnik iz studia Sarajevo 19.30 TV obzornik 19.45 Tedenski športni pregled 20.00 TV dnevnik 20.30 Stanac - opera 21.30 Od Langusa do Jakopiča Ni sporedal SREDA - 10. oktobra 18.00 TV slikanica 18.15 Lutkovna igrica 19.00 Rezerviran čas 19.30 TV obzornik 19.45 Loto in športna napoved 20.00 TV dnevnik 20.30 Slučajna romanca - glasbena komedija 21.30 Panorama Četrtek - 11. oktobra 10.00 TV v šoli 18.00 Slike sveta 18.30 Planet - zemlja 19.00 Zagrebški tednik 19.30 TV obzornik 19.30 TV obzornik 19.30 Poezija in proza 19.45 Kratki propagandni film 20.00 TV dnevnik 20.30 Glasbeni film 20.30 Vremenoplov 21.00 Iz kraja v kraj I PETEK - 12. oktobra 118.30 Popotni vtisi iz SZ J19.00 S kamero po Afriki 19.30 TV obzornik 19.30 TV univerza 19.45 Propagandna oddaja 20.00 TV dnevnik 20.30 Ljubezen - TV drama Kino 11. oktobra franc. italij. Jap. j SREDA - 10. oktobra film KDO STE VI MR. SOR- / Storžič - nem. film TUJA GE ob 20. uri ZENA ob 10. uri, nem. barv. 12. oktobra slovenski film'™™ GRAŠČINA STRAHOV MINUTA ZA UMOR ob 20. j00 16> 18- & 20- u"' uri / Center — amer. VV film /najljubši UČENEC ob 16., Duplica 18. in 20. uri 6. oktobra nemški film I 1000 OCI DR. MABUZEA ob I ČETRTEK - 11. oktobra 19. uri I Storžič — nem. barv. film 7. oktobra češki barv. film GRAŠČINA STRAHOV ob Jesenice »RADIO« 6. do 8. oktobra francoski film OBRAČUN PRI ŽENSKAH 9. do 10. oktobra italijanski film MINA V RITMU 11. oktobra ameriški barv. film ZBOGOM OROŽJE 12. oktobra mehiški film LAZARIN Jesenice »PLAVŽ« 6. do 7. oktobra jugoslovanski film PUSTOLOVEC PRED VRATI 8. do 9. oktobra francoski film OBRAČUN PRI ŽENSKAH 10. oktobra amer. barv. CS film ZEOGOM OROŽJE 11. do 12. oktobra italijanski film MINA V RITMU Žirovnica 6. oktobra argentinski film VODJA TOLPE 7. oktobra francoski film FRANCOZINJA IN LJUBEZEN 10. oktobra francoski film OBRAČUN PRI ŽENSKAH Dovje 6. oktobra francoski film FRANCOZINJA IN LJUBEZEN 7. oktobra argentinski film VODJA TOLPE 11. oktobra francoski film OBRAČUN PRI ŽENSKAH Koroška Bela 6. oktobra jugoslovanski film SAŠA 7. oktobra italijanski film MINA V RITMU 8. oktobra jugoslovanski film PUSTOLOVEC PRED VRATI Kranjska gora 6. do 7. oktobra amer. barv. film PONOS IN STRAST 9. do 10. oktobra italijanski barv. film SENSO Ljubno 6. oktobra italijanski film mbm v krat™ y\\a- cah ob 20. uri 7. oktobra italijanski film DEČEK V KRATKIH HLAČAH ob 16. uri 7. oktobra ameriški barv. film STAREC IN MORJE ob 20. uri Radovljica 6. oktobra svoj. barv. film TIGRI POTUJEJO ob 20. uri 7. oktobra sovj. barv. film TIGRI POTUJEJO ob 18. uri in 10. uri matineja 7. oktobra angleški film SMRT PRE2I ob 16. in 20. uri 9. oktobra francoski film V NEDELJO SE NE POKOPAva ob 20. uri 10. oktobra francoski film V NEDELJO SE NE POKOPAVA ob 18. in 20. uri LABAKAN ob 10. uri matineja 7. oktobra nemški film 1000 OCI DR. MABUZEA ob 15., 17. in 19. uri 10. oktobra amer. barv. film NAJBOLJŠE OD VSEGA ob 17. uri 11. oktobra amer. barv. film NAJBOLJŠE OD VSEGA ob 19. uri KRANJ SOBOTA - 6. oktobra Center — italijanski barvni W film VOJNA IN MIR I. del ob 18. in 20. uri - premiera nem. barvnega filma GRAŠČINA STRAHOV ob 22. uri Storžič — italijanski barvni film KITAJSKI ZID matineja ob 10. uri, amer. film VSE ZA SMEH ob 16., 18. in 20. uri Krvavec - Cerklje — ameri-'ški barvni CS film ZAKON i PRERIJE ob 19.30 uri Šenčur — ameriški western jfilm TROJE BOJEVITIH ob 19.30 uri NEDELJA - 1. oktobra Center — italijanski barvni CS film KITAJSKI ZID ob 10. uri, amer. film VSE ZA SMEH ob 14. uri, i tal. barvni W film VOJNA IN MIR 11. del ob 16. in 18. uri, premiera amer. VV filma NAJLJUBŠI UČENEC ob 20. uri Storžič — slovi, film KE-KEC ob 10. uri, nemški barv. film GRAŠČINA STRAHOV ob 13. uri, domači film DR ob 15. uri, amer. film VSE ZA SMEH ob 17. uri, italijanski barvni CS film DR ob 15. uri, amer. film VSE ZA SMEH ob 17. uri, ital. barvni CS film KITAJSKI ZID ob 19. uri, premiera nem. filma TUJA ZENA ob 21. uri Krvavec - Cerklje — ameriški barvni CS film ZAKON PRERIJE o 16. in 19. uri Mavčiče — amer. vestem film TROJE BOJEVITIH ob 15.30 uri Podbrezje — amer. vestem film TROJE BOJEVITIH ob 19. uri PONEDELJEK - 8. okt. Storžič — nem. film TUJA ŽENA ob 16., 18. in 20. uri uri Center — amer. W film NAJLJUBŠI UČENEC ob 16., 18. in 20. uri TOREK - 9. oktobra Storžič — nem. film TUJA ZENA ob 10., 16., 18. in 20. uri Center — amer. W film NAJLJUBŠI UČENEC ob 16., 18. in 20. uri 10., 16., 18. in 20. uri Center — premiera nem. filma TISOČ OCI DR. MA-BUSEA ob 16., 18. in 20. trri PETEK - 12. oktobra Center - nem. film TISOČ OCI DR. MABUSEA ob 16., 18. in 20. uri Storžič — nem. barv. film GRAŠČINA STRAHOV ob 10., 16., 18. in 20. uri l glav (ob 11. uri v Tržiču), '. Zubnim : Križe (ob 10. uri v Zabnici), Duplje : Sava (ob j 10. uri v Dupljah), Radovljica : Iskra B (ob 10. uri v Radovljici) in Mladost B : Storžič (ob 9. uri v Kranju). Gorenjski predstavniki v republiški ligi — Iskra : Gorica (ob 10.30) in Mladost : Ajdovščina (ob 11.30) uri). — Obe tekmi bosta na igrišču Mladosti. — Tržič bo igral s Slovanom v Ljubljani. KRANJ Hotel Evropa — prostih je še 20 postelj. Ob sobotah in nedeljah plesna glasba. Hotel Jelen — ima prostih še 30 ležišč Dom na Joštu — 28 ležišč. V zasebnih tujskih 6obah v Kranju pa je prostih še 11 postelj. KRVAVEC Dom na Krvavcu — ima prostih 42 ležišč. — Žičnica j obratuje. JEZERSKO V Domu na Jezerskem je na razpolago 50 postelj, v 60-boto in nedeljo pa igrajo za ples. Češka koča — 30 ležišč. — Jutri bo sicer slovesen zaključek 6ezone, vendar bo koča poslej odprta samo ob sobotah in nedeljah. V privatnih tujekihi sobah na Jezerskem je prostih 65 postelj. PREDDVOR Grad Hrib ima prostih še 17 postelj. BLED V vseh hotelih in tujskih sobah je še dovolj prostora. Jutri ob 16. uri pa prireja blejska lovska družino veselico v vseh prostorih Kazine. BOHINJ - Tudi v tukajšnjih hotelih in zasebnih sobah je na voljo še dovolj prostora. Bravce pa bi seznanili, da je jutri na Grosupljem na Dolenjskem II. NOC MED DOLENJSKIMI POLHARJI, na Ljubljanskem gradu pa tombola z začetkom ob 14.30 uri, ki jo prireja Esperant-sko društvo. Športne prireditve ROKOMET V petem kolu gorenjske rokometne lige 6e bodo srečali - Tržič B : Sava (ob 9. uri v Tržiču), Tržič C : Tri- NOGOMET V VIU. kolu slovenske nogometne lige bodo triglavani r LJubljani Igrali z Ilirijo. «q V okviru gorenjske lige bo najzanimivejša tekma jutri popoldne v Tržiču, kjer so bosta pomerila Tržič iri kranjska Mladost. , V KOŠARKA Danes in jutri bo na spo* redu III. kolo gorenjske košarkarske lige. Igrali bodo -■ Skofja Loka II : Triglav I, Triglav II : Bled, Sk. Loka 1 : Javoraik, medtem ko jer Radovljica prosta. — Pionirji Skofja Loka : Triglav, Ja* vornik : Jesenice. j1 NAMIZNI TENIS 1 Jutri ob 8. uri bo v avli osemletke »Simona Jenka« dvoboj republiške lige med domačim Triglavom in ravenskim Fužinarjem, ob 9J uri pa bo Fužinar nastopil V, istih prostorih z Mladostjo.] — Tam se bo ob 10. uri pri-: čel tudi pozivni turnir naj« boljših slovenskih mladincev. KEGLJANJE Danes ob 15. in jutri ob 7. uri bo na kranjskem kegljišču izbirno klubsko prven* stvo Triglava. Z žičnico na Vitranc O PAJČEVIM Dan za dnem imamo opravka s pajčevino, zdaj nam je v stanovanjih napoti, drugič spet občudujemo z roso obdane umetno stkane mreže po gozdovih in travnikih. Pa čeprav nam je o življenju pajkov že dosti znanega, o njihoiv pajčevini, o snovi sami pa le bore malo vemo. 1 Znanost se je že pred dav- plavi j a jo tržišče in uspešno nimi stoletji ukvarjala z tekmujejo z naravno svilo, mislijo, kako na ume- saj jo v nekaterih pogledih ten način izdelovati svilo. Za- celo prekašajo, radi tega je že 1. 1664. naravoslovec Robert Hooke prav natančno proučil snov, iz katere prede 6vilopredni metulj svoje niti. Saj v tistih časih človek ni kaj prida veljal, če ni bil oblečen v svileno blago. Prav do današnjih dni segajo poiskusi, kako 6 kemič- SKRIVNOST PAJCEVINE r*a ubogo pastorko pajče- tudi neke vrste naravne svile, pa se dolgo časa ni nihče zanimal. Saj je pajčevina vsem napoti, neuporabna za nimi in mehaničnimi pripo- človekove potrebe, kvečjemu močki napraviti naravni svi- predmet občudovanja nekate-li kar najbolj podobne niti. rih naravoslovcev in ljubite-Plod teh prizadevanj je vrsta ljev narave, sintetičnih svil, ki danes pte- Pajčevina — ta čudovita stvaritev iz tenkih, lahkotnih a čvrstih niti — vzbuja našo pozornost tudi zaradi 6Voje geometrične harmonije. Na stotine vrst pajkov poznamo, a vsaka od njih plete svoje mreže na svoj način. Po oblikah mrež in razvrstitev paj-čevinastih niti lahko določimo, katere vrste pajek jo je spletel. Nekatere mreže so, posebno v rosnih jutrih, podobne čipkastim stvaritvam, druge visijo od veje do veje kot niz biserov, kot ogrlice gozdnih vil. Toda, kako nastane pajčevina, iz katere snovi je? Ti dve vprašanji nas najbolj zanimata. Zleze v pajkovem zadku potrebujejo razmeroma dosti prostornine, saj so v bistvu Zima je pred vrati Toliko in nič več nam ne morejo povedati meteorologi o bližajočem se letnem času - Dolgoročne napovedi so tvegane majhne komplicirane kemične tovarnice, v katerih nastaja fibroin, vrsta beljakovine. Pajčji fibroin pa je sestavljen iz množine mešanic ami-no kislin. Iz teh sestavlja pajek potrebno surovino za svoje mreže. To potem usmerja do posebnih bradavic na koncu svojega zadka. Izločeval-nih bradavic je več, štiri ali šest. Te imajo razne predil-ne naloge. Pajek jih uporablja po potrebi, kakršno nit pač rabi. Pajki ne predejo z zadnjimi nogami, kot marsikdo misli, če opazuje živalce pri pletenju mrež. Z nožicami nit usmerja in namešča. Nitke same pa pridejo iz pajka že gotove, saj so izločevalne bradavice prav tako prožne kot sila gibljiv pajčji zadek. Seveda se iz bradavic ne izloča kar gotova, kompletna nit. V posamezne bradavice vodi namreč do 600 cevčic, ki so zvezane z žlezami v notranjosti pajkov. Na -zraku se tanke nitke zlepijo in posušijo v kompaktnejšo nit — pajčevino. Pajek lahko prede tanjše pa tudi debelejše ali celo ploskaste niti, kakršne v mreži potrebuje. Meterorologija je mlada znanost, ki se je začela resno In organizirano razvijati šele v zadnjih desetletjih. Sprva so bile napovedi lahko le kratkoročne, to se pravi, da se je lahko predvidelo vreme za dan, dva naprej. Z razširitvijo meteorološke mreže po vsej državi pa so postale napovedi zanesljivejše tudi za daljša obdobja, vendar pa ne dalj kakor za pet do deset dni naprej. SATELITI - KORAK NAPREJ Znanost še ni odkrila in pojasnila vseh vzrokov, ki vplivajo na vremenske spremembe. Zadnji tehnični uspehi, ki so bili doseženi na račun satelitov, nam obetajo nove uspehe meteorologije. Ce bi prešteli, kjer vse se omenjajo meteorološke naprave v satelitih, ki so poleteli v vesolje, bi zvedeli, da je imel vsak satelit nalogo zbrati ali zabeležiti tak ali drugačen atmosferski podatek. Strokovnjaki podatke, ki so jm\igo-tovili sateliti, že zbirajo in sistematično urejajo in morda nam bodo na podlagi teh lahko napovedali vreme za daljša razdobja. KAKŠNA BO ZIMA Danes pa je taka napoved če nemogoča. Lahko se sicer neznanstveno sklepa in ugiba na podlagi podatkov iz preteklih let ali pa glede na nekatere letošnje vremenske značilnosti, vendar pa nismo v take napovedi nikoli prepričani in tudi ne verjamemo, da se bodo za gotovo uresničile. Na osnovi statistik preteklih let pa je opaziti nekaj skupnih značilnosti. V Srednji Evropi in na Balkanskem polotoku se v tretji četrtini decembra meseca zelo pogosto dvigne temperatura. Isto lahko opazimo tudi v sredini januarja in v začetku februarja, vendar pa je sedaj veliko vprašanje, ali bo v letošnjem letu prav tako. Januarja 1954. leta je bilo v vsej državi zelo hladno, saj so bile celo v Dubrovniku in Splitu zabeležene izredno nizke tem- perature. Toda že naslednje leto je bilo vse postavljeno na glavo in so v Beogradu v istem mesecu namerili +17,2» C. Letošnja jesen je prišla po koledarju zelo točno. Dobili smo mrzle dni in še bolj mrzle noči. Postopoma se sprašujemo, ali naj si obetamo v prihodnjih mesecih led in sneg. Vremenoslovci nam torej svetujejo le mirne živce in nekoliko potrpljenja — pa nam bo kmalu vse jasno. ZNANOST ZAOSTAJA ZA PRIRODO Znanosti še ni uspelo, napraviti nekaj tako kompliciranih priprav za izdelavo sintetičnih svil, kot jih ima pajek v svojem zadku. Posebna sposobnost pajkov je tudi v tem, da lahko dajo svojim pajčevinastim nitim poljubne kemične lastnosti. To pa zato, ker žleze, ki dajejo fibroin, proizvajajo obenem