Af. lljin Priroda in ljudje (Nadaljevanje) Sovražnik, ki postane prijatelj Veter je velika sila. Toda sonce je Se močneiše. In če potrebujemo energijo, zakaj je ne bi vzeli tam, kjei je ie največ — pri soncu? S kolikšno radodarnostjo raznetava sonce svojo energijo po pustinji! Opoldne se nikar ne dotakni peska z golo roko — opekel se boS. A kako nai bi vlovili to energijo. ki je je v pustinji toliko? Kako naj bi pn-jeli sončne žarke, kako jih zbrali in pri-silili k delu? Ali imamo kakšno past za sončne žarke? Da. In sicer ie ta past za sonce prav preprosta reč. Kaj je bistvo vsake pasti? Da noter lahko pndeš, ven pa ne. Steklena omara — rastlinjak. v kate-rem zorijo kumare ali redkvice — to ;e pasi za sonce. Steklt spušča noter sko-raj vse žarke, ven pa le nekatere Nai-bolj vročj žarki ostaneio znotraj Zato lahko gojimo v rastlintaku kumare ta-krat, ko je zunaj sneg. Zunaj ie marec. v rastlinjaku pa jtilij. Da se n^ hi ujeli v past samo tisti žarki, ki gredo sarni vanjo ampak tudi tisti, ki gredo minir lahko pritrdimo na past zrcalo in z njitri spravljamo vanje sončne žarke. Tako lahko iz najpreprostejših, vsa-komur znanih reč» — \z rastlinjaka in zrcala — ustvarimo novo stvar: sončno peč, takšno peč. ki ne potrebuje ne drv ne premoga Loviti in zbirati sončne žarke torej znamo Sonce segreva pesek v pustinji do SO stopinj, v sončni peči pa lahko do-sežemo dvakrat ali ce!o tnkrat večio vročino. Toda ko ujamemo sonce v past, smo opravili šsle polovico dela Kakc bi ga ukrotili in prisi!ili; da b' ti nas de!?.lo? Takole: sonce naj greje vodo v Darnih kotlih Brez kuriva, ne da bi porabili en sam kilogram premoga, dobimo paro za parne strpie. Stroji pa bodo dvigali bate v črpalkah in voda, ki se je skrila pred soncem globoko v pesku bo stesla po ceveh, žlebovih in jarkih namakat polja. napajat rastlinam korenine. AH že imamo kje takšne sončne peči iti naprave za izrabo sončne energije? V Egiptu blizu Kajra deluje taka sonč-na naprava s petdesetimi konjskimi si-lami Namaka 200 hektarjev bombaževih nasadov. Nekaj sončnih naprav imajo tudi v Tunisu in Alžiru V Kaliforniji vidiš pogosto na hišnih strehah nizke skrinje; to so naprave za sončno gretje vode. Sonce greje vodo za kopalnico, za kuhinjo in za pralnico. Tudi v Sovjetski zvezi imarao že sončne naprave. V Čelkaru so zgradili pri izvirih nafte destiiacijske naprave za pridobivanje sladke vode iz slane morske vode, ki jih žene sončna moč. Na odklopih v Kara-bugaskem zalivu se uporabJja sončna naprava za izločanje vode iz mirabilita V Kaplanbeku prj Taškeotu .iraaio vrelne kotle na sončno moč. Preračunah so stroSke teh naprav in dognali, * da so kuhinje, vrelni kotli in destilacijske naprave na sončno moč zelo donosne reči Sončno toploto dobimo v pustinji po-ceni: stane samo tretjino cene, ki jo mo-ramo dati za kurivo — za saksaulova drva. Slabše je z napravami za pridobivanje pogonske sile. Treba bo še mnogo de-lati, da jih dovolj poceninio. Velike sotične elektrarne so stvar bo-dočnosti. Pride čas, ko bo sonce, ki je bilo v pustfnji dozdaj Človekov sovražnik, nje-gov priiatelj Sonce bo nitmakalo polia, sonce bo preskrbovalo ljudem pitao vodo. Sonce bo delalo v tovarnah in v obrtnih de-lavnicah. bo topilo žvepleno rucl«, spre-minjalo vodo v paro, kuhalo raztopme in sušilo soli. Sonce bo pridobivalo !ju-dem hlad v hladilnih strojih — tuJi takšne stroje imamo Za pridobivanje ledu potrebujemo v pustiuji energfijo in to energijo bo daialo sonce. ^ Tisto sonce, ki daje vročino, bo pri-pravil človek do tcga, da bo dajalo tu.li hlad. V pcstinji je rojna V pustinji Kara-Kuni na levem bregu Amu-Oarje na fronti, ki je dolga 250 ki-lometrov, napada sovražnik Ta sovraž-nik so peščene sipme. Prebivalci se umikajo in prepuščajo poslopja, bombaževe nasade in vino-grade oblasti sipin. Na mnogih mestih nasipajo sipine ceste V pustmji Klzil-Kum napadajo sipine bogato in cvetočo buharsko oazo na fronti. ki je dolga 50 kilometrov Oazo Kara-Kul so sipine skoraj vso osvojile. Sipine ogražajo žeitzniške proge in namakalne kanale. V pustinji Kara-Kum zasipajo sipine cesto, ki vodi k tovarni žvepla, in so začasno ustavile avtomobilski promet. Na odkopih v Karabugaskem zalivu so pokvarile sipine ležiSče dragocene ke-mične surovine mirabilita. Bi;e se boj Potrebna je pomoč! Zelo dragocene pokrajine so osrožene. Kizil-Kum bo zasul s sipinami buharsko oazo, če jih pravočasno ne ustavimo. Proga vrtov in polj ob vznožju Kopet-Daga bo zamedena, če ne bodo naletele sipine Kara-Kuma na odpor. Popotniki niso redko našli v pustinji mrtva mesta — razvaline mest, ki so jih bile zasule sipine in so jih prebivalci že davno zapustili. Takšna usoda grozi živim mestom in živim oazom: Peščene sipine naskakujejo v velikan-skih valovih, vtsokih deset, včasih pa tudi petdeset metrov. Premika se pe- Sčena gora. Ko pride do biSe, jo pokop-lie. Pride do drevesa m titdi njega za-suje. Najprej poginejo breskve in ma-reSice. Posušijo se, ko seže sipina do tretjine debla. Najdlie od vseh kljubuje drevo karagač, a tudi po njem ostane le suli štor, ko gre čezenj peščeni val. Ljudje zapuščajo svoja poslopja in si zidajo nov^ domove na mestifa, ki so bolj oddaTjena od sipin. A sipine gredo za njimi in jih izganjajo iz novih domov. Ponekod sta v vaseh po dve vrsti hiš že zapuščeni in sipine naskakujejo tretjo vrsto. Ljudje zidajo utrdbc — visoke ilov-nate zidove. Tedaj se začne obleganje. Sipina doseže utrdbo m se dviga ob njej vse više in više. Zdaj zdai se bo pre-valila čez greben zidu in zavzela trd-njavo. A branilci še zidajo nad starim zidom novega. Zid raste — a tudi pe-ščena gora raste. In zdaj se zruši ilovnata trdnjava, prebita je — in^jiič več ne zadržuje peska, ki vdere navzdol Pot k poljem in poslopjem je odprta. Kako naj bi sipine ustavili? Ce jih hočemc ustaviti. moramo ve-deti, zakaj naskakujejo in kat^re sile so jih spravile v gibanje. Saj 4 notra-njosti pustinje \zž\ pesek mirno na me-stu. Korenine trav in grmov ga držtjo krepko kakor veriga in mu ne dajejo prostosti. * A prav tam, kjer so se naselili ljudje — bljzu namakanih po!i, blizu vodnja-kov, kjer se zbirajo črede — je pesek svoboden. Zakaj to? Ali ie to slučajno? Ne, to ni slučajno. Nevidni požar Nekje v Srednji Aziji razbeli sonce pesek. A daleč od teh krajev — pri Kujbiševu (Samari), ob Donu in celo ˇ Ukrajini ovene pšenica in 6e posuM drjvje v sadovnjakih Tako dolge roke itna pustinja. Pustinja obstoji iz perka in iz zraka nad njim. Pesek in zrak ne 6tojita na mestu, ampak se premikata. Pesek Je težak in zato ne more priti daler. Mno-go strahotnejši je vro^i in suhi pustinj-ski zrak Pesek prehodi metre, zrak pe na sto in tisoče kilometrov. Poleti segreva pustinja zrak kakor ve-likanska razbeljena plošča na štedilm-ku, pod katero kurijo na vso moč, na kateri pa ničesar ne kuhajo in ne peče)o Dolge mesece zapovretjo ciplje sonce neatrudno od jutra do noči pustinji sv> j > toploto, svojo energijo Pustinja ps niina kaj početi z njo Da. če bi lam kjer leže sipine, bili gozdovi, pol?a jezera in reke, bi imeli sončni žarki do-sti dela-. ustvariali bi zeleno tkivo v rastlinju, epreminjali vodo v oblake in jih dvigali na tisoče metrov nad zemli^ A v pustinji je malo vode. namesto goz-dov in polj je le redko grmičevje. po-nekod pa se tega ni. tnarveč 1e samo goli pesek. Kaj naj pač sončna energija tu potne? Preostane ji samo. da segreva pesek m zrak ter da se odbija od p'anea po-vršja pustinje kakor od zrcala in uhaia nazaj v vsemirte Zato izžareva pustinja tako žgočo vrofino. In ta vrofrna >a vroči zrak se vali tja. kamor ga nosi tok. Od kod se jemlje ta tok? V Sibiriji, na vzbodu od pustinje imamo mnogo me6ecev v letQ visok zračni pritisk — veliki sibirski anricri-klon Ta anticiklon žene kakoi močan pihalnik zračne tokove v tisto stner. kjer je pritisk manjši, na zahod Tako pride »suhovej« — vroči pustinj-6ki zrak, pride kakor neviden požar Brez ognja zgorijo vrtovi in polja. Listi na drevju se zvijejo v cevke Korenine ne morejo pošiljati ra6tlinam vodo v ste-bla in liste. Klasje na poljih ie bolno. vročico ima. Njegovo tkivo. njegove celice so preveč segrete, primanjkuie rau vode za boj z vročino. Klasje gine in i~ zemlje molijo le še suhe bele sla-mice. Nadaljevanje prihodnjifc.