tudi raznovrstne tekočine, ki so potrebne za predenje. Pri pajku — križev- Na Češkoslovaškem so pred kratkim izdelali največjo turbino Cehi gradijo v Braziliji cu razločujemo kar pet vrst teh kislinastih tekočin, ki same ali pa v sestavi dajejo pajčevinastim nitkam one lastnosti, ki jih namen zahteva. Zanimivo je raziskovanje trdnosti pajčevine glede na stopnjo pretrga. Ločiti moramo takoj pajčevinasti niti, ki držijo mrežo in pa niti, ki držijo zgolj plen. — Najbolj znana je trdnost niti vrtnega pajka. Te služijo v optični industriji kot merilne črte v daljnogledih, mikroskopih in drugih napravah. Pajčevina je relativno (glede na svojo debelino) močnejša kot bombaž in volna. Pajčevinaste niti se lahko merijo s trdnostjo per-lonske sintetične svile. Po tankosti (finoči vlaken) pa je pajčevina še tanjša kot najbolj tanke iapiiacrie niti bakrove umetne svile cuprese. NATANČNA IN DOVRŠENA PREJA Le kako prepredeno in umno začne graditi pa-jek-križavec svojo mrežo. Najprej napravi ^zmajevo nit«, ki ima na koncu lepljiv vozlič ek. To nit s privzdignjenim zadkom nekako izstreli v zrak proti predmetu, na katerega naj se voz-ličkasti konec prilepi. Na to prvo fiksno nosilno nit prične graditi ostali del mreže. Pajek nekatere dele svoje mreže še posebej prepoji s klejnato plastjo, da se plen zanesljiveje ujame. Do svojega skrivališča pa napelje posebno brzojavno nit, ki mu s tres-, ljaji pove, da je nekaj zašlo v lovilno past. Ni še konec pajkovih umetni j. Ko je žrtev ujeta v pajčevini, pohiti pajek do nje in jo s posebno nitjo ovdje. Ta nit je lepljiva, elastična pa tudi omamljiva. Za žrtev sedaj res ni rešitve. Kako pa, da se pajek sam ne prilepi in zamota v svoji lastni mreži? Pajčje noge so obložene s posebno hidrofob-no plastjo, ki se lepila ne prijema. Se in še bi se dalo govoriti o pajčevini sami, še toliko več o oblikah raznih mrež. Naj zadostuje, če še omenimo, da je pajčevina za gnezda iz posebnih, kodrastih, mehkih vlak ene in da so nekatere niti rahlo obarvane, pač glede na okolje, v katerem naj bodo čimbolj skrite. In vse zna napraviti ubog, preganjan pajek, velik včasih le kot buckina glavica. v sebi pa nosi ta živalca pravcato' kemično tovarno v malem. Iz visoko polimernih snovi, kot jih meša v sebi pajkov zadek in so si po kemični in morfološki sestavi zelo po-' dobne e snovmi v veleinđu-striji umetnih vlaken, dobivamo zaničevani pajčevini zelo sorodno in dragoceno in upoštevano sintetično svilo. C. Z. DOM « DRUŽINA • MODA • DOM • DRU2.1 NA • MODA 9 DOM • DRUŽINA « MODA • DOM « DRUŽINA # MODA Kaj naj oblečeni? £ Ediih Head, ki je bila dolgo vrsto let v Holl3woodu glavni kreator in je oblačila filmske igravke in razne bogate dume, je takole dejala o ženskem sveta: V svoji dolgoletni praksi sem prišla do spoznanja, da skoraj ni žene, ki bi bila s svojo zunanjostjo popolnoma zadovoljna. Prav mnoge žene bi bile raje drugačne, kot pa so videti. Taki želji se da ugoditi. Le malo je žena, ki so tako težek primer, da 6e ne dajo prav nič spremeniti. Veliko žena sem srečala, ki 60 tarnale zaradi svoje teže in preobilnosti. Mnoge od njih so bile brez pomoči in niso znale z obleko prikriti teže. Mnoge grešijo v potratnosti. Podzavestno čutijo, da se ne znajo oblačiti, kljub temu bi bile rade — kot vse ženske — privlačne in zato vedno dodajo k obler. ki še kaj, kar podre neskladnost. Nekoč je prišla k meri res zelo močna in povrhu tega še mala gospa srednjih let. Potožila mi je, da je njena zunanjost spravlja vedno v slabo voljo in da kljub dieti ne more shujšati. Torej bo edina pomoč le v pravilnem oblačenju. Na prvi pogled sem ugotovila, da ji ni uspelo izbrati primernega oblačila. Kljub kratkemu močnemu vratu jc imela visoko zaprto obleko. S širokim drugobarvnim pasom, ki je bil tesno zategnjen, je hotela pridobiti in poudariti pas. Debele roke niso bile pokrite, obleka je bila brezrokav-na. Kaj sem ji svetovala? Izbere naj si temnejšo barvo za obleko — antracit, temno modro ali drug temen ton. Širok pas naj zamenja z ozkim istobarvnim. Ce 60 roke tako mesnate .kot so njene, mora imeti obleka tudi rokava. Odpela sem ji gumbe, ki so visoko zapenjali obleko in naredila trikotni izrez. Navedene stvari so bile že splošno znana modna pravila, kljub temu pa jih žene v praksi zanemarjajo. Ena izmed velikih ženskih pregreh v oblačenju je v tem, da oblečejo 6icer lepo in okusno obleko ob nepravem času. Tudi polovičarstvo je grda lastnost. Vedno je treba misliti še na torbico, čevlje in rokavice. Dodobra sem spoznala igravke — zvezdnice. Te se dobro zavedajo, da ljudje zahtevajo, da so vedno elegantne, zato nikdar ne _._ ^ ^ ^ pozabljajo na skladnost. Ei AttlCTfll ti 6~B W\ đ\i B/ V Marsikatera delovna žena fltli Id lili liaUOllil bo dejala, kje naj vzamem J~ toliko časa in denar. Vendar z voljo in spretnostjo se Nato se umijte z mrzlo, marsikaj doseže. d Ko se zbudite, ne skočite takoj pokonci, marveč se potem pa s toplo vodo. dodobra pretegnite, da izže- nete zaspanec. Leže pričnite Ce je koža na obrazu globoko dihati. nagnjena k razširjenim krvnim žilicam, 6i boste obraz * Telo masirajte s suho umili 6amo z miačno vodo. krtačo. Da se ne boste po Ce je koža suha, jo boste na-nepotrebnem utrujali, lahko mazali s polmastno kremo, delate to leže. d Na prazen želodec spijte skodelico kamiličnega čaja. Zajtrk naj bo obilen. Odstranjevanje šminke Mali nasveti nekaj minut 6počijte. d Med jedjo ne berite ali se ne pogovarjajte kaj razburljivega. Vse to otežkoča prebavo in posledica je: ne- « Rane = ureznine se bi- čista koža-tre je zacelijo in so tudi var- ^ Zvečer si skušajte vzeti ne pred okužbo, če jih takoj vedno toliko časa, da boste namažemo z jajčnim belja- šli za nekaj časa na svež kom. zrak. £ Vijake, ki se zaradi rje j) Poleti 6pite pri odprtem ne dajo odviti, namažemo 6 oknu, pozimi pa pri pripr-pefrolejem. tem, če ste občutljivL V sve- # Predale, Id se zatikajo, žem' hladnem zraku se epi ob straneh izdatno nataremo mirneje in bolje, z milom ali lojevcem. Ko se zvečer umijemo m očistimo kožo, opazimo, da je v ustnih razpokah še vedno nekoliko šminke. Če hi pustili čez noč ,lahko ustnice razpo-kajo ali se preveč izsuše. Da Pred kosilom se prej bi temeljito odstranili ostanke šminke si na košček vate kanite malo čistilnega mleka za suho kožo in očistite ustnice. Nato še enkrat ustnice s to tekočino premažite in ste lahko prepričani, da vam ustnice ne bodo pokale. Če je kožica na ustnicah zelo občutljiva, jo boste utrdili s tem, da jo narahlo zribate s suho zobno ščeiko, nato pa namažete z mastno kremo. Če so ustnice že razpokane, jih ne mazite z vazelinom, ker se bo celjenje s tem zavleklo. NADLEŽNE DLAKE ZVONJENJE Nekoč sem slišala, da en- so velika lepotna napaka pri ženskah. Za stalno 'jih ne mo- $ Mokrih čevljev nikoli ne postavljajmo k peči, sicer postane usnje trdo in krhko. jjjat pozvonijo le berači, vsi remo odpraviti z raznimi ke- 0 Pretesne čevlje nekoliko drugi ljudje pa dvakrat mičnlmi preparati, ki jih izde- razširimo z navlaženim ča- Ce bi bilo tako, potem bi tuje kemična industrija. bili edini olikani ljudje be- Temu je kos le električna raci. Pravilno in olikano je igla. Rentgenski'žarki so tudi — pa četudi zvonimo pri učinkoviti, ker pa so izredno znancih — da pozvonimo en- nevarni in utegnejo povzročiti krat. Več kot enkrat izraža raka ali brazgotine, ki so vi- nestrpnost in temu se mo- deti hujše kot dlake, jih ne ramo izogniti. kaže uporabljati. sopisnim papirjem. 0 Čevlje, ki neprijetno za-udarjajo po znoju, kdaj pa kdaj znotraj zdrgnemo s hi-permanganom. 0 Svetle čevlje čistimo z mešanico mleka in terpenti- na v razmerju 1:1. Kakor hi- _ tro so čevlji suhi, jih namažemo z brezbarnvo kremo za Mala večerna obleka, ki jo bomo oblekle po 16. uri ob slo-cevlje* _ vesnejših prireditvah, je črne barve. Značilnost vseh teh • Izsušcn/> kTe™° j» čev- Qblek . da j prelji deI povsem preprost. Sele v okrašenem Ije z nekaj kapljicami olja * j t>„„j ali glicerina spet lahko »po- hrbtnem delu se razvije rafinirana fantazija mode. Pred- rabimo. njačijo lahka volnena blaga ali pa svilena. Piše ameriški igravec Charllon Heston Obračajmo stvari kolikor se nam zdi -■ vedno bomo morali priznati, da so filmski spckUkli ena najbolj popularnih zvrsti, po drugi strani pa bomo morali na žalost ugotoviti, da so tovrstni filmi vse prepogosto pod kakršnimi koli kriteriji ocenjevanja. Mnogo pikrih je že padlo na ►►velikih« zgodovinskih filmov in zaslužili so jih. Toda — prisluhnimo zdaj za spremembo nekomu, ki je nastopil že v vrsti spektaklov in ki torej dobro pozna drugo plat te medalje. Besedo ima amer. filmski igravec Charlton Heston. MOJI SPEKTAKLI Charlton Heston kot španski narodni junak Iz desetega stoletja — El Cid »Aleksander Nevski« sta bila vsekakor epska filma. Seveda sta bila tudi velika filma, to pa bi lahko rekli le za redko katerega od »velikih« (in dolgočasnih) spektaklov, ki 60 preplavili platna vsega sveta v naslednjih letih. Primere si izberite kar sami, saj bi njihove sestavne dele tako lahko med seboj zamenjali. Na srečo so se zadnja leta začeli lotevati epske snovi resni režiserji. David Lean, Wyler, Stevens, Mann, Zinne-mann in Ray bodisi pripravljajo ali pa so že posneli take filme. John Huston bo menda režiral film o zavzetju Mehike, Fellini pa je napovedal film o življenju Simona Bolivarja. Kaže, da jih mika izziv širokega platna in priložnost, da bi raziskali možnosti dramatske vrednosti še kje drugje kot samo sredi dvajsetega stoletja. »Ni treba, da postaviš 6Vojo zgodbo v klavnico ,da bi bila Tesnič-na«, mi je dejal Willy Wyler. ►►Tudi Rimljani so imeli resnične probleme . .. zgodovina ni nikakršna pravljica.« Seveda pa je bilo prav to preveč pogosto. KAKO GOVORITI? Za igravca je vprašanje jezika 6eveda samo eden izmed mnogih problemov, ki so značilni za spektakel. . . vendar pa je eden najtrših. V sodobnih vlogah je na splošno treba, da se kolikor mogoče pribli- žaš vsakdanjemu govoru, če pa igraš srednjeveškega viteza ali Druida iz šestega stoletja, to ni pravi recept. Zato je tudi pisanje dialogov zelo občutljiv posel. Napisati dialoge, ki modernim ušesom ne bodo zveneli smešno napihnjeni in bodo obenem dali občutek odmaknjenosti nekaj stoletij — je težje, kot pisati dialoge za osebe iz našega časa. To je verjetno eden izmed razlogov za to, da so dialogi dostikrat tako slabi. Mnogo dobrh pisateljev jo, ki tega sploh ne znajo. Človek bi moral biti zato ne sr.mo vešč dramatik, ampak tudi pesnik. V resnici je bil samo en pisec, ki bi mogel to napraviti popolno ... in VVillia-ma Shakespearca na žalost ne more doseči niti najzapelji-vejša filmska ponudba. Seveda nikakor nimam namena napraviti vtis, da igravec v spektaklu porablja svoj čas za žongliranje z jamskimi pentametri. Včasih minevajo dnevi, ne da bi odprl usta! Spočetka je film zelo dobro shajal brez vsake besedice in tudi igravec v modernem spektaklu je često na istem. Lani sem med filmanjem »El Cida« preživel nekaj drgeta-jočih tednov v sedlu, ko smo snemali bojne prizore v zasneženih španskih gorah. Ta-kTat ne vem, če sem ves čas spregovoril pet vrstic. Lahko bi rekli, da je vzdržljivost najvažnejša lastnost, ki jo mora imeti igravec za spektakel. V spektaklih ni filmskega je nevarno Ustvarjanje spektakla početje. Podobno kot vzgajanje dinozavrov je to način življenja, ki terja veliko žrtev in da malo strokovnjakov. Tisti, ki se s tem preživljajo, 60 deležni mnogih opazk, pa zelo malo razumevanja. Ker sem sam preživel nekaj takih podvigov, čutim, da lahko malo razjasnim to zadevo. Mimogrede, j moje izražanje, da sem »pre- 1 živel«, nikakor ni znak kakšnega podcenjevanja te zrvsti \ niti tovrstnih filmov, v kate- ■ rih sem igral. Celo opredeliti spektakel je I le rahlo manj zapleteno, kot napraviti tak film; navadno se tega lotevajo na isti način, I kot so slepci opisali slona. Po tej metodi dobimo zapeljivo preprosto definicijo spektakla: to je vrsta filma, ki jo je najlažje slabo napraviti. Čudno je, da je epski film •zašel v tako obdobje zatona, ko pa so bili vendar nekateri jnajboljši med prvimi filmi po Režiser František Cap je pred dnevi končal snemanje novega slovenskega filma — sati-/ katerikoli definiciji prav ep- rične komedije »Naš avto«. Film so posneli po dveh mesecih dela v Slovenskem Primorju, 6ki filmi. Griffithova »Ne- v mestih Piranu, Kopru in okolici. Film je na smešno stran obrnil skrbi, ki jih imajo strpnost« in Eisensteinov ljudje z avtomobilom važno samo, kako dobro znaš igrati vlogo ,ampak tudi, kako dolgo jo lahko igraš. Spektaklov — tako kot Rima — se ne da zgraditi v enem dnevu. »Deset zapovedi« in »El Cida« smo snemali osem oziroma sedem mesecev, »Največjo predstavo na svetu« šest mesecev, »Ben Hurja« pa deset mesecev. NA GORAH IX V MORJU \ Za spektakel se mesece in mesece prebijaš sko-" m zi nekatere najbolj eksotične in najmanj udobne predele na Zemlji in premišljuješ, kdo neki je rekel, da je igralstvo polno sijaja. Bil sem bos na Mt. Sinaju, hlastal sem za zrakom pet tisoč metrov visoko v Andih, bil do vratu v Sredozemskem morju (ne, pozimi je mrzlo!) delal z režiserji, ki so hoteli napraviti resen spektakel. Wy-ler, človek,, ki je obseden s popolnostjo, me je tedne naprezal z veslanjem na rimski galeji v »Ben Hurju«. »Wil-ly-,« sem mu nekega dne zadihano dejal, »celo leto že snemamo v Rimu in res si želim domov... toda naj me strela, če sem pričakoval, da bom vso pot veslal!« Živeti kot suženj na galeji ima seveda svoje slabe strani, toda tudi igrati v kakšnem spektaklu cele mesece, ti malo zaplete zasebno življenje.' Ne, ne misliš, da si Mojzes ali El Cid; same vloge ne moreš zvečer tako zlahka odvreči kot oklepa. Ko si ves dan oblegal Valencio, enostavno nisi pripravljen na to, da prideš zvečer domov in se spoprimeš z zamašenim odtokom. Kaj pa El Cid ve o modernem vodovodu? Sedaj, ko »El Cida« že predvajajo, snemam sodobno komedijo »Golob, ki je zavzel Rim« (ni spektakel). Potem ko sem vso zimo preživel v oklepu, se mi zelo prileze nositi obleko, ki se upogiba. Spektakli so gotovo tista vrsta filmov, ki jih je najtežje dobro napraviti ,in igravec, ki se pogosto poskusi V njih, se počuti kot v neenaki borbi. Toda če ti uspe, da ne izgineš v pompozni mešanici scenarije in statistov z baklami, je nekaj vznemirljivega v igranju človeka, ki je pustil za seboj dosti veliko sled, da se ga spominjamo stoletja po njegovi smrti. j P »roirol,« trm dejal, ko sv« stopala ob reki, »U zločin bomo vendar preprečili, kajne?« Okrenil je proti meni svoj zaskrbljeni obraz: »Razum vsega mesta proli blaznosti enega samega človeka? Bojim se, Bastings, zelo se bojim... Domislite se dolge vrste uspehov Jacka R.izparača svoj čas!« »Str.v'no!« sem dejal. »»Blaznost, Hastings, je nekaj strašnega! Strah me jc, zelo me je strah ...« UMOR V BEXHILLD Tistega 25. julija sem se moral prebuditi nekako ob pol osmih. Poirot je stal ob moji postelji in me nalahno tresel za ramo. Samo pogledal sem ga in bil v tistem hipu povsem buden. »Kaj se je zgodilo?« sem vprašal in z enim sunkom sedel. Odgovoril je z mirnim glasom, toda kaj vse je tičalo v tistih treh besedicah: »Zgodilo se je.« »Kaj?« sem krikr.il. »Ali hočete reči?« — Toda Baj je 25. šele danes!« »Ponoči se je zgodilo ali pravzaprav v zgodnjih jutranjih urah danes.« Planil sem iz postelje in medtem ko sem se s vso naglico oblačil, je Poirot pripovedoval, kar je zvedel po telefona. »Na obrežju v Bezhillu so našli truplo mladega dekleta . Njeno ime je Elizabeta Barnard, natakarica, ki je stanovala pri svojih starših v novi hišici. Po zdravnikovi izjavi je smrt nastopila med pol dvanajsto in eno uro ponoči.« »Ali je policija prepričana, da gre za umor te vrste?« sem vprašal. Vozni red ABC, odprt na strani Bexhill, so našli pod truplom. Zgrozil sem se: »Strašno!« »Voz bo takoj tu. Medtem vam pripravim kavo, da se potem lahko takoj odpeljeva. Četrt ure nato sva že sedela v naglem policijskem vozu, prečkala sva Temzo in zapustila London. Inšpektor Crome, ki je prejšnjega dne prisostvoval seji, se je vozil z nama. Crome, ki so mu poverili preiskavo zadeve, ni bil v ničemer podoben Jappa. Mnogo mlajši je bil, zelo molčeč in po mojem okusu dokaj preveč prevzet sam od sebe. V zadnjem času se je izkazal pri nekaterih precej težkih zadevah ln je bil pravšni mož za preiskavo takih zadev, kot je bila ta, čeprav je bil o nspehu že vnaprej nekoliko preveč prepričan. Njegovo obnašanje nasproti Poirotu je bilo rahlo pokroviteljsko. »Dolgo sem se razgovarjal z doktorjem Thom-psonom,« je dejal. »Za takele verižne ali serijske umore, ki so posledica sila zakrknjene miselnosti, se doktor zelo zanima. Seveda laik vseh posameznosti ne more tako lahko razumeti kot kak strokovnjak — zdravnik.« Nalahno je po-kašljeval. »Ce ste morda brali v časopisa o moji zadnji zadevi — zločinec je imel na vesti tri umore in je bil prav tak kot vi ali jaz. Nobene razlike na videz ne bi našli. Toda zdaj imamo posebne vrste metode — tako imenovane besedne zanke ali zagate — moderna zadeva, veste — nekaj čisto novega, v vaši dobi tega še ni bilo. Ce pripravite človeka do tega, da se nehote sam Izda, pa ga imate! Pri vsem tem se zločinec zaveda, da veste o njem vse in prav zato se zmede ter izgublja od stopnje do stopnje vedno bolj svoj mir ter končno obnemore.« »Tudi svojčas smo imeli take stvari,« je cejal Poirot. Inšpektor Crome ga je samo pogledal ter nedoločno dejal: »Tako? Ah?« Nekaj časa smo molčali, potem pa je dejal Crome: »Ce br o zadevi radi kaj vedeli, Kar Tprašajte, prosim!« »Ali imate osebni popis umrle?« »Stara je bila triindvajset natakarica v zajtr-kovalnici »Pri rdeči mački.« »Ne to! Mislim — ali je bila lepa?« »O tem pa nisem poučen,« je s komaj opaznim odklonom odvrnil Crome, kot bi hotel reči: »Oh, ti inozemci! Vedno isto!« Poirot se je ozrl vame z izrazom na obrazu, da sem se komaj vzdržal smeha, potem pa je nadaljeval proti Cromen: »Zdi se mi, da se vam to ne zdi važno, kaj?« Toda, verjemite, za žensko je to sila važna reč! Dostikrat odloča o njeni usodi!« Inšpektor Crome je spet postavil piko za razgovor s svojim nedoločnfm: »Tako? Ah?» Soot molk. Sele tik pred Sevenoakom je povzel Poirot spet besedo: »AH so vam sporočili, na kak način je zadavil dekle?« »Z njenim lastnim pasom — precej debelim, spletenim iz svile, kot sem slišal.« Poirot je na široko razprl oči. »Aha! Nazadnje pa le vest, ki nam pove nekaj več! Ali ne?« »Nisem jc še videl,« je hladno odvrnil Crome. Njegova oprezna priđržanost in pa popolno pomanjkanje domišljije sta me dražili. »To jasno dokazuje, kakšnega kova je ia zločinska duša! Menim, da jc to dokaz prav posebne surovosti.« Poirot se je spet pogledal. V pogledu je bilo mnogo vesele nestrpnosti ali pa tudi svarila, naj bom previđen in naj v inšpektorjevi prisotnosti ne govorim preveč. Zato sem umolknil. V Bexbillu nas je pričakoval komisar Carter, ki ga je spremljal mlad inšpektor, simpatičnega in inteligentnega obraza, po imenu Kelsey. Naloženo mn je bilo, naj skupaj s Cromejem preiskuje zadevo. »Najbrž bi preiskavo radi vodili sami, kajne, Crome?« je dejal komisar. »Povedal vam bom vse, kar smo doslej ugotovili, potem pa lahko na tej podlagi zastavite sami s preiskavo.« »Prosim, sir!« »Njene starše smo prizanesljivo obvestili. Popolnoma strti so bili. Pustil sem ju sama, da bi se nekoliko zbrala, in morda bi kar tam začeli.« »Ali je še kaj sorodstva?« je vprašal Poirot. »Sestra — stenotipistka v Londonu. Tudi ona je že obveščena. Potem je tu še mlad mož — z njim je bilo dekle včeraj zvečer zunaj, kot sem slišal.« »Ali se iz voznega reda ABC da kaj sklepati?« je vprašal Crome. »Tukajle je,« je odvrnil Carter in z glavo pokazal na mizo. »Nikakib prstnih odtisov. Odprt pri Bexhillu. Nov izvod, se mi zdi — kupljen ni bil tu. Povprašal sem že v vseh lokalih.« »Kdo je našel truplo?« »Polkovnik Jerome. eden tistih zgodnjih vstajačev, ki v ranih jutranjih urah lovijo zrak kot vsi stari častniki. S svojim psom se je sprehajal že ob šestin po poti na obrežju v smeri proti Coodnu. Pes ms je pobegnil in nekaj ovohava!; polkovnik ga je klical, pes pa ga nI ubogal čemur se je polkovnik čudil in stopil nazadnje za njim ter zagledal truplo. Ravnal je zelo korektno. Ničesar se ni dotaknil in nas je takoj telefonično obvestil.« »In smrt je nastopila okoli polnoči?« »Med dvanajsto in prvo. To je nesporno. Naš šaljivec-morivec je možbeseda. Ce reče: dne 25., potem je to 25., pa čeprav morda že v prvih minutah.« Crome je prikimal. »Da, to je prav po njegovi miselnosti. Ali je to vse? Ali sicer ni nihče videl nič posebnega?« »Ne da bi vedeli. Toda, s&i Je Se zgodajt Vsakdo, ki je včeraj zvečer videl tako In tako dekle v beli obleki na sprehodu z mladim možem, bo z novico v kratkem pri nas in ker se je včeraj sprehajalo najmanj štiristo do petsto mladih deklet v beli obleki z mladimi moškimi* bi utegnili danes doživeti še posebne vrste zabaven dan!« »Začel bom raje takoj z delom,« je dejal Crome. »Najprej grem k' »Zlati mački«, potem pa k dekletovim staršem. Kelsey se mi lahko pridruži.« v »In gospod Poirot?« je vprašal komisar. »Spremljal vas bom,« je z lahnim poklonom dejal Poirot Cromeju, ki te odločitve mojega prijatelja ni bil posebno vesel. Kelsev. ki je videl Poirota prvič, se je veselo muzal. 2al sem spet enkrat doživljal isto, kar se ml je že večkrat pripetilo, da je namreč marsikdo od tistih, ki so se prvič srečali s Poirotom, imel mojega prijatelja za sila smešno podobo. »Kako pa je s pasom? Gospod Poirotu se zdi pas zelo važen. Menim, da bi ga rad »Nikakor ne!« je hitro odvrnil Poirot. »Niste me dobro razumeli!« »Saj si tudi ne boste dosti pomagali z njim. Ni to pas iz usnja, da bi se na njem poznali prstni odtisi. Spleten je iz svile, torej zelo pripraven za tak namen.« »Pojdimo,« je dejal Crome. Naš prvi obisk je veljal »Rdeči mački«. Zaj-trkovalnica na obrežju je bila taka, kot so vsi lokali podobne vrste: majhne mizice, pokrite z rdeče k ari ranimi prtiči, neznansko nerodni pleteni stoli z rdečerumenimi blazinami. V l©i. kalu so ti postregli z belo kavo, čajem ta > skromno izturo drugih preprostih jedi, jajčne jedi, makaroni au gratin itd. Pravkar so servirali kavo. Lastnica nas Je hitro pospremila v dokaj neurejeno posebno sobo. Miss — eh — Merrion? je vprašal Crome. »Da,« je odgovorila. Miss Merrion je bila sila suh o in a ženska pri štiridesetih, predivastin rdečkastih las — presenetljivo je bil* podobna rdeči mački — vreščeče ga ,tožečega glas«. Njena izgovarjava je bala silno imenitna. »Izredno ob* žalovanja vreden primer,« Je takoj izjavila in nervozno vrtela svojo zaponko, s katero Je imela na prsih speto bluzo, »sila tragično!« »Kako hudo bo moralo trpeti moje podjetje, to si lahko mislim samo jaz.« »Niti en sam prostorček vam ne ostane, vse bo zasedeno«, je hitel Kelsev, »in postreči sploh ne boste mogli sproti!« »Groozno!« je zajavkala »Rdeča mačka«. Nad človeško naravooo bi se lahko zdvomilooo!« Toda njene oči so se pri Kelsevevi opazki za-blestele. »Kaj bi mi mogli povedati o umorjenki, gospa Merrion?« »Prav ničesar, nikakor ne!« ga je odločno zavrnila. »Kako dolgo pa je bila tu uslužbena?« »To je "bilo drugo poletje.« »Ali ste bih' zadovoljni z njo?« »Sposobna natakarica je bila — nagla in vljudna.« »Ali je bila lepa?« je vprašal Poirot. Tudi Miss Merrion ga je premerila s pogle-s dom, ki hoče reči »Oh, ti inozemci«. »Bila je ljubeznivooo, poštenooo dekle!« je dejala odklonilno. »Kdaj pa je včeraj zaključila z delom?« je vprašal Crome. »Ob osmih, ko zapiramo. Večerje pri nas ne delimo, ni povpraševanja. Razen če kdo naroči vmešana jajčka in čaj — Poirota je streslo — to pa je opravljeno do sedme ure, včasih tudi nekaj pozneje^ vendar je glavni naval končan že do pol sedme.« »Ali vam je povedala, kaj namerava zvečer?« »Kaj si vendar misiitece? Midve nisva bili v takih odnosih! Tega, žal, ne bi mogla reči.« »Ni bilo nikogar, ki bi želel govoriti z njo ali kaj podobnega?« »Ne.« »Je bila tako kot vedno? Morda je bila razburjena — potrta?« »Tega, žal, ne bi mogla reči,« je odgovorila Miss Merrion. »Koliko natakaric pa zaposlujete?« »Dve. In od 20. julija pa do konca avgusta še dve pomečnici.« »Mis Bernard je bila pomočnica?« Obisk na soli »Stene Žagar« v Kranju Pred dnevi smo obiskali osnovno šolo »Staneta ZagaTJa«. ZirAaj? Želeli smo zvedeti, aH se je morda že začelo delo v pionirski organizaciji, v krožkih itd. Naši radovednosti je bilo kmalu zadoščeno. Že pri vhodu smo zagledali veliko vabilo v »Letalsko modelarsko šolo«, ki jo je ob podpori letalske organizacije ustanovil ObLO Kranj. Pouk bo v šolskem poslopju »Staneta Žagarja-', a ne samo za gojence tega zavoda, marveč tudi za vse ostale ljubitelje te dejavnosti (od 12. do 18. leta starosti). Spoznali smo, da so tudi učenci te šole že kar pridno zaceli z delom. V posebni pionirski sobi imajo knjižnico, ki jo urejajo dijaki sami. Posebno pa nas je presenetila cela kopica listov, ki je bila nalepljena na steklu velike vitrine. Morda zopet vabila v razne krožke? Pogledali smo bliže in pred nami je bil velik napis: »Mladi svet«, glasilo 8. razreda. To jc bila 1. številka v tem šolskem letu in obsega kar celih 24 tipkanih strani. List urejajo mladi sami, pa kljub temu so poskrbeli za vse. Videli smo sestavke o zgodovini Kranja, o življenju iz narave, prebrali smo zanimivo ilustrirano zgodbico iz življenja med NOB itd. Pa tudi na zabavni del niso pozabili. Razen 'smešnic in ugank je tudi nekaj novic o športu, filmu in glasbi. Res, zelo lepo delo. Pionirji šole »Staneta Žagarja« 6o že lansko leto v juniju pobirali »pionirski dinar« in tako nabrali kar čeden prispevek za postavitev spomenika padlim pionirjem v Ljubljani. Pri odkritju, ki je bilo na pionirski dan, je prisostvoval dAjaJs. 6. a rane-reda Janez Lasič. V počastitev 20-letnice pionirske organizacije so imeli dve proslavi, v nedeljo pa so lahko gledali televizijo. Aparat je lansko novoletno darilo pionirskemu odredu, in sicer so jim ga poklonila podjetja, ki imajo patronat nad to šolo. In sedaj — v tednu otroka — od 1. do 8. oktobra bodo na šoli »Staneta Žagarja« izvolili pionirski štab in imeli sestanek, na katerem se bodo podrobno pomenili o delu v novem šolskem letu. V njihovem nadaljnjem delu jim želimo mnogo uspeha! V starih časih so mislili, da so gozdne mravlje škodljive za gozd in so jih uničevali. No, proučevanja, ki so se začela pred 150 leti, so odkrila, da je bila to velika pomota in da prav, gozdne mravlje uničujejo mnoge gozdne škodljivce. Učenjaki so raziskovali življenje mravelj in spoznali, da je najkoristnejša rdeča gozdna mravlja; prišli so do zaključka, da. je potrebno po posebni metodi razmnoževati te mravlje in jih prenesti na določena področja. Vendar s tem niso imeli sreče. Me i različnimi sorodnimi vrstami gozdnih rdečih mravelj so tudi biološke razlike. Prej so zoologi delili mravlje po ve- V Švici so otroci pred kratk'm zgradili svoje me,to. Na sliki del mesU, ki iina vse potrebno: telefon, razsvetljav o in cestni promet. tne mravlje likosti, a je bilo napačno. So mravlje, ki poleg glavnega mravljišča zgradijo še več vzporednih (to so večdomne mravlje), in druge, ki zgradijo samo eno rnravljišče (enodomna mravlja). Naselja večdomnih mravelj so prave kolonije, zavzemajo velik prostor in te mravlje se med seboj razumejo, se ne bojujejo in imajo več matic. Obstajajo pa tudi gozdne rdeče mravlje, ki gradijo samo eno mravljišče, imajo eno matico in se ne mešajo z drugimi. Na temelju teh spoznavanj so strokovnjaki razdelili vse mravlje, a ne po velikosti, ampak po njihovi specifičnosti v 14 skupin, od katerih 60 izbrali najprimernejšo za vzgajanje majhno skupino dlakavih rdečih mravelj. To so mravlje, delavke, ki zelo širijo svoje kolonije in imajo mnogo matic. V nekaterih deželah so ustanovljene cele farme za vzgajanje te vrste mravelj —. za gozd. Zadnje čase so začeli biologi tudi pri nss (v Sloveniji) s proučevanjem pogojev za razmnoževanje koristnih mravelj po gozdovih. Zgodovina papirja Kot material za pisanje je ljudem v preteklosti služila koža, razne tkanine, papirus in pergament. Potem pa, ko MLADI I.IUUI \AM PIŠEJO Ni še dolgo, kar smo dobiti prijazno pisemce dijaka Janeza Z. iz Škofje Loke. Jesen je tu in tako imajo kmetje prav gotovo zelo veliko dela. Pobrati je treba poljske pridelke, jih spraviti za zimo ali pa prodati na trgu. Tako je bilo tudi na kmetij- Zabavni kotiček Vnukovo tolmačenje Ded je razlagal svojemu vnuku, kako in po čem so nekateri predeli na zemlji dobili svoja imena. Naenkrat pa ga je vnuk vprašal: — »Oh, sedaj bom pa jaz tebi dedek povedal, zakaj se Crno morje imenuje tako...« »No,« je rekel ded. .— »Imenuje se Crno morje zato, ker žaluje.« — »Za kom žaluje?« — »Pa ... za Mrtvim mor-jem NAPRAVI si tehtnico sam! Kostanj razpolovi, zasadi navpično vanj šibico, pritrdi vanjo počez »drog« in navezi z nitkami na vsak konec po eno želodno kapico! skem posestvu v Suhi. Izkopati je oi(o trc6a krompir, pa so premalo delavcev. Na pomoč so jim priskočili dijaki škofjeloške gimnazije. Vsak razred je delal dvakrat tedensko po pet ur in kmalu je bilo delo opravljeno. Prav gotovo je treba mladince pohvaliti, saj so že na začetku šolskega leta pokazali toliko volje do dela. Seveda pa so njihovo pridnost nagradili tudi na kmetijskem posestvu. Nudili so jim finančna sredstva, ki jih bodo dijaki prav gotovo rabili; morda za nabavo novih pripomočkov za delo v različnih krožkih, za razne športne rekvizite ali pa bodo odšli na izlet. Dragi Janez, za pisemce se ♦i najlepše zahvaljujemo. Ostale naše bravce pa vaKi-mo, naj se tudi opogumijo in nam napišejo nekaj vrstic, kaj delajo pri njih, aH so že začeli z delom v krožkih, o čem se pogovarjajo na sestankih pionirskih odredov in drugo. se je pojavil papir, so v vseh civiliziranih deželah sveta prenehali uporabljati vsak drugi material za pisanje, saj je papir daleč prekašal vse lastnosti pergamenta, posebno pa papirusa in kože. Prva tovarna papirja v Evropi je znana že iz leta 1154. Bila je v španekera mestu Gatira. To važno odkritje za človeštvo in njegovo kulturo so dosegli stari Kitajci okoli tisoč let prej, preden se je pojavil papir v Evropi. Iznajditelj tega dragocenega materiala je bil direktor kitajske carske tovarne orožja, ki se je imenoval Ci Lun. Do takrat so Kitajci pisali na 6vilo. In zato, ker jc bila svila predrag material in se je te dragocene tkanine za pisanje potrošilo zelo veliko, je Ci Luna začel poizkušati, da bi našel' nekaj cenejšega, kot je svila, in tako je leta 105 po našem štetju iznašel papir. Surovine, iz katerih je Ci Lun napravil papir, so bile: sviloprejkine bube, ki jim je odvzel svilene niti, stare kr-peN etare. ribiške, rnreie., bara* busove palice in nekaj vrst trav. Vse je zmlel v mlinu, nato pa prekuhal v vodi. To zmes je potem precedil in posušil na soncu. Na koncu je dobljeni papir izgladil s slonovo kostjo. Tajnost iznajdbe papirja so Kitajci strogo čuvali in izven njihove dežele zato ni vedel nihče celih šest stoletij. Prvi, ki jim je uspelo priti do te skrivnosti, so bili Japonci. Mladi vedež AH že veste, da.. ; — so v Tolminu vrata pred grobnico padlih avstrijskih in italijanskih vojakov med prvo svetovno vojno narejene iz puškinih cevi padlih. — je pes žival, ki izhaja iz jamskega ali kakega drugega volka oz. šakala. Najstarejši udomačeni psi so znani že več kot 10.000 let. — je mavrica spektrum sončne svetlobe, ki nastane v deževnih kapljicah, ko hkrati sije sonce in pada dež. Vsaka kapljica, deluje kot optična prizma. — so stari Slovani imeli medveda za sveto živaL Medvedje meso pocekod jedo. Zlasti cenijo stopala. j tf Brez besed Križanka st. 59 — Toda ženka, jaz sem se samo šalil, ko sem dejal, da mi nogavic« sploh ne ugajajo. SKRB ZA POTROŠNIKA i 2 3 1 i t 9 m to m 12 U 15 J* ',9 • SK W* Zi 22 L 23 — Zakaj ste ml prinesli prazen kozarec? — Zato, ker danes nimamo dobrega vina. REŠITEV KRIŽANKE št. 58 Vodoravno: 1. brest, 6. reverz, 8. ev, 9. mena, 11. semafor, 13. tref, 14. žz, 15. znožje, 17. arzen. dokumenti % dokumenti # dokumenti 9 dokumenti # dokumenti 9 dokumenti # 3. APRILA. — Tudi danes so se te in tisoči nimajo niti kosila. kmalu prišli, ure pa so Vodoravno: 1. nepotrebno breme, 7. glinasto glasbilo, 9. jelenov glas v času parjenja, 10. paradiž, 11. arabski žrebec, 12. haja,, 13. gora na Notranjskem, 14. kradljiva ptica, 16. pokrajina na Hrvatskem, 17. grška črka, 19. ime filmske igravke Gardner, 21. cerkvena skladba, 23. kemični element. Navpično: 1. ime znanega jugo-doavnskega nogometaša Koštica, 2. ostrivec, S. loščilo, 4. ploskovna mera, 5. alarmna naprata. 8. klada, 8. grški junak pred Trojo, 12. domače moško ime, 13. naklep, 14. ovijalka, 15. tekmec, 17. del noge, 18. kraj pri Domžalah s farmo be-konov, 20. zmaga pri šahu, 22. začetnici priimka in imena slavnega jugoslovanskega elektrotehnika, ki je deloval v Ameriki. dokumenti # dokumenti # dokumenti 3. APRILA. - Tudi danes so se peljali mimo številni vozovi % stvarmi. Zvečer, ko smo sedeli s stricem in se pogovorjali, je prišel naš drugi stric; premišljeval sem, kje bodo stanovali pri nas. 4. APRILA - Stric, ki je prispel včeraj, se je danes odpeljal v Beczkow, kjer je krojač in je tamkaj delal. 5. APRILA. - Izvedeli smo, da se je stric po prihodu v Beczkow premislil in odpeljal nazaj v četrt. Zaradi tega smo imeli mnogo nevšečnosti, zakaj prepričani smo bili ,da tam ne bo imel kaj jesti. Ko je delal, se je znašel. Toda zdaj je mnogo takšnih, kot je on. Rok za preselitev je bil samo od danes opoldne. 23. APRILA. - Obiskal nas je neki deček iz židovske četrti. Povedal je, da stane 2 kg črnega kruha 11 zlotov, 1 kg krompirja 1,5 zlota itd. Razmišljal sem, koliko ljudi strada, koliko jih je olupke in druge reči, kar povzroča različne bolezni, zaradi katerih umirajo stotine ljudi. 14. MAJ — Minila je skoraj polovica maja, spomladanska dela pa se sploh še niso pričela. Dan za dnem je vse dražje, kruh je veljal pravkar še 5 zl. in že stane 10 zl., vse je tako drago, da ni za denar dobiti ničesar več. To bo druga vojna. 25. MAJA — 2e teden dni je toplo. Poljska dela gredo že h koncu. Le živila so tako strašno draga. Stotine ljudi umira od lako- te in tisoči nimajo niti kosila. Skoraj vsak dan prihajajo pisma, naj bi temu ali onemu poslali živila — pri tem pa jih ne moremo kupiti niti zase. 12. JUNIJ. - Danes so k nekemu bogatemu gostilničarju prišli orožniki ,da bi opravili hišno preiskavo, ker ga je nekdo ovadil. Gostilničarju so vzeli dva kvintala pšenice, 1,5 kvintala krompirja in 2 kvintala ovsa. Vse to je moral prepeljati v Bielin. kmalu prišli, ure pa so minevale in ni jih bilo. Vse sem razmišljal, če so jih zaprli ali pa morda ni orožnikov. Nazadnje nisem vedel, kaj naj bi mislil. Vzel sem cokle in odšel k čevljarja, da bi mi pritrdil jermen. Ko sem sedel pri čevljarju in čakal na coklje, je pritekel neki deček iz Budina, zavil k čevljarju, ker ni vedel, kje stanujemo, in dejal, naj bi stric odšel na orožniško postajo in povedal ,čigavo je bilo DNEVNIK Davida Rubinowicza Razen tega so ga zaprli, ker je prodajal žito. 13. JUNIJA - Tudi danes so orožniki delali preiskave pri bogatem gostilničarju. 14. JUNIJ — Po kosilu sem sedel pri mizi in videl, da se je pred našo hišo zaustavil voz z orožniki. Vstopili so in začeli takoj preiskovat; hišo. Potem ko so prebrskali vse kote, so dejali, naj pride očka 16. junija k njim. Nismo vedeli, kaj so iskali. 16. JUNIJA. - Očka je takoj zgodaj odšel na orožniško postajo. Tudi mama je odšla z njim. Ob očkovem odhodu smo bili hudo žalostni. Nekaj ur sem gledal skozi okno in mislil, da bodo žito ,ker imajo očeta tako dolgo zaprtega. V trenutku sva bila doma s to neprijetno novico. Stric je takoj odšel na orožniško postajo in teta je odšla z njim. Otroci smo ostal? sami z babico. Večerje sploh nismo jedli, legli smo opolnoči. 17. JUNIJ. — K nam je prišel Zeiman; hudo radovedni smo bili čemu nas je obiskal. Povedal je, da je nekdo prispel iz Bielina s kolesom in dejal, naj spravimo na varno boljše perilo in obleke, češ da se bodo orožniki vrnili. V njegovi prisotnosti smo pospravili boljše stvari. Nekajkrat sem odšel ven, da bi videl ,če že prihajajo, vendar ni bilo videti ni- kogar. V vasi je vladala strah t-na zmeda, kot da se bM. a roparski napad. Nenadoma so se pojavili; preiskovali so pri nekem kmetu in se odpeljali. Ko so prispeli v našo soseščino, sem mislil, da mi bo počilo srce, tako je bilo. Toda k nam jih, hvala bogu, ni bilo .čeravno naj bi prišli. Vendar sem dejal, da se bodo bržkone oglasili med povratkom. Tako smo bili prestrašeni, da nismo vedeli, kaj se dogaja z nami. Orožniki tudi med povratkom niso prišli k nam. Odšel sem tik za njimi, da bi videl, če bodo zavili drugam. Bili so pri istih kot prej. Ne morem reči, če so kaj zaplenili, ker ne vem. Takoj sem odšel k svojemu bratrancu, naj se s kolesom odpelje v Bei-lin in jim odnese hrane, ker je niso vzeli s seboj za toliko časa. V nekaj minutah sem mu prinesel zavitek in takoj se je odpeljal. Po vrnitvi domov sem nekaj pojedel in brat je odgnal kravo na pašo, ker sploh ni mogel jesti. Odšel sem po brata, naj pride jest. Pasel sem kravo ,ko je pritekla sestra in povedala, da se že vsi vračajo. Hudo sem se razveselil njene novice. Tudi bratranec je bil že tukaj, ker jih je srečal spotoma. Prispeli so čez kakšne pol ure. Lahko si je predstavljati, kako veselo je bilo doma, ko smo jih zagledali. Očka je pripovedoval, kako je bilo v zaporu, kdo jim je dal jesti, z eno besedo — povedal je vse podrobnosti